dostop do informacij javnega značaja - izjeme glede dostopa do informacij javnega značaja - nacionalno preverjanje znanja - matura - prepoved razvrščanja šol
Stranka z interesom je namreč zahtevala določene podatke o uspehu na maturi za leto 2015 za poimensko določeno srednjo šolo na način, na katerega jih tožeča stranka glede na določilo 18.a člena Zakona o maturi ne more posredovati. Zakon o maturi namreč v tretjem odstavku 18.a člena določa, da se podatki iz letne analize o kakovosti mature ne smejo uporabiti za razvrščanje šol. Prav zaradi te zakonske prepovedi tožeča stranka niti sama ne more dostopati do zaprošenih podatkov na način, da bi s temi podatki razpolagala in jih v vsakem trenutku lahko komurkoli posredovala kot informacijo javnega značaja. Prav zato, ker z njimi ne sme razpolagati, jih tudi nima oziroma je v konkretnem primeru bilo mogoče do njih priti šele s pomočjo strokovne pomoči informatika na podlagi določenih računalniških operacij in ob tem je to trajalo 34 minut časa. Glede na stališče Vrhovnega sodišča RS iz prej citirane sodbe torej tudi v tem primeru enako velja, da če tožeči stranki tak dokument ne sme biti dostopen, potem ne sme biti dostopen niti kateremukoli prosilcu, ki bi se nanjo obrnil kot prosilec po ZDIJZ.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - dokončni sklep
Po ugotovitvi, da v obravnavanem primeru tožnik želi brezplačno pravno pomoč v zvezi z dokončnim sklepom, s katerim je bila zavržena njegova vloga za odobritev pogovorov z institucijami, ker ni niti po dodatnem pozivu pristojnega organa tožnik svoje vloge ustrezno dopolnil, drugostopni organ pa je njegovo pritožbo zavrnil, je namreč tožena stranka ob upoštevanju tedaj veljavnih določil 75. člena ZIKS-1 v povezavi s 110. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij pravilno ocenila, da ker v tožnikovem primeru ni izpolnjen zakonski pogoj iz 24. člena ZBPP, tožnik ne izpolnjuje kumulativno vseh predpisanih zakonskih pogojev, ki pa morajo biti za odobritev zaprošene brezplačne pravne pomoči, kot rečeno, prav vsi kumulativno izpolnjeni.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - pogoji za izdajo dovoljenja - domneva nepodrejanja pravnemu redu rs - ponarejena diploma - kazenska evidenca
Tožena stranka je na podlagi ugotovitve, da je tujec vlogi priložil ponarejeno diplomo ter ugotovitve, da je ponarejeno tudi potrdilo iz kazenske evidence, utemeljeno štela, da so izkazani razlogi za sum iz 5. alinee prvega odstavka 55. člena ZTuj-2. Hkrati so izpolnjeni pogoji za zavrnitev vloge tudi iz razloga 6. alinee prvega odstavka 55. člena Ztuj-2. Navedena zakonska ureditev ne določa podrobneje, kakšni bi morali biti razlogi za to domnevo. Ocena teh razlogov je namreč prepuščena upravnemu organu, ki odloča o izdaji enotnega dovoljenja za prebivanje in delo.
davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - zloraba sistema DDV - objektivne okoliščine - običajna poslovna praksa
Pri presoji vedenja davčnega zavezanca, ki uveljavlja odbitek vstopnega DDV, je treba glede na okoliščine vsakega posameznega primera upoštevati predvsem specifične okoliščine dejavnosti, s katero se ukvarja davčni zavezanec, njegovo siceršnje ravnanje v pravnem in poslovnem prometu, običajno ravnanje drugih poslovnih subjektov v določeni gospodarski panogi, kot tudi dobre poslovne običaje in splošna pravila poslovanja, ki veljajo v gospodarstvu, pri tem pa se ne sme spregledati možnosti zlorabe sistema DDV drugih gospodarskih subjektov na škodo upravičencev do odbitka vstopnega DDV.
Način poslovanja tožnika bi sicer lahko predstavljal eno izmed okoliščin, ki kažejo na to, da bi tožnik moral vedeti, da sodeluje v transakcijah goljufije oziroma zlorabe sistema DDV, vendar le, če bi davčni organ ta očitek oprl na tožnikovo siceršnje poslovanje. Tega pa davčni organ v postopku sploh ni ugotavljal. Splošna neskrbna poslovna praksa tožnika ne zadošča za zaključek, da bi moral vedeti za goljufijo sistema DDV v primeru posameznih transakcij.
mednarodna zaščita - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - očitno neutemeljena prošnja - pospešeni postopek - varna izvorna država
Navedbe o tem, da je oče tožnika vrgel iz stanovanja in pretepel, ne predstavljajo ponavljajočih se hudih kršitev človekovih pravic, saj je tožena stranka dovolj prepričljivo obrazložila, da je tožnik zdrav odrasel moški, star več kot 30 let in mora biti kot tak sposoben poskrbeti sam zase in ga njegov oče ni dolžan preživljati oziroma mu nuditi nastanitve. Iz tega vidika je zato zaključek tožene stranke pravilen, ko je dejstva, ki jih je tožnik navajal, označila kot nepomembna. Enako velja tudi za žalitve muslimanov, ki so ga srečevali in so vedeli, da je katolik. Pri tem je namreč potrebno upoštevati, da gre pri tovrstnem preganjanju za preganjanje s strani nedržavnega subjekta, nedržavni subjekti pa se lahko štejejo kot subjekt preganjanja le v primeru, če je mogoče dokazati, da prosilcu subjekti kot so država, politične stranke ali organizacije, ki nadzorujejo državo ali bistveni del njenega ozemlja, vključno z mednarodnimi organizacijami, niso sposobni ali nočejo nuditi zaščite pred preganjanjem. Tožnik pa tega ni izkazal, saj je sam rekel, da teh preganjanj ni prijavil policiji.
udeležba delavcev na dobičku pravne osebe - delitev dobička - odobritev pogodbe - izpolnjevanje pogojev za vpis v register
Pogodba o udeležbi delavcev pri delitvi dobička, katere odobritev in vpis v register je prvostopenjski organ zavrnil, je bila sklenjena 30. 5. 2016, velja pa za delitev dobička delavcem v letu 2015. To pomeni, da je v nasprotju s šestim odstavkom 8. člena ZUDDob, po katerem se pogodba sklene z vsebino, da se uporabi za naslednje poslovno leto. To v obravnavani pogodbi o udeležbi pri dobičku ni upoštevano, saj je sklenjena z vsebino, da se uporabi (za delitev dobička) za preteklo poslovno leto (2015). Zato ob upoštevanju petega odstavka 21. člena ZUDDob tudi po presoji sodišča niso izpolnjeni pogoji za njeno odobritev in vpis v register.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost gradnje s prostorskim aktom - gradnja nezahtevnega objekta
Vlagatelj zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja izpolnjevanja materialnega pogoja, določenega v drugi alinei 74.a člena ZGO-1 ("oblikovanje objekta in terena") ni izkazal, organ pa je posledično nepravilno uporabil drugo alineo prvega odstavka 74.c člena ZGO-1, ki določa, da je pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt tudi presoja skladnosti nameravane gradnje s prostorskim aktom.
inšpekcijski postopek - stranka v postopku - vpogled v spis - možnost udeležbe v postopku - stranski udeleženec - ponovna zahteva - zavrženje vloge
Ker tožnika v tej inšpekcijski zadevi nista imela položaja stranke oziroma stranskega udeleženca, ju je obravnavati kot drugo osebo iz drugega odstavka 82. člena ZUP. Organ bi njuni zahtevi za vpogled v spis zadeve ugodil, kolikor bi izkazala, da imata pravno korist.
Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007???2013 v letih 2010???2014 (2013) člen 13, 13/2, 14, 4/1, 14/3, 14/4, 14/7.
To, da je tožnik ukrep zamenjal, in za toženko dopustnost zamenjave ni bila sporna, saj je zahtevku v tem delu ugodila, pomeni, da je zamenjava dovoljena in veljavno izvršena. Vendar pa tožnik zmotno trdi, da iz tega razloga ne gre za ukrep, ki je bil podaljšan, ampak za nov ukrep tj. za novo prevzeto obveznost za izvajanje podukrepa KOP po drugem odstavku 13. člena Uredbe osi 2, ki dopušča prevzemanje novih obveznosti za ukrep KOP EK.
Površin, na katerih se pred prevzemom (od soseda) ni izvajal noben ukrep, v vlogi pa tožnik za njih uveljavlja plačilo za ukrep KOP EK, ni mogoče obravnavati kot površine, na katerih se prevzema nova obveznost za izvajanje podukrepa KOP EK, saj obveznost izvajati ukrep že obstaja. Toženka je zato pravilno uporabila predpis, ko je štela, da površine 4,42 ha ni mogoče obravnavati kot površine, na kateri tožnik prevzema obveznost izvajati nov ukrep KOP EK, ampak kot povečanje površine za izvajanje že obstoječe obveznosti iz podaljšanega ukrepa.
podelitev koncesij - obnova postopka - razveljavitev odločbe - stranka z interesom
Tožena stranka se je v izpodbijani odločbi ustrezno opredelila do vprašanja, kako in v čem izpodbijana odločba posega v pravne koristi stranke z interesom. Tako je bil upravni organ dolžan vsebinsko presojati ugovore stranke z interesom v obnovljenem postopku, ki je izpodbijala zakonitost podeljene koncesije tožeči stranki, tudi iz razloga, ker je stranka z interesom v ločenem postopku podala vlogo za podelitev koncesije in je zato nedvomno podan njen pravni interes za sodelovanje v upravnem postopku po vlogi tožeče stranke za podelitev koncesije na isti vrtini.
Tožena stranka je pravilno uporabila 199. člen ZV-1 in pri tem skladno z vsebino tega člena ugotovila, da tožeča stranka ne izpolnjuje v tem členu navedenih zakonskih pogojev za podelitev koncesije. Svojo odločitev je izčrpno pojasnila v izpodbijani odločbi, pri čemer na pravilnost njenih zaključkov tudi ne vpliva vsebina pogodbe o gospodarjenju z vodonosniki in vrtino RgS-2/88 s piezometrom V-6/67 z dne 23. 5. 1997, kot to v tožbi zatrjuje tožeča stranka.
davki in prispevki od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve - zdravstvena dejavnost - dohodek iz delovnega razmerja - pogodba civilnega prava - delo po pogodbah civilnega prava
Dohodkov, doseženih na podlagi sklenjenih pogodb ni mogoče šteti za dohodke iz dejavnosti iz 46. člena ZDoh-2, temveč za dohodke, opredeljene v 35. členu oziroma 36. členu ZDoh-2. Dohodki zdravnikov in diplomiranega zdravstvenika, plačani na podlagi računov, so po svoji ekonomski vsebini pravilno obravnavani kot dohodki iz drugega pogodbenega razmerja po 38. členu ZDoh-2, ker so bile te storitve po vsebini dejansko opravljene v odvisnem pogodbenem razmerju med delodajalcem in fizično osebo.
tožba v upravnem sporu - poziv k dopolnitvi tožbe - zavrženje tožbe - prepozna tožba
Vročitev upravnega akta, s katerim je bil postopek končan, torej, ko je bilo odločeno o pritožbi tožnika zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za promet, energetiko in prostor, Območne enote Celje, št. 06122-2842/2012/14 z dne 4. 6. 2013, zoper katero tožnik tudi vlaga tožbo, je bila opravljena 28. 8. 2013. Tridesetdnevni rok za vložitev tožbe zoper navedeni izpodbijani upravni akt je pričel teči 29. 8. 2013 in iztekel v petek, 27. 9. 2013. Ker je tožnik tožbo vložil pri sodišču 26. 3. 2016, kar je po poteku tridesetdnevnega zakonskega roka, je bila tožba vložena prepozno.
Uredba o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 34, 34/1, 34/1-6.
Iz podatkov spisa izhaja (in temu tožnica ne nasprotuje), da tožnica k vlogi na javni razpis predpisanega akta, izdanega v skladu s predpisom, ki ureja posege v okolje (torej okoljevarstvenega soglasja oziroma sklepa, da postopek presoje vplivov na okolje ni potreben), ni priložila, zaradi česar je organ utemeljeno zaključil, da tožnica pogoja, določenega v javnem razpisu, ne izpolnjuje.
sklep o razdružitvi postopka - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - odškodninska tožba - ustavna pritožba - pred vložitvijo prošnje nastali stroški
Tožnik je pobudo za začetek ustavnosti oziroma zakonitosti prvega in drugega odstavka 61. člen, tretjega odstavka 121. člena in prvega odstavka 421. člena ZKP, ki se vodi pod št. U-I-143/2017, vložil 11. 9. 2017, torej pred vložitvijo prošnje za dodelitev BPP. BPP pa se dodeljuje za naprej, kot to določa 11. člen ZBPP. Navedeno torej pomeni, da bodo morale biti skladne s tem načelom tudi vse morebitne kasnejše tožnikove vloge za dodelitev BPP, če bo v zvezi z reševanjem te zadeve, zavrnjene.
ZUP člen 214, 214/1, 251, 251/1, 251/3. Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2010-2013 (2010) člen 22.
neposredna plačila v kmetijstvu - nosilec kmetijskega gospodarstva - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - pravica do izjave
Prvostopenjska odločba tožniku očita zmanjšanje števila živali, vključenih v podukrep ali zmanjšanje površine zemljišč, vključenih v podukrep za več kot 10 %, pri čemer v razlogih odločbe sploh niso navedena dejstva, na podlagi katerih naj bi organ ugotovil eno ali drugo kršitev. Prvostopenjski organ ne pojasni, za kakšne površine ali število živali je prevzeta obveznost KOP, niti kdaj in na kakšen način je bilo ugotovljeno bodisi prenehanje izvajanje ukrepa ali zmanjšanje obveznosti za več kot 10 %.
Drugostopenjski organ se v svoji odločbi sklicuje na sodbo SEU C – 454/11 z dne 7. 2. 2013, v kateri je med drugim zapisalo, da upravičenec do kmetijsko okoljskih pomoči, ki ni vložil zahtevka za pomoč v skladu z nacionalnimi določbami, ki dodelitev navedene pomoči pogojujejo z letnim zahtevkom, s tem v zvezi ne more uveljavljati pravice do izjave. SEU dejansko govori o dokaznem sredstvu - zaslišanju stranke in ne o pravici do izjave tj. načelu zaslišanja stranke, kot je opredeljeno v 9. členu ZUP.
SZ-1 člen 87. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 3, 4. ZUP člen 238.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - razpisni pogoji za prijavitelja - dopolnitev nepopolne vloge - dokazila o izpolnjevanju pogojev
Razpisni pogoji, kriteriji in merila za ocenjevanje stanovanjskih in socialnih razmer prosilcev ter razpisni postopek, ki so opredeljeni v Javnem razpisu, ki je objavljen v skladu z določili SZ-1 in Pravilnikom o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, samega ogleda ne določajo kot možnosti za merilo za opredelitev dodatnega števila točk glede kvalitete bivanja. Po Javnem razpisu se kot dokazilo za izpolnjevanje tega kriterija morajo predložiti listinski dokazi, kot so navedeni v Javnem razpisu pod tem kriterijem. Iz podtočke 8. točke 6. 4. Javnega razpisa pa izhaja, da mora vlagatelj predložiti ustrezen zapisnik o točkovanju stanovanja. Tega pa tožnica v postopku na prvi stopnji nedvomno ni predložila.
Za razpisni postopek, kot je obravnavani, je potrebno upoštevati, da gre za javnopravno stvar in ne pa za odločanje o pravici tožnice. Prvostopenjski organ je v postopku ocenjeval popolnost vloge prijaviteljev na Javni razpis in odločal v skladu s pogoji Javnega razpisa. Pri postopku javnega razpisa gre za poseben postopek, kjer je ključnega pomena, da so vsi, ki so se na razpis prijavili, enako obravnavani.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastništvo nepremičnine - pravica do izjave
Po presoji sodišča bi bila tožniku dana možnost izjave o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe (oziroma bi bilo spoštovano načelo zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP), če bi ga organ pozval, da se opredeli v smislu četrtega odstavka 14. člena ZBPP, torej glede vprašanja lastništva spornega stanovanja; s tem bi bila tudi dana podlaga za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja.
ZZDej člen 42, 43. ZGJS člen 41, 42. ZZ člen 25, 27.
zdravstvena dejavnost - podelitev koncesij - odločba o podelitvi koncesije - pogodba o koncesiji - nosilec koncesijske pravice - prenehanje koncesije
Določitev nosilca koncesije kot osebe, ki izvaja zdravstvene storitve, za katere se podeljuje koncesija, v ZZDej, veljavnem ob podelitvi koncesije tožeči stranki (v letu 2001) res ni predvidena. Predvidena tudi ni z Zakonom o zavodih kot sistemskim zakonom, ki ureja podeljevanje koncesij na področju javnih služb. Vendar pa obenem ne ZZDej ne ZZ takšne možnosti ne izključuje, saj ni izrecnih določb v tej zvezi. Tudi vsebina odločbe o koncesiji ni bila predpisana v nobenem od obeh zakonov, medtem ko je bilo glede pogodbe o koncesiji v ZZDej določeno le, katere vsebine se predvsem (in torej primeroma) določijo v pogodbi, po določbah ZZ (drugi odstavek 26. člena) pa celo velja, da se s pogodbo o koncesiji določijo pogoji, pod katerimi mora koncesionar opravljati javno službo, v skladu s predpisi, ki urejajo javno službo. Ovire za določitev t. i. nosilca koncesije pa tudi ni videti po vsebini in tega nenazadnje niti tožeča stranka v tožbi ne zatrjuje. Zato je po prepričanju sodišča šteti določitev nosilca koncesije v odločbi za pogoj, ki ga je tožeči stranki postavilo pristojno Ministrstvo in ki kot takšen ni bil v nasprotju s predpisi. Kar po presoji sodišča velja še toliko bolj, ker zadevna odločba Ministrstva z ozirom na zakonsko ureditev (25. člen ZZ) ni zgolj odločba, s katero se podeli koncesija, temveč je hkrati tudi odločba, s katero se koncesija ustanovi, kar pomeni, da (kot koncesijski akt) lahko temelji tudi na (širših) premislekih v zvezi z ustanovitvijo in ne le v zvezi s podelitvijo koncesije. Pooblastila ustanovitelja koncesije so namreč še posebej široka, saj se s koncesijo daje pooblastilo za opravljanje dejavnosti, ki je sicer v izključni pristojnosti države ali lokalne skupnosti.
Ugotovitve strokovne komisije ter vrednotenje tožnikovega programa z navedbo jasnih razlogov za vrednotenje po posameznem kriteriju iz predmetnega Javnega razpisa je razvidno na straneh 3 do 5 obrazložitve izpodbijane odločbe. Obrazložitev izpodbijane odločbe po mnenju sodišča tudi omogoča njen preizkus. Sodna kontrola v postopkih javnega razpisa je namreč omejena na vprašanje pravilnost postopka in pravilnosti uporabe materialnega prava, pri čemer se sodišče ne spušča v primernosti ocene komisije, če je ta razumno obrazložena
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - kršitev pravice do izjave - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Ob pridobljenih podatkih po uradni dolžnosti in iz njih izhajajočem očitno nerazčiščenem dejanskem stanju bi moral organ za BPP prejeta potrdila FURS tožnicama posredovati pred izdajo odločbe in jima dati možnost, da se o njih izrečeta. In ker tega ni storil, je zagrešil tudi absolutno bistveno kršitev določb postopka (3. točka drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku - v nadaljevanju ZUP), kar je tudi razlog za odpravo izpodbijane odločbe.