dohodnina - odmera dohodnine - samoprijava - rok za vložitev davčne napovedi - uveljavljanje olajšave - napačna uporaba materialnega prava
Niti sistematična niti jezikovna, pa tudi ne zgodovinska in ne teleološka razlaga 63. člena ZDavP-2 ne vodijo do sklepa, da se davčna napoved, vložena na podlagi samoprijave, vsebinsko razlikuje od pravočasno vložene davčne napovedi. Zakon določa le končni rok, do katerega je davčna napoved na podlagi samoprijave lahko vložena, ne predstavlja pa omejitev glede dejstev, ki jih zavezanec lahko v njej navaja. Samoprijava je namreč posebna pravna možnost, ki jo zakon nudi tistim davčnim zavezancem, ki davčne napovedi ne oddajo pravočasno ter predstavlja odstop od splošnih pravil o pravočasnosti vlog. Prav zato v zvezi s tem institutom niso uporabljive zakonske določbe o rokih in procesnih omejitvah v davčnih postopkih. Sistematična razlaga zakona torej ne nudi opore za stališče, da bi bil že zaradi uporabe instituta samoprijave zavezanec prekludiran za uveljavljanje stroškov dela in davčnih olajšav.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - uporabno dovoljenje po samem zakonu
S potrdilom, izdanim na podlagi 197. člena ZGO-1, se glede na ustaljeno upravnosodno prakso, potrdi legalnost objekta po stanju na dan vložitve zahteve za izdajo potrdila oziroma ogleda, ki je bil opravljen v tem postopku. Pri tem se potrdilo lahko nanaša na celoten objekt, po stanju v času njegove izdaje, torej predmet potrdila ne morejo biti le deli objekta, ki ne morejo predstavljati samostojnega objekta.
ZZ člen 32, 32/1, 33, 36, 36/1, 36/2. ZUP člen 4, 214. ZUS-1 člen 2, 2/1, 64, 64/2.
javni zavod - imenovanje direktorja javnega zavoda - sklep o izbiri - obvestilo o neizbiri kandidata - smiselna uporaba ZUP - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - obrazložitev odločbe - ugotovitev nezakonitosti izpodbijanega upravnega akta
V postopkih izbire in imenovanja direktorja javnega zavoda je treba smiselno uporabiti ZUP. To pomeni, da morata biti sklep o izbiri in obvestilo neizbranemu kandidatu (ki skupaj predstavljata akt, ki je predmet upravnega spora) skupaj obrazložena tako, da bo sodišče lahko opravilo presojo v obsegu, kot jo določa prvi odstavek 36. člena ZZ.
Sodišče s svojimi ugotovitvami ne more nadomestiti ugotovitev toženke oziroma ne more namesto nje navesti razlogov za njeno odločitev, ne v materialnem in ne v procesnem smislu.
ZCes-1 člen 97, 99. ZUP člen 214. Odlok o občinskih cestah v Občini Piran člen 12, 32, 39.
varovalni pas ceste - poseg v varovalni pas občinske ceste - izdaja soglasja za cestni priključek - obrazložitev odločbe
Tožena stranka mora v odločbi, s katero zavrne izdajo soglasja za poseg v varovalni pas ceste in izgradnjo priključka na lokalno cesto, pojasniti razloge za zaključek, da bi to imelo škodljive posledice za zmogljivost ceste in varnost prometa na njej, oziroma, da bi bili s posegom v varovalni pas prizadeti interesi varovanja občinske ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza. Ne zadošča zgolj pojasnilo katere dejanske okoliščine šteje kot ključne za sprejem odločitve, pač pa mora tudi konkretno ugotoviti, kako te dejanske okoliščine vplivajo na zmogljivost lokalne ceste in varnost prometa ter v čem je prizadet interes varovanja občinske ceste.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - stranski udeleženec - pravni interes - pričakovane pravice
Ob upoštevanju dejstva, da je imela tožeča stranka na spornih nepremičninah, ki so bile predmet inšpekcijskega postopka, katerega obnova se predlaga, služnostno pravico v nastajanju, v zemljiški knjigi pa je bila vknjižena v času odločanja o predlogu za obnovo postopka, se je zato v predlogu za obnovo postopka utemeljeno sklicevala na svojo stvarno pravico v pričakovanju.
odobritev pravnega posla - položaj stranke v postopku - načelo zaslišanja
Stranka se lahko o dejstvih in okoliščinah izjavi le v primeru, če se seznani z vsemi pravno relevantnimi dejstvi, na podlagi katerih organ sprejme svojo odločitev ter če ima možnost razbrati, v kakšnem smislu bo določeno dejstvo pravno relevantno.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - predlog za obnovo postopka - predlog za izdajo dopolnilne sodbe - rok - upravni spor - odgovor na tožbo
Trimesečni prekluzivni zakonski rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi z zamudo za vložitev predloga za dopolnitev predmetne sodbe se je iztekel 16. 8. 2017. Ker je tožnik predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložil šele 29. 3. 2018, to je po preteku trimesečnega objektivnega roka iz četrtega odstavka 24. člena ZUS-1, ga je sodišče kot prepoznega na podlagi prvega odstavka 120. člena ZPP zavrglo.
Tožeča stranka kot investitorka, je na severni strani strehe objekta na zemljišču s parc. št. 2183/1 k.o. ... v podstrešni etaži posegla v nosilno strešno konstrukcijo, tako da je v stanovanjih št. 8 in 25 izdelala dve pravokotni frčadi tlorisnih dimenzij 5,1 m x 4,5 m. Pri gradnji posamezne frčade so bili odrezani po trije škarniki, medtem ko je na sredini ostal še en star škarnik. V frčadah je bilo vgrajenih po šest novih škarnikov na novi podporni konstrukciji (lege in stebri), v vsaki frčadi pa vgrajeni po dve okni. Z navedenim posegom je bilo poseženo v nosilno konstrukcijo obstoječega objekta, spremenjen zunanji izgled stavbe in izvedena sprememba izrabe podstrešja v stanovanjske namene, za kar pa je treba pridobiti ustrezno gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo objekta (7.2 točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1).
ZVO-1 člen 9, 156, 157. ZFPPIPP člen 132, 132/1. ZUP člen 297.
inšpekcijski postopek - stroški izvršbe - prisilna poravnava - izvršba po drugih osebah - odpadki
V zvezi z uvedbo postopka prisilne poravnave zoper povzročitelja obremenitve okolja ZVO-1 nima nobenih določb, po presoji sodišča pa glede na to, da je povzročitelj odgovoren za obremenjevanje okolja v primeru stečaja ali likvidacije, to (še toliko bolj) velja za povzročitelja obremenitve okolja, ki je v postopku prisilne poravnave. Namen postopka prisilne poravnave je namreč finančno prestrukturiranje dolžnikovega podjema in se poslovanje dolžnikovega podjema (oziroma njegovega rentabilnega dela) po opravljeni prisilni poravnavi nadaljuje (3. točka 136. člena ZVO-1).
V predmetni zadevi ne gre za obveznost tožeče stranke do njenih upnikov, ampak za njeno obveznost kot inšpekcijskega zavezanca na podlagi določb ZVO-1. To pa pomeni, da ne gre za vprašanje obsega stečajne mase, ampak za inšpekcijski ukrep, izdan z namenom zagotovitve varstva okolja pred obremenjevanjem z odpadki. Iz tega razloga se tudi določba prvega odstavka 161. člena ZVO-1, ki določa, da se nedenarne terjatve do insolventnega dolžnika z začetkom postopka prisilne poravnave pretvorijo v denarno terjatev po tržni vrednosti ob začetku postopka prisilne poravnave, v predmetni zadevi ne uporabi.
ZZRZI člen 62. Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov (2014) člen 3.
prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - dejavnost delodajalca - višina prispevka
Glede na navedeno izhodišče, ki kot temeljni razlikovalni znak določa dejavnost delodajalca, je zakonodajalec določil, da Vlada na predlog Ekonomsko socialnega sveta, ki je tristranski organ socialnih partnerjev in Vlade (kar pomeni, da je vsak njegov predlog usklajen s predstavniki delojemalcev, delodajalcev in Vlade; odločitve ESS tako zavezujejo organe vseh treh partnerjev), določi različne kvote glede na različne dejavnosti. Določitev različnih višin kvot glede na zakonski okvir od 2% do 6%, kot to določa ZZRZI, je torej v prosti presoji Vlade, pri čemer je ta omejena z vlogo Ekonomsko socialnega sveta (temeljni področji njegovega delovanja so med drugim socialne pravice in problematika zaposlovanja in delovnih razmerij) v postopku sprejemanja Uredbe o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov. Zato je po presoji Vrhovnega sodišča ustreznost oziroma (večja ali manjša) primernost višine kvot po posameznih dejavnostih kot podrobnejše opredelitve zakonskega okvira v 3. členu Uredbe strokovno in ne pravno vprašanje. Glede na to 3. člen Uredbe sledi namenu tretjega odstavka 63. člena ZZRZI in tako ne presega zakonsko določenega (minimalnega oziroma maksimalnega) okvira višine kvot.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - dokončni sklep
Po ugotovitvi, da v obravnavanem primeru tožnik želi brezplačno pravno pomoč v zvezi z dokončnim sklepom, s katerim je bila zavržena njegova vloga za odobritev pogovorov z institucijami, ker ni niti po dodatnem pozivu pristojnega organa tožnik svoje vloge ustrezno dopolnil, drugostopni organ pa je njegovo pritožbo zavrnil, je namreč tožena stranka ob upoštevanju tedaj veljavnih določil 75. člena ZIKS-1 v povezavi s 110. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij pravilno ocenila, da ker v tožnikovem primeru ni izpolnjen zakonski pogoj iz 24. člena ZBPP, tožnik ne izpolnjuje kumulativno vseh predpisanih zakonskih pogojev, ki pa morajo biti za odobritev zaprošene brezplačne pravne pomoči, kot rečeno, prav vsi kumulativno izpolnjeni.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - prosilec iz Alžirije - varna izvorna država - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev
Sodišče pritrjuje presoji organa, da je tožnik v postopku navajal samo dejstva, ki so nepomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite po tem zakonu (prva alineja 52. člena ZMZ-1).
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - umik vloge - ustavitev postopka
Po določbi prvega odstavka 135. člena ZUP se v primeru, če je bil postopek začet na zahtevo stranke, pa stranka umakne svojo zahtevo, izda sklep, da se postopek ustavi. Tožeča stranka v tožbi ne zanika, da je vlogo za izdajo enotnega dovoljenja za prebivanje in delo umaknila, zato to dejstvo sodišče šteje kot nesporno.
mednarodna zaščita - azil pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - varna izvorna država - prosilec iz Alžirije
V obravnavani zadevi ni mogoče zaključiti, da bi tožniku ob vrnitvi v izvorno državo grozila resna škoda v smislu 28. člena ZMZ-1 po katerem zajema resna škoda: - smrtno kazen ali usmrtitev; - mučenje ali nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kazen prosilca v izvorni državi; - resno in individualno grožnjo za življenje ali osebnost civilista zaradi samovoljnega nasilja v mednarodnih ali notranjih oboroženih spopadih.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh zadeve - očitna nerazumnost zadeve
Organ za brezplačno pravno pomoč svoje odločitve ni oprl na ugotovitev, da tožnica zlorablja brezplačno pravno pomoč, kot je tožnica očitno zmotno razumela in to napada v tožbi. V izpodbijani odločbi je namreč samo povzeta celotna določba 24. člena ZBPP, ki navaja več razlogov, zaradi katerih je lahko zadeva, za katero prosilec prosi za brezplačno pravno pomoč, nerazumna. Izpodbijana odločitev pa je oprta na tisti del določbe 24. člena ZBPP, ki kot razlog za zavrnitev določa ugotovitev, da prosilec v zadevi, za katero prosi za brezplačno pravno pomoč, nima verjetnih izgledov za uspeh (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP).
mednarodna zaščita - ekonomski razlog - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - načelo zaslišanja strank - načelo materialne resnice - osebni razgovor
Glede nato, da tožnik zadnja 4 leta pred odhodom iz izvorne države, ko je delal v glavnem mestu, ni imel nobenih težav z B.B., tožena stranka meni, da je tožnik v postopku navajal samo dejstva, ki so nepomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite. Iz tožnikovih navedb, da je šolanje prekinil zaradi revščine, ker je želel delati, izhaja, da je izvorno državo zapustil zaradi ekonomskih razlogov.
Iz načina vodenja razgovora izhaja, da je uradna oseba postavljala vprašanja na način, da bi tožnik lahko izpostavil, kolikor bi razlogi obstajali, tudi kakršnekoli druge razloge za zapustitev izvorne države, razen razlogov, ki jih je uveljavljal sam tožnik, zato neupravičeno ugovarja načinu izpraševanja s strani uradne osebe. Tožniku je nenazadnje tudi njegov pooblaščenec, ki je bil prisoten tako ob podaji prošnje kot na osebnem razgovoru, lahko postavljal še dodatna vprašanja, torej tudi za razjasnitev ali dopolnitev dejanskega stanja.
ZUS-1 člen 28, 28/3, 32, 65, 65/1. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 29, 29/1, 29/2, 29/3.
mednarodna zaščita - država, pristojna za obravnavanje prošnje - rok za predajo prosilca - Dublinska uredba III - tožba zaradi molka organa - odločanje v sporu polne jurisdikcije - začasna odredba
Odgovornost za obravnavo tožnikove prošnje za mednarodno zaščito se je z dnem 6. 3. 2018 prenesla na Republiko Slovenijo, ker je potekel šestmesečni obvezujoč oziroma prekluzivni rok. Ker je nesporno, da je tožnik v zelo kratkem času obvestil Urad Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov o svoji nastanitvi, to ne vpliva na potek 6 mesečnega roka iz 29. člena Dublinske uredbe III.
izvedenec - odmera nagrade izvedencu - višina nagrade
Organ za brezplačno pravno pomoč je dolžan skrbeti, da se sredstva, ki se pristojnim sodiščem za izvajanje brezplačne pravne pomoči zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije, porabijo le v obsegu in za plačilo storitev, za katere je bila upravičencem brezplačna pravna pomoč odobrena. Povedano drugače, s sklepom je bilo izplačilo odmerjene nagrade iz proračunskih sredstev pravilno odmerjeno in organ za BPP po presoji sodišča ni pristojen za reševanje nastalega zapleta v zvezi z izplačilom druge polovice odmerjene nagrade izvedencu.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme glede dostopa do informacij javnega značaja - nacionalno preverjanje znanja - matura - prepoved razvrščanja šol
Stranka z interesom je namreč zahtevala določene podatke o uspehu na maturi za leto 2015 za poimensko določeno srednjo šolo na način, na katerega jih tožeča stranka glede na določilo 18.a člena Zakona o maturi ne more posredovati. Zakon o maturi namreč v tretjem odstavku 18.a člena določa, da se podatki iz letne analize o kakovosti mature ne smejo uporabiti za razvrščanje šol. Prav zaradi te zakonske prepovedi tožeča stranka niti sama ne more dostopati do zaprošenih podatkov na način, da bi s temi podatki razpolagala in jih v vsakem trenutku lahko komurkoli posredovala kot informacijo javnega značaja. Prav zato, ker z njimi ne sme razpolagati, jih tudi nima oziroma je v konkretnem primeru bilo mogoče do njih priti šele s pomočjo strokovne pomoči informatika na podlagi določenih računalniških operacij in ob tem je to trajalo 34 minut časa. Glede na stališče Vrhovnega sodišča RS iz prej citirane sodbe torej tudi v tem primeru enako velja, da če tožeči stranki tak dokument ne sme biti dostopen, potem ne sme biti dostopen niti kateremukoli prosilcu, ki bi se nanjo obrnil kot prosilec po ZDIJZ.
mednarodna zaščita - nekonsistentnost izjav - preganjanje zaradi vere - prosilec iz Iraka
Ker so pripadniki Al Mahdija od tožnika očitno zahtevali provizijo in ga niso preganjali zato, ker je prodajal alkohol oziroma ker bi imel določeno politično prepričanje oziroma ker bi mu akter zatrjevanega preganjanja pripisal določene politične lastnosti ali versko prepričanje, ni očitno, da bi bila v tej zadevi podana katera izmed petih možnih podlag za preganjanje iz 1. odstavka 27. člena ZMZ-1. Kvečjemu bi bilo možno izpeljati, da bi napadalci lahko na zunaj opravičevali svoje maltretiranje tudi s kršenjem verskih pravil in običajev glede na to, da iz predloženih in uporabljenih informacij o stanju v izvorni državi s strani tožnika in uradne osebe nedvomno izhaja, da je v Iraku možno preganjanje zaradi upravljanja trgovin z alkoholnimi pijačami in v tem smislu lahko gre za pripisano stališče, ki nasprotuje političnim in/ali verskim prepričanjem akterjev preganjanja. Možno bi tudi bilo, da bi tožniku grozila resna škoda, ker se je izmikal plačilu provizije in ker naj bi ga zaradi tega že poskušali ubiti.