ZDR-1 člen 20, 20/2, 34, 34/1, 85, 85/1, 89, 89/2.. ZJU člen 33, 33/2.. ZODPol člen 17.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo pred odpovedjo - seznanitev s kršitvijo - neupoštevanje navodil delodajalca - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe
Pri presoji pogoja iz drugega odstavka 89. člena ZDR-1 se prvenstveno izhaja iz narave in teže kršitve. Tožnik je po ugotovitvi sodišča prve stopnje kršitve storil naklepno, teža ugotovljenih kršitev, ki jih je bilo po podaji pisnega opozorila več, pa utemeljuje odpoved. Nebistveno pri tem je, ali je tožnik sicer dobro opravljal delo in ali so mu sodelavci zaupali oziroma da ni omajal zaupanja prijaviteljev in da je bil sindikalni predstavnik, saj to niso okoliščine, ki bi vpivale na presojo možnosti nadaljevanja delovnega razmerja na podlagi ugotovljenega utemeljenega razloga.
ZZ člen 36, 36/2, 39, 42.. Statut javnega zavoda RADIOTELEVIZIJA SLOVENIJA (2006) člen 50, 50/1, 50/2, 51, 52, 54, 54/1, 54/1-3, 55, 55/2.. ZDR-1 člen 179, 179/1, 200, 200/1, 200/2.. OZ člen 164, 164/2, 168, 168/1.
stvarna pristojnost - delovni spor - direktno sodno varstvo - vodilni delavec - predčasna razrešitev - reintegracija delavca - reparacija - odškodnina - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe
Tožnici je pogodba o zaposlitvi za delovno mesto direktor A. zaradi prenehanja mandata predčasno prenehala (četudi zaradi nezakonite razrešitve), zato ta pogodba ni mogla ponovno stopiti v veljavo. Razrešen vodilni delavec, katerega opravljanje „funkcije“ je vezano na mandat, nima reintegracijskega zahtevka, saj niti ZZ niti ZRTVS-1 (nenazadnje niti ZDR-1) tega ne predvidevajo. Najpomembnejše pravno varstvo razrešenega vodilnega delavca je njegova pravica do povrnitve škode, in ne vrnitev na vodilno delovno mesto v nasprotju z voljo programskega sveta in generalnega direktorja po določbi 52. člena Statuta toženke. Brez ustreznega mandata del iz te pogodbe za vodilno delovno mesto ne more opravljati. Sodišče prve stopnje bi zato moralo zahtevek za reintegracijo zavrniti.
ZPP člen 4, 125a, 125a/4, 339, 339/2, 339/2-10.. ZDD-1 člen 25, 26, 27, 30, 31.. ZDR-1 člen 33, 34, 36, 37, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 110/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - dodatek za delo v rizičnih razmerah - višina dodatka
Tožena stranka v pritožbi pravilno opozarja, da je vsebina Sklepa jasna. Sodišče prve stopnje je zato pri presoji obstoja in teže kršitve zmotno štelo kot odločilno, da tožena stranka tožnici kot vodji ni dala (še) posebnih navodil glede vodenja evidenc opravljanja molekularnih preiskav, saj ta niso bila potrebna. Pri tem tudi ni bistveno, da se je sporni dodatek za delavce tožničinega oddelka sicer obračunaval po posameznih dnevih (in ne po posameznih urah). Okoliščina, da je bil položaj tožnice specifičen, saj je kot edini mikrobiolog med vodji oddelkov poleg del in nalog iz naslova te funkcije opravljala tudi molekularne preiskave na prisotnost koronavirusa, je namreč ni razbremenjevala dolžnosti za posredovanje podatkov, ki ustrezajo vsebini in obsegu dejansko opravljenega dela.
Odnos oziroma zatrjevana zamera komandirja do tožnika ni upoštevna osebna okoliščina. Ker tožnik tako ni zatrjeval osebne okoliščine, na podlagi katere bi bila neenaka obravnava zakonsko prepovedana, je sodišče prve stopnje nepravilno štelo, da mora tožena stranka dokazati, da tožnika ni diskriminirala. Tožbeni zahtevek je tako neutemeljen že zato, ker tožnik ni navedel osebne okoliščine, na podlagi katere naj bi bil neenakopravno obravnavan, zato do prevalitve dokaznega bremena sploh ni prišlo.
V zadevi je najprej sporno priznanje 225 točk za pripravljalno vlogo, s katero je tožnica odgovorila na odgovor na tožbo, ki ga je podala tožena stranka. Iz vloge izhaja, zakaj se tožnica ne strinja z podanim odgovorom in zakaj vztraja pri podani tožbi. Do zadeve se je torej vsebinsko opredelila. V tem primeru gre nedvomno za pripravljalno vlogo, ki je bila tudi potrebna za sam postopek.
ZPP člen 249.. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/2.
nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje - nagrada za študij spisa - sprememba sklepa
Pritožba utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje ni imelo podlage za priznanje stroškov za ponovni študij spisa. Član izvedenskega organa, ki je podal dopolnilno izvedensko mnenje, je spis že preštudiral, in sicer ob podaji osnovnega izvedenskega mnenja. Sodišče izvedenskemu organu ni posredovalo dodatne dokumentacije, prav tako pa tudi član izvedenskega organa v dopolnilnem mnenju ne navaja, da bi preštudiral drugo dokumentacijo, kot je bila uporabljena že pri izdelavi osnovnega izvedenskega mnenja. V tem primeru pa za ponovni študij dokumentacije ni upravičen.
ZPIZ-2 člen 30, 143, 143/1, 183, 183/1.. URS člen 158.. ZPP člen 319.
ponovna odmera pokojnine - invalidska pokojnina - neprava obnova postopka - nadomestilo plače za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev - plačilo prispevkov
Tožnica je bila v času od 19. 5. 2008 do 31. 5. 2014 brezposelna in ni bila vključena v obvezno zavarovanje, zato se tega obdobja ne more upoštevati v pokojninsko dobo. Po prvem odstavku 143. člena ZPIZ-2 se od nadomestil iz invalidskega zavarovanja tudi ne plačujejo prispevki. Ker nadomestila za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev ni mogoče upoštevati pri odmeri pokojnine, ni bilo kršeno materialno pravo.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - potreba po delu
Predmet presoje v tem sporu je presoja tožniku podane odpovedi pogodbe o zaposlitvi, toženka pa je tista, ki je bila ob odločitvi o zmanjšanju števila delavcev na destinaciji B. pristojna in dolžna preveriti, ali obstajajo potrebe po delu na drugi lokaciji, in posledično sprejeti odločitev, koliko in katerim delavcem bo odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
delovni spor - odločitev o pravdnih stroških - načelo končnega uspeha - temelj zahtevka - višina odškodnine - stroški izvedenca - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Okoliščine primera so tisto merilo, ki narekuje izbor metode oziroma način vrednotenja uspeha stranke v konkretnem postopku, ki je bil (zlasti) v starejši sodni praksi lahko tudi ločen glede na temelj in višino, ni pa to pravilo ali ustaljena in enotna sodna praksa. Taka metoda je razumna le, če bi ob nizki odškodnini (in pretiranem zahtevku) delni uspeh tožeče stranke zaradi matematične odločitve o stroških le glede na končni uspeh ob približno enaki višini potrebnih stroškov na obeh straneh prisojena odškodnina izgubila svoj pomen, saj bi jo izničila stroškovna odločitev. Obravnavani primer ni tak.
Dokaznim zaključkom, ki jih je sodišče prve stopnje napravilo na podlagi izvedenih dokazov, pritožba utemeljeno očita kršitev 8. člena v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP. Določba citiranega 8. člena vsebuje metodološki napotek za oblikovanje dokazne ocene, bistveno pa je kršena, kadar dokazna ocena ni v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene, torej kadar ne ustreza standardu vestnosti in skrbnosti ter ni analitično sintetična.
ZDR-1 člen 136, 136/2. OZ člen 311, 316. ZIZ člen 102.
terjatev iz delovnega razmerja - pogoji za pobot - soglasje delavca - likvidnost terjatve - omejitev izvršbe - pritožbene novote
ZDR-1 s tem v drugem odstavku 136. člena zaradi varstva delavca kot šibkejše stranke delovnega razmerja zahteva pogoj pisnega soglasja delavca. To pa ne pomeni, da se v primeru pisnega soglasja delavca izpolnjevanje drugih pogojev za pobot ne ugotavlja, kar se predvsem nanaša na likvidnost terjatve. Če je nelikvidnost terjatve (neobstoj, sodišče prve stopnje uporablja izraza izkazanost in zapadlost) očitna, do pobota ne more priti.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 110, 110/1, 110/1-4, 118, 118/2.. ZPP člen 337, 337/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - zagovor - pravni standard - restriktivna razlaga - višina denarnega povračila - neprerekana dejstva - pritožbene novote
V primeru izostanka z dela, o razlogih za katerega delavec delodajalca ne obvesti, gre za okoliščine, ki bi še toliko bolj od delodajalca zahtevale, da delavcu omogoči zagovor, na katerem bi lahko pojasnil, zakaj je izostal z dela, predvsem pa, zakaj o tem delodajalca ni obvestil; lahko bi se pokazalo, da iz določenega razloga delavec delodajalca o odsotnosti ni mogel obvestiti. Ni pa mogoče na podlagi izostanka šteti, da delavec nima interesa za delo, kot poudarja toženka.
Pred postavitvijo začasnega zastopnika je sodišče skladno z ustaljeno sodno prakso in pravno teorijo dolžno opraviti vsa potrebna procesna dejanja, na podlagi katerih bi lahko vročilo tožbo toženi stranki v odgovor, ter opraviti tehtanje med pravico tožnika po učinkovitem sodnem varstvu brez nepotrebnega odlašanja na eni strani in pravico toženca do izjavljanja pred sodiščem na drugi strani.
izredna odpoved - odškodninska odgovornost delodajalca - pravna podlaga - nedovoljena sprememba tožbe - prava neuka stranka
Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjsko presojo, da dovolitev spremembe tožbe ni smotrna (prvi odstavek 185. člena ZPP). Dosedanje tožničine trditve in dokazni predlogi so se nanašali na izpodbijanje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in ne na uveljavljanje odškodninske odgovornosti toženca, ki predstavlja uveljavljanje tožbenega zahtevka na povsem drugi pravni podlagi. Tudi sicer tožnica ob spremembi tožbe konkretiziranih trditev o odškodninski odgovornosti niti ni podala, prav tako ni predlagala dokazov.
ZPP člen 242.. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 5, 5/1, 9, 12, 13, 13/2.. ZDSS-1 člen 68, 68/2.
stroški prihoda priče na sodišče - nadomestilo plače - odmera stroškov
Ker priča ni navedla ali izkazala okoliščin, ki bi utemeljevale potrebo po opustitvi vožnje z javnim prevoznim sredstvom, ji je sodišče potne stroške za prihod na sodišče in nazaj priznalo v višini izdatkov za potovanje s potniškim vlakom.
Ob smiselni uporabi določbe drugega odstavka 68. člena ZDSS-1, po katerem v socialnih sporih stroške za izvedbo dokazov z izvedencem vedno nosi tožena stranka, je sodišče potne stroške in nadomestilo plače za izvedeno pričo, ki je osebna zdravnica tožnice in je bila zaslišana v povezavi s tožničinim zdravstvenim stanjem, naložilo v plačilo tožencu.
Sodišče prve stopnje je imelo v pisnem sodno izvedenskem mnenju Fakultetne komisije, podanem na podlagi razpoložljive listinske medicinske dokumentacije in izvida osebnega pregleda ter ustni izpovedi specialista medicine dela, ortopeda in psihiatrinje strokovno medicinsko dovolj prepričljive in objektivizirane podlage za zaključek, da pri tožnici ni izkazane popolne izgube delovne zmožnosti za vsakršno organizirano pridobitno delo po definiciji iz 1. alineje 2. odst. 63. člena ZPIZ-2.
ZPP člen 213, 213/2.. ZPIZ-2 člen 66, 66/1, 68, 68/1.. ZVZD-1 člen 59, 78, 78-5.. ZDSS-1 člen 61.
ugotavljanje invalidnosti - samostojni podjetnik - vzrok invalidnosti - bolezen - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - načelo materialne resnice
Iz podanega mnenja sodne izvedenke specialistke medicine dela, prometa in športa izhaja prepričljiva ugotovitev, da tožnikova invalidnost ni posledica poklicne bolezni niti poškodbe na delu, zato ji je sodišče prve stopnje pravilno sledilo.
ponovna odmera starostne pokojnine - dokup zavarovalne dobe za čas študija - sprememba pokojninske zakonodaje
Tožnik je zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine vložil 24. 12. 2012, in sicer na podlagi določb ZPIZ-1, ki je veljal do 31. 12. 2012. Pravica do starostne pokojnine mu je bila priznana od 31. 12. 2012 dalje, torej še v času veljavnosti ZPIZ-1. V tem primeru je torej tožena stranka utemeljeno postopala po določbah navedenega zakona in so torej pritožbene navedbe, da bi bilo potrebno opraviti odmero po določbah ZPIZ-2 neutemeljene.
ZPP člen 249, 347.. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 41.. ZDSS-1 člen 68, 68/2.
pritožbena obravnava - priprava na ustno podajanje mnenja - povračilo stroškov
V skladu z 41. členom Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih se izvedenskemu organu prizna 153,00 EUR za priprave na ustno podajanje izvida in mnenja članice izvedenskega organa, 38,00 EUR za ustno podajanje mnenja in 22,00 EUR za čas potovanja na sodišče in nazaj. Pritožbeno sodišče je na skupni znesek 213,00 EUR, priznalo še 22 % DDV v višini 46,86 EUR, kar skupaj znaša 259,86 EUR.
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1983) člen 10, 10/2, 11.. ZPIZ člen 13.. ZPIZ-2 člen 37, 39, 39/2.. ZPIZ-2H člen 401a.. ZPIZ-2I člen 2, 5, 5/1.
odmera starostne pokojnine - prevzemnik kmečkega gospodarstva - zavarovanje za ožji obseg pravic - vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje - najnižja pokojninska osnova
Pri odmeri pokojnine je bilo ključno dejstvo, da je bil tožnik pretežni del zavarovalne dobe zavarovan za ožji obseg pravic, zaradi česar tudi niso izpolnjeni pogoji po določbah ZPIZ-2H, da bi se mu obdobje, ko je bil zavarovan kot drugi kmet po 11. členu ZPIZ/83 v trajanju 8 let in 3 mesece, štelo kot zavarovanje za širši obseg pravic. Iz dokumentacije v spisu izhaja, da je bil tedaj tožnik zavarovan od osnove, ki je bila nižja od zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo. Le v primeru, če bi tožnik plačeval prispevke vsaj v enaki višini kot zavarovanci iz drugega odstavka 10. člena ZPIZ/83, bi se mu za obdobja tako plačanih prispevkov zagotavljale enake pravice iz obveznega zavarovanja, kot zavarovancem iz drugega odstavka 10. člena ZPIZ/83 (401.a člen ZPIZ-2H).