ZDR-1 člen 91, 91/3, 118, 118/1, 118/2. ZPP člen 7, 7/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo namesto reintegracije - reparacija za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja
Delavec je upravičen do razlike v plači pri novem in starem delodajalcu le za čas pred sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi, s sodno razvezo pa za to ni več pravne podlage. Prvi odstavek 118. člena ZDR-1 kot skrajni datum sodne razveze določa datum odločitve sodišča prve stopnje, vendar pa je glede na zaposlitev tožnika pri drugemu delodajalcu sodišče prve stopnje pogodbo o zaposlitvi utemeljeno razvezalo z datumom nove zaposlitve, zahtevek za plačilo razlike v plači pa utemeljeno zavrnilo.
Tožnik ni bil diskriminiran, ker mu za čas od 1. 10. 2024 ni bila priznana razlika v plači glede na delavce, ki so ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove sprejeli novo pogodbo o zaposlitvi. Delavcu, ki sprejme novo ponujeno pogodbo o zaposlitvi, delovno razmerje ne preneha, in če je ugotovljeno, da je odpoved nezakonita, je posledično upravičen do priznanja vseh pravic po prejšnji pogodbi (tretji odstavek 91. člena ZDR-1), tudi do razlike v plači. Tožnik ni sprejel ponujene pogodbe o zaposlitvi, posledično mu je delovno razmerje pri toženki prenehalo in se je zaposlil drugje, zato njegov položaj ni primerljiv z delavci, ki ob odpovedi sprejmejo novo pogodbo o zaposlitvi.
ZPP člen 394, 394/1, 394/1-10, 396, 396/1, 396/1-6. ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.
obnova postopka - novi dokazi
Glede predlaganih dokazov - prepisov zvočnih posnetkov oziroma zapisnikov zaslišanja prič v kazenskem postopku, ki je tekel zoper sodelavca, ki je bil pri spornem dogodku prav tako udeležen, ne gre za nove dokaze skladno z 10. točko prvega odstavka 394. člena ZPP, saj ti niso obstajali že v času sojenja oziroma v času prejšnjega postopka, ki se je pravnomočno zaključil 16. 1. 2020. Dokazi, ki so nastali kasneje (31. 8. 2022 in 15. 2. 2023), tako ne morejo biti pravnorelevantni razlog za obnovo postopka, ker se v prejšnjem postopku sploh niso mogli uporabiti.
Sodišče prve stopnje pri odmeri stroškov ni upoštevalo prvega odstavka 155. člena ZPP in je toženki nekritično priznalo nagrado za vseh dvanajst vloženih pripravljalnih vlog, čeprav vse niso bile potrebne. Čeprav je sodišče prve stopnje večino vlog toženki vročilo s pripisom, da lahko na vlogo odgovori (v roku 15 dni), to še ne pomeni, da je bilo vseh dvanajst pripravljalnih vlog potrebnih.
ZDSS-1 člen 70, 70/1, 70/4. ZUTD člen 130. ZSVarPre člen 33.
regulacijska (ureditvena) začasna odredba - težko nadomestljiva škoda - denarna socialna pomoč - pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje - izredna denarna pomoč
Tožnica ni dokazala, da bi ji zaradi odločitve toženca nastala težko nadomestljiva škoda. Res je, da tožnica ni več upravičena do denarne socialne pomoči, so pa do denarne socialne pomoči upravičeni njeni mladoletni otroci in pa partner. Družina tako ni ostala brez denarnih sredstev (skupno prejeta sredstva so se znižala za 250,00 EUR na mesec). V tem primeru ni mogoče govoriti o nastanku težko nadomestljive škode. Nenazadnje ZSVarPre v 33. členu omogoča tudi pridobitev izredne denarne socialne pomoči, če so zato izpolnjeni z zakonom določeni pogoji.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti - pravočasnost podaje odpovedi - denarno povračilo namesto reintegracije - kriteriji - nepodaljšljiv rok - prekluzivni rok
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je odpoved nezakonita, ker je bila podana prepozno. Posledično mu ni bilo treba upoštevati navedb iz pripravljalnih vlog tožene stranke, ki za odločitev niso relevantne oziroma, ki na drugačno odločitev ne morejo vplivati (torej do navedb, ki se nanašajo na vsebinsko presojo (ne)utemeljenosti odpovednega razloga), niti se ni bilo dolžno opredeljevati glede tega, katerih navedb tožene stranke ni upoštevalo.
Razlog nesposobnosti, ki je tožnici očitan v izpodbijani odpovedi, je nastal najkasneje 2. 6. 2023 (glede posameznih očitkov iz odpovedi pa že prej), zato je tožena stranka s podajo odpovedi z dne 19. 2. 2024 zamudila šestmesečni rok za podajo odpovedi, ki je potekel 2. 12. 2023. Gre namreč za objektivni prekluzivni rok, ki ni podaljšljiv. Na tek roka za podajo odpovedi iz razloga nesposobnosti ne more vplivati zatrjevani bolniški stalež tožnice v obdobju med podajo pisne seznanitve v septembru 2023 in podajo redne odpovedi v februarju 2024. Do drugačnega teka roka, kot ga jasno določa zakon, ne more privesti niti večmesečno trajanje pogajanj oziroma dogovarjanj med strankama glede možnega načina prenehanja delovnega razmerja niti domnevne administrativne in birokratske ovire pri toženi stranki.
priznanje pravic iz delovnega razmerja - vmesna zaposlitev - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - denarno povračilo namesto reintegracije
Delavcu, ki si v času po nezakonitem prenehanju delovnega razmerja pri delodajalcu zagotovi drugo zaposlitev oziroma samozaposlitev, za to obdobje ni mogoče priznati še delovnega razmerja pri delodajalcu, pri katerem mu je predhodno nezakonito prenehalo delovno razmerje.
ZIZ člen 71, 270, 270/1, 270/2, 270/3, 271, 271/1, 271/2. URS člen 22.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - odlog izvršitve odločbe - neprimerno sredstvo zavarovanja
Ni dovolj, da tožeča stranka v predlogu izkaže pogoje za začasno odredbo, pač pa mora predlagati takšno sredstvo zavarovanja, s katerim je mogoče doseči namen zavarovanja. Z začasno odredbo v delovnem sporu ni mogoče zahtevati odložitve izvršitve sodne odločbe, saj bi to pomenilo izigravanje učinkovitosti sodnega varstva. Začasna odredba sama po sebi tudi ni primeren instrument za zadržanje izvršitve druge (pravnomočne) sodbe. Pravilna pot je predlog za odlog izvršbe pod pogoji iz 71. člena ZIZ. Namen zavarovanja bi lahko tožeča stranka dosegla z začasno odredbo, ki bi urejala varovanje premoženja tožene stranke in prepoved razpolaganja s premoženjem tožene stranke, s čimer bi bilo tožeči stranki omogočeno kasnejše poplačilo vtoževane denarne terjatve. Predlagana začasna odredba pa tega cilja ne zasleduje.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-9. ZDSS-1 člen 41, 41/2. ZZSDT člen 6. ZDR-1 člen 23, 23/1.
elementi delovnega razmerja - zaslišanje preko videokonference - bolezen - pogodba o opravljanju storitev
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da sodišče ni ugodilo tožnikovemu predlogu za zaslišanje preko videokonference. Tožnik je namreč dan pred narokom sodišče obvestil, da se zaradi bolezni zaslišanja ne more udeležiti naroka niti preko videokonference, ker je preslaboten. Njegov pooblaščenec je kot dokaz predložil dve listini v tujem jeziku, ki naj bi dokazovali njegovo bolezen. Trdil pa ni, da je njegova bolezen nenadna in nepredvidljiva, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno izpeljalo razpisani narok.
Tožnik je imel, kot samostojni podjetnik, s toženko sklenjeno pogodbo o storitvah. Dela ni opravljal v poslovnih prostorih toženke, ampak v Ruski federaciji. Ni bil zavezan k spoštovanju delovnega časa toženke, prav tako toženka njegovega dela ni nadzirala. Za opravljene storitve, pri čemer ni bilo pomembno, ali jih je opravil sam, ali zanj kdo drugi, je prejemal mesečno plačilo. Ker tožnik ni podal konkretnih trditev o organizaciji delovnega procesa pri toženki, niti o dinamiki in nadzoru njegovega dela ter podrejanja navodilom za delo toženke, sodišče prve stopnje ni ugotovilo vseh elementov delovnega razmerja (saj očitno ni delal po navodilih in nadzorom toženke).
Tretji odstavek 5. člena Pravilnika o dodeljevanju Zoisovih štipendij oži zakonski okvir določen v 2. alineji prvega odstavka 24. člena ZŠtip-1, saj določa dodaten pogoj pri sofinanciranju iz javnih sredstev, tj. sofinanciranje na podlagi javnega razpisa ali neposredno s strani ministrstva, pristojnega za šolstvo. Navedena določba podzakonskega akta je zato v nasprotju s 153. členom Ustave, po katerem morajo biti podzakonski predpisi in drugi splošni akti v skladu z Ustavo in zakoni. Kadar sodnik meni, da podzakonski predpis, ki bi ga moral uporabiti pri sojenju, ni v skladu z ustavo ali zakonom, tega akta ne sme uporabiti (exceptio illegalis), saj je vezan le na ustavo in zakon (125. člen Ustave in 3. člen Zakona o sodiščih). V tem primeru dodatni pogoj pogojuje uporabo inštituta exceptio illegalis in je sodišče prve stopnje utemeljeno izključilo uporabo 5. člena Pravilnika.
Ključna za presojo je ugotovitev, da državnega tekmovanja iz znanja ... ni financirala le pravna oseba zasebnega prava (društvo), temveč se je izvedlo s pomočjo javnih sredstev (z zagotovitvijo prostorov, opreme, nadzornega učitelja v javnem zavodu).
ZUP člen 129. ZPP člen 8, 254, 287, 287/2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232, 233, 233/3.
delo s krajšim delovnim časom - bolezen - vezanost na pravnomočno sodbo v socialnem sporu - III. kategorija invalidnosti - omejitve pri delu
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev začasne nezmožnosti za delo za 4 ure. To pa pomeni, da je potrdilo odločitev toženca, ki je pri odločitvi pravilno upošteval sodbo sodišča iz katere izhaja, da je tožnik v okviru III. kategorije invalidnosti zmožen delo opravljati z vsebinskimi razbremenitvami ter s časovno razbremenitvijo, torej da delo opravlja le po 6 ur dnevno. Tudi iz obrazložitve izpodbijane odločbe z dne 24. 10. 2023 izhaja, da je tožnik zmožen opravljati drugo delo s krajšim delovnim časom 6 ur dnevno, 30 ur tedensko z vsebinskimi razbremenitvami. Toženec je invalidsko odločbo (oziroma v tem primeru sodbo sodišča) dolžan upoštevati že glede na določbo tretjega odstavka 233. člena Pravil OZZ. To pomeni, da je bil tožnik od 14. 10. 2023 dalje zmožen za delo skladno z že omenjeno sodbo sodišča, torej po 6 ur dnevno z ostalimi priznanimi razbremenitvami.
ZZVZZ člen 44c, 44c-1, 44c/6. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 135c, 135c/1, 135c/1-1, 135c/7. URS člen 22. ZPP člen 213, 287, 287/2.
zdravljenje v tujini - vsebina napotnice - povprečna cena storitev v Sloveniji
Bistveno za odločitev v zadevi je odgovor na vprašanje, na kakšen poseg je bila tožnica napotena ter nadalje, kakšen poseg je bil opravljen. Tožnica je upravičena do povračila stroškov zdravljenja v tujini, ki je bilo opravljeno v okviru izdane napotnice, s tem, da je za opravljeni poseg upravičena do povračila v višini povprečne cene teh storitev v Republiki Sloveniji, vendar ne več, kot znašajo dejanski stroški.
Skladno s šestim odstavkom 44.c člena ZZVZZ je glede povračila potrebno upoštevati povprečno ceno te storitve v Republiki Sloveniji. Sodišče prve stopnje je upoštevalo povprečno ceno, ki jo je izračunal toženec. Tožnica je namreč predlagala zgolj znesek, kot je razviden iz računa tuje zdravstvene ustanove, ki pa bi ga bilo mogoče priznati le v primeru, če bi bil pri tožnici opravljen operativni poseg na krčnih žilah, za kar pa ni šlo.
Direktiva 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu člen 1, 1/4. ZZVZZ člen 23, 44c, 44c/6, 63. URS člen 50, 51. ZPP člen 254, 254/3, 287, 287/2.
zdravljenje v tujini - vsebina napotnice - nastanek zavarovalnega primera
Ključno za odločitev je predmet oziroma obseg napotitve in kakšen poseg je bil tožnici izveden. Tožnica je namreč upravičena do povračila stroškov zdravljenja v tuijini, ki je bilo izvedeno v okviru izdane napotnice, ob tem, da je za opravljeni poseg upravičena do povračila v višini povprečne cene teh storitev v Republiki Sloveniji, vendar ne več kot znašajo dejanski stroški.
Pri zdravstvenem zavarovanju oseb v tujini zavarovalni primer ne nastane šele z upravičenčevim (zavarovančevim) plačilom stroškov zdravljenja, temveč že s samim nastankom teh stroškov. Gre za primerljiv položaj s tistim, ki ga ima zavarovanec v okviru domačega zdravstvenega zavarovanja, pri katerem stroške zdravljenja v tujini krije nosilec obveznega zavarovanja.
ZDR-1 člen 13, 17, 17/1, 18, 24, 31. OZ člen 21, 22.
pogodba o zaposlitvi - ponudba - elementi pogodbe - obstoj delovnega razmerja - vzpostavitev delovnega razmerja - predlog pogodbe o zaposlitvi
Določbe 21. in 22. člena OZ lahko pridejo v poštev pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi, vendar do te faze, ko bi bilo treba pravila civilnega prava uporabiti, v obravnavanem primeru sploh ni prišlo. Ponudba v skladu z 31. členom ZDR-1 niti ne vsebuje vseh bistvenih sestavin pogodbe o zaposlitvi niti se ne sklicuje na noben akt, ki bi nadomestil manjkajoče bistvene sestavine pogodbe o zaposlitvi, pri čemer ponudbe ne more dopolnjevati niti javna objava prostega delovnega mesta na spletni strani Zavoda RS za zaposlovanje. Za ponudbo sklenitve pogodbe o zaposlitvi bi šlo le, če bi toženka elektronskemu sporočilu priložila pisni predlog pogodbe, ki bi vseboval vse bistvene sestavine, kot jih določa 31. člen ZDR-1.
ZDR-1 člen 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-8. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 233, 233/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - bolniški stalež - navodila zdravnika - stopnjevitost delovnopravnih sankcij - okoliščine, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja - disciplinska sankcija - pisni opomin - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga
Vprašanje, ali delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati niti do poteka odpovednega roka, kar je pogoj za podajo izredne odpovedi, terja presojo vseh okoliščin konkretnega primera in interesov obeh pogodbenih strank. "Vse okoliščine" se nanašajo zlasti na naravo, težo in posledice kršitve; v zvezi s presojo "interesov obeh pogodbenih strank" pa je pomembno zlasti medsebojno zaupanje oziroma kako je kršitev vplivala na medsebojno razmerje strank. Za izredno odpoved morajo biti podane takšne okoliščine, ki terjajo takojšne prenehanje pogodbe o zaposlitvi.
Vsaka kršitev bolniškega staleža namreč še ni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Vrhovno sodišče RS je že večkrat opozorilo na načelo stopnjevitosti sankcij v delovnem pravu, kar pomeni, da vsaka kršitev delovnih obveznosti (četudi jo je zakonodajalec predvidel kot možen razlog za podajo izredne odpovedi) še ne utemeljuje najstrožje sankcije v obliki izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec ima namreč možnost sankcionirati kršitve tudi z disciplinsko sankcijo (prvi odstavek 172. člena ZDR-1), s podajo pisnega opozorila pred odpovedjo (prvi odstavek 85. člena ZDR-1) in redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi zaradi ponavljajočih se kršitev (tretja alineja prvega odstavka 89. člena ZDR-1).
Zgolj na podlagi dejstva, da se tožnik v vlogi sklicuje na odločitve Vrhovnega sodišča RS, ki niti sodišču niti nasprotni stranki (ki je stranka tudi v tem sporu) nista bili neznani, tožniku nagrade za to vlogo ni mogoče priznati. Še posebej ob upoštevanju dejstva, da tožnik v tej vlogi svojega zahtevka niti ni obrazložil in specificiral skladno s stališči, sprejetimi v odločitvah VSRS, pa tudi ne skladno z izhodišči iz sodbe SEU C-742/19, na katero se je skliceval že v tožbi ter je bila tudi podlaga za sprejete odločitve VSRS. Sodišče prve stopnje je zato pravilno štelo, da gre v primeru prve pripravljalne vloge zgolj za ponavljanje materialnopravnih izhodišč iz tožbe, zaradi česar te vloge utemeljeno ni štelo za potrebno.
Sodišče prve stopnje je tožnikovo tretjo pripravljalno vlogo glede na njeno vsebino utemeljeno štelo za obrazložen dopis po tar. št. 43/3 OT. Sodišče prve stopnje je že dne 27. 2. 2025 izdalo delno sodbo na podlagi pripoznave, zato ob dejstvu, da je tožnik, po pozivu sodišča, v tej vlogi z dne 11. 4. 2025 v preostalem delu zahtevka tožbo umaknil, ni bilo nikakršne potrebe po tem, da se opredeljuje do navedb tožene stranke iz njenih vlog z dne 3. 2. 2025 in 21. 2. 2025, niti da "preizkuša" znesek, ki ga je toženka pripoznala, saj le-ta izhaja iz sodbe.
Z vidika toženke v obravnavani zadevi ni pomembno, ali je tožba zaradi nezapadlosti terjatve (pogodbene kazni) zavržena ali pa je tožbeni zahtevek za plačilo te terjatve (začasno) zavrnjen (kot preuranjen). V obeh primerih bo namreč tožnik lahko, ko bo terjatev zapadla, vložil novo tožbo za plačilo te pogodbene kazni. Glede na navedeno toženka nima pravnega interesa za pritožbo, saj ji njena utemeljenost ne bi prinesla nobene konkretne pravne koristi.
ZPIZ-2 člen 100, 100/1, 401, 401/1, 401/2, 401/4, 403, 403/3, 403/8. ZPIZ-1 člen 34, 34/1, 34/1-3, 34/7, 34/8, 144, 144/1, 210. ZPP člen 287, 339, 339/1.
invalidnina - dodatek za pomoč in postrežbo - gostota zavarovanja - zavarovanje za ožji obseg pravic - možnost dokazovanja drugačnega dejanskega stanja - neutemeljena zavrnitev dokaznega predloga
V osmem odstavku 403. člena ZPIZ-2 je določeno, da zavarovanec, ki je bil do nastanka telesne okvare pretežni del zavarovalne dobe zavarovan za ožji obseg pravic po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, nima pravice do invalidnine za telesno okvaro iz tretjega odstavka tega člena. V tej zadevi je odločilno zgolj vprašanje pretežnosti zavarovanja, torej ali je bil tožnik do nastanka telesne okvare zavarovan za ožji ali za širši obseg pravic. Tožnik uveljavlja, da sam ni sklenil zavarovanja, torej da se ni prostovoljno vključil v obvezno zavarovanje in da take vključitve kasneje tudi ni odobril. S tem v zvezi je predlagal tudi izvedbo dokazov. Sodišče prve stopnje je tak dokazni predlog kot nepotreben zavrnilo. S tem je bila tožniku odvzeta možnost dokazovanja, da je prišlo do napak v zvezi z vključitvijo tožnika v obvezno zavarovanje.
ZPP člen 3, 3/3, 271, 274, 316, 316/1, 316/2, 324, 324/4, 338, 338/3, 339, 339/1, 339/2, 339/2-6, 339/2-7, 339/2-8, 339/2-10, 339/2-14, 339/2-15. ZDSS-1 člen 81, 81/2, 81/3. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 229. URS člen 15.
delna pripoznava tožbenega zahtevka - sodba na podlagi pripoznave - delno zavrženje tožbe - pravni interes - zahtevek, s katerim stranke ne morejo prosto razpolagati - začasna nezmožnost za delo delavca
Sodišču prve stopnje ni mogoče očitati, da je tožnici odvzel možnost obravnavanja pred sodiščem. Ker je toženec tožbeni zahtevek delno pripoznal, je sodišče prve stopnje pravilno brez nadaljnjega obravnavanja izdalo sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku v tem delu ugodilo (prvi odstavek 316. člena in 271. člen ZPP), v preostalem delu pa je zaradi pomanjkanja pravnega interesa tožbo pravilno zavrglo (274. člen ZPP). Očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. in 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je zato neutemeljen.
Zahtevek kot ga je priznalo sodišče prve stopnje ni nedopusten zahtevek in zato tudi pripoznava začasne nezmožnosti za delo ne more biti nedopustna. Tako ne gre za nedopustno razpolaganje strank in sodišče prve stopnje ni storilo očitane kršitve iz 6. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
OZ člen 150. ZPP člen 154, 154/1, 155, 214, 214/2, 163, 163/7.
odškodninska odgovornost delodajalca - samovoljno ravnanje - krožna žaga kot nevarna stvar - imetnik nevarne stvari - navodila delodajalca - elementi odškodninske odgovornosti - stroški postopka - pravočasna priglasitev stroškov
Tožnik ni dokazal vseh elementov krivdne odgovornosti. Čeprav toženka ni ustrezno usposobila tožnika za varno delo, takšna opustitev ni povzročila tožnikove poškodbe. Vzrok za nastanek poškodbe je bil izključno na strani tožnika oziroma njegovega nepravilnega ravnanja (samovoljne uporabe krožne žage za les, ki je toženka ni uporabljala).
Sodišče prve stopnje je o sporu odločilo na seji senata v odsotnosti strank, brez zaključka glavne obravnave, potem ko sta se stranki po opravljenih treh narokih odpovedali nadaljnji glavni obravnavi. V tej procesni situaciji bi glede stroškov postopka moralo smiselno uporabiti sedmi odstavek 163. člena ZPP in šteti, da lahko toženka zahteva povrnitev stroškov v zakonskem roku 15 dni po prejemu sodbe.
URS člen 15. ZDSS-1 člen 81, 81/2, 81/3. ZPP člen 3, 3/3, 271, 274, 316, 316/1, 316/2, 316/3, 324, 324/5, 338, 338/3, 339, 339/1, 339/2, 339/2-6, 339/2-7, 339/2-8, 339/2-14, 339/1-15, 353, 365, 365-2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 229.
sodba na podlagi pripoznave - pomanjkanje pravnega interesa - zavženje tožbe
Sodišču prve stopnje ni mogoče očitati, da je tožnici odvzel možnost obravnavanja pred sodiščem. Ker je toženec tožbeni zahtevek delno pripoznal, je sodišče prve stopnje pravilno brez nadaljnjega obravnavanja izdalo sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku v tem delu ugodilo (prvi odstavek 316. člena in 271. člen ZPP), v preostalem delu pa je zaradi pomanjkanja pravnega interesa tožbo pravilno zavrglo (274. člen ZPP).