ZZ člen 32, 32/1, 33, 36, 36/1, 36/2. ZUP člen 4, 214. ZUS-1 člen 2, 2/1, 64, 64/2.
javni zavod - imenovanje direktorja javnega zavoda - sklep o izbiri - obvestilo o neizbiri kandidata - smiselna uporaba ZUP - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - obrazložitev odločbe - ugotovitev nezakonitosti izpodbijanega upravnega akta
V postopkih izbire in imenovanja direktorja javnega zavoda je treba smiselno uporabiti ZUP. To pomeni, da morata biti sklep o izbiri in obvestilo neizbranemu kandidatu (ki skupaj predstavljata akt, ki je predmet upravnega spora) skupaj obrazložena tako, da bo sodišče lahko opravilo presojo v obsegu, kot jo določa prvi odstavek 36. člena ZZ.
Sodišče s svojimi ugotovitvami ne more nadomestiti ugotovitev toženke oziroma ne more namesto nje navesti razlogov za njeno odločitev, ne v materialnem in ne v procesnem smislu.
dohodnina - odmera dohodnine - samoprijava - rok za vložitev davčne napovedi - uveljavljanje olajšave - napačna uporaba materialnega prava
Niti sistematična niti jezikovna, pa tudi ne zgodovinska in ne teleološka razlaga 63. člena ZDavP-2 ne vodijo do sklepa, da se davčna napoved, vložena na podlagi samoprijave, vsebinsko razlikuje od pravočasno vložene davčne napovedi. Zakon določa le končni rok, do katerega je davčna napoved na podlagi samoprijave lahko vložena, ne predstavlja pa omejitev glede dejstev, ki jih zavezanec lahko v njej navaja. Samoprijava je namreč posebna pravna možnost, ki jo zakon nudi tistim davčnim zavezancem, ki davčne napovedi ne oddajo pravočasno ter predstavlja odstop od splošnih pravil o pravočasnosti vlog. Prav zato v zvezi s tem institutom niso uporabljive zakonske določbe o rokih in procesnih omejitvah v davčnih postopkih. Sistematična razlaga zakona torej ne nudi opore za stališče, da bi bil že zaradi uporabe instituta samoprijave zavezanec prekludiran za uveljavljanje stroškov dela in davčnih olajšav.
disciplinski ukrepi - odgovorni vodja projekta - odgovornost za kršitev - malomarnost - obrazložitev krivde
Disciplinska komisija se glede obeh očitanih ravnanj sklicuje le na pravno opredelitev malomarnosti, ne navaja pa dejanskih okoliščin, na podlagi katerih je sklepala, da je tožnik pri očitanih ravnanjih ravnal iz malomarnosti, prav tako pa to ne izhaja iz odločbe drugostopenjskega organa.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - uporabno dovoljenje po samem zakonu
S potrdilom, izdanim na podlagi 197. člena ZGO-1, se glede na ustaljeno upravnosodno prakso, potrdi legalnost objekta po stanju na dan vložitve zahteve za izdajo potrdila oziroma ogleda, ki je bil opravljen v tem postopku. Pri tem se potrdilo lahko nanaša na celoten objekt, po stanju v času njegove izdaje, torej predmet potrdila ne morejo biti le deli objekta, ki ne morejo predstavljati samostojnega objekta.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - tožba zaradi molka - že odpravljen akt
Sodišče ugotavlja, da je tožnica sicer utemeljeno vložila tožbo zaradi molka drugostopenjskega organa, saj ta ni pravočasno odločil o njeni pritožbi zoper sklep FURS z dne 15. 3. 2017, vendar pa nima več pravnega interesa, da vztraja pri tožbi zoper ta sklep, saj je bil z odločbo drugostopenjskega organa z dne 17. 10. 2017 odpravljen in zadeva vrnjena prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za priznanje mednarodne zaščite - očitno neutemeljena ponovna prošnja - posebej ranljiva skupina
Po presoji sodišča je tožena stranka ob upoštevanju tožnikovih razlogov, ki jih je navedel v postopku kot razloge, zaradi katerih je zapustil izvorno državo in zaprosil za mednarodno zaščito, pravilno zaključila, da omenjeni razlogi (zdravstveni razlogi, obravnava na sodišču) niso taki razlogi, zaradi katerih bi bil tožnik upravičen do mednarodne zaščite in da ne gre za razloge, ki bi predstavljali utemeljen razlog za priznanje ene ali druge oblike mednarodne zaščite.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - stranski udeleženec - pravni interes - pričakovane pravice
Ob upoštevanju dejstva, da je imela tožeča stranka na spornih nepremičninah, ki so bile predmet inšpekcijskega postopka, katerega obnova se predlaga, služnostno pravico v nastajanju, v zemljiški knjigi pa je bila vknjižena v času odločanja o predlogu za obnovo postopka, se je zato v predlogu za obnovo postopka utemeljeno sklicevala na svojo stvarno pravico v pričakovanju.
Predmet presoje v zadevnem upravnem sporu je odločba prvostopenjskega organa o prošnji tožeče stranke, da začasno ostane v Republiki Sloveniji kljub temu, da bi se jo moralo odstraniti. Tožeča stranka zato po mnenju sodišča ne more z začasno odredbo predlagati odložitev izvršitve odločbe o vrnitvi Policijske postaje za izravnalne ukrepe Kranj z dne 17. 10. 2016, saj navedena odločba ni predmet presoje v zadevnem upravnem sporu. Kljub temu, da tožeča stranka predlaga izdajo začasne odredbe po tretjem odstavku 32. člena ZUS-1, ni podlage za izdajo predlagane začasne odredbe, saj sodišče ne more zadržati izvrševanja akta, ki ni predmet upravnega spora.
ZKme-1 člen 56. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007???2013 v letih 2011???2013 (2011) člen 53, 53/4.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahtevek za izplačilo sredstev - neupravičeni stroški - pogoji za izplačilo sredstev
Skladnost osnutkov informacijskih, promocijskih in oglaševalskih gradiv s predpisi Evropske unije je morala pred izvedbo aktivnosti ugotoviti in potrditi Agencija, zahtevek za odobritev gradiva pa je moral biti na Agencijo vložen vsaj 10 dni pred izvedbo aktivnosti oziroma pred oddajo v tisk oziroma produkcijo. Namen predhodnega potrjevanja je v tem, da se že v zgodnji fazi ugotavlja, ali osnutki gradiv upoštevajo zahteve predpisov glede obvezne vsebine, s čimer se izogne nastanku neupravičenih stroškov, ki ne morejo biti predmet sofinanciranja iz evropskih sredstev.
Ker se po določbi četrtega odstavka 53. člena Uredbe PRP potrjujejo le osnutki gradiv, ki morajo biti potrjeni pred izvedbo katerekoli od aktivnosti (pred informiranjem potrošnikov, oglaševanjem ali pospeševanjem prodaje), v primeru, ko je bil osnutek gradiva s strani Agencije pred npr. tiskanjem letakov ali objavo oglasa, članka ali spletne strani že potrjen, in se je kasneje enako ali vsebinsko bistveno nespremenjeno gradivo uporabilo za izvedbo katere od drugih aktivnosti (npr. razdeljevanje letakov), vnovična potrditev gradiva po presoji sodišča ni več smiselna.
Pri ugotavljanju upravičenosti priglašenih stroškov mora zato Agencija v vsakem primeru posebej glede na vsebino gradiva presoditi, ali je bilo vsebinsko enako ali vsaj po vsebini bistveno nespremenjeno gradivo pred tem že odobreno oziroma ali je bilo takšno gradivo morebiti odobreno kasneje pred izvedbo določene aktivnosti (npr. po pripravi oglasov ali izdelavi spletne strani in pred objavo). Če je namreč Agencija zahtevek upravičenca za odobritev gradiva štela za pravočasnega in je osnutek gradiva tudi odobrila, mora upravičencu kasneje, ko odloča o zahtevku za izplačilo sredstev, priznati vse stroške, ki so v zvezi s tako potrjenim gradivom nastali zaradi katerekoli od izvedenih aktivnosti.
mednarodna zaščita - azil pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - varna izvorna država - prosilec iz Alžirije
V obravnavani zadevi ni mogoče zaključiti, da bi tožniku ob vrnitvi v izvorno državo grozila resna škoda v smislu 28. člena ZMZ-1 po katerem zajema resna škoda: - smrtno kazen ali usmrtitev; - mučenje ali nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kazen prosilca v izvorni državi; - resno in individualno grožnjo za življenje ali osebnost civilista zaradi samovoljnega nasilja v mednarodnih ali notranjih oboroženih spopadih.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh zadeve - očitna nerazumnost zadeve
Organ za brezplačno pravno pomoč svoje odločitve ni oprl na ugotovitev, da tožnica zlorablja brezplačno pravno pomoč, kot je tožnica očitno zmotno razumela in to napada v tožbi. V izpodbijani odločbi je namreč samo povzeta celotna določba 24. člena ZBPP, ki navaja več razlogov, zaradi katerih je lahko zadeva, za katero prosilec prosi za brezplačno pravno pomoč, nerazumna. Izpodbijana odločitev pa je oprta na tisti del določbe 24. člena ZBPP, ki kot razlog za zavrnitev določa ugotovitev, da prosilec v zadevi, za katero prosi za brezplačno pravno pomoč, nima verjetnih izgledov za uspeh (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP).
ZZRZI člen 62. Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov (2014) člen 3.
prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - dejavnost delodajalca - višina prispevka
Glede na navedeno izhodišče, ki kot temeljni razlikovalni znak določa dejavnost delodajalca, je zakonodajalec določil, da Vlada na predlog Ekonomsko socialnega sveta, ki je tristranski organ socialnih partnerjev in Vlade (kar pomeni, da je vsak njegov predlog usklajen s predstavniki delojemalcev, delodajalcev in Vlade; odločitve ESS tako zavezujejo organe vseh treh partnerjev), določi različne kvote glede na različne dejavnosti. Določitev različnih višin kvot glede na zakonski okvir od 2% do 6%, kot to določa ZZRZI, je torej v prosti presoji Vlade, pri čemer je ta omejena z vlogo Ekonomsko socialnega sveta (temeljni področji njegovega delovanja so med drugim socialne pravice in problematika zaposlovanja in delovnih razmerij) v postopku sprejemanja Uredbe o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov. Zato je po presoji Vrhovnega sodišča ustreznost oziroma (večja ali manjša) primernost višine kvot po posameznih dejavnostih kot podrobnejše opredelitve zakonskega okvira v 3. členu Uredbe strokovno in ne pravno vprašanje. Glede na to 3. člen Uredbe sledi namenu tretjega odstavka 63. člena ZZRZI in tako ne presega zakonsko določenega (minimalnega oziroma maksimalnega) okvira višine kvot.
izvedenec - odmera nagrade izvedencu - višina nagrade
Organ za brezplačno pravno pomoč je dolžan skrbeti, da se sredstva, ki se pristojnim sodiščem za izvajanje brezplačne pravne pomoči zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije, porabijo le v obsegu in za plačilo storitev, za katere je bila upravičencem brezplačna pravna pomoč odobrena. Povedano drugače, s sklepom je bilo izplačilo odmerjene nagrade iz proračunskih sredstev pravilno odmerjeno in organ za BPP po presoji sodišča ni pristojen za reševanje nastalega zapleta v zvezi z izplačilom druge polovice odmerjene nagrade izvedencu.
mednarodna zaščita - nekonsistentnost izjav - preganjanje zaradi vere - prosilec iz Iraka
Ker so pripadniki Al Mahdija od tožnika očitno zahtevali provizijo in ga niso preganjali zato, ker je prodajal alkohol oziroma ker bi imel določeno politično prepričanje oziroma ker bi mu akter zatrjevanega preganjanja pripisal določene politične lastnosti ali versko prepričanje, ni očitno, da bi bila v tej zadevi podana katera izmed petih možnih podlag za preganjanje iz 1. odstavka 27. člena ZMZ-1. Kvečjemu bi bilo možno izpeljati, da bi napadalci lahko na zunaj opravičevali svoje maltretiranje tudi s kršenjem verskih pravil in običajev glede na to, da iz predloženih in uporabljenih informacij o stanju v izvorni državi s strani tožnika in uradne osebe nedvomno izhaja, da je v Iraku možno preganjanje zaradi upravljanja trgovin z alkoholnimi pijačami in v tem smislu lahko gre za pripisano stališče, ki nasprotuje političnim in/ali verskim prepričanjem akterjev preganjanja. Možno bi tudi bilo, da bi tožniku grozila resna škoda, ker se je izmikal plačilu provizije in ker naj bi ga zaradi tega že poskušali ubiti.
ZUS-1 člen 28, 28/3, 32, 65, 65/1. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 29, 29/1, 29/2, 29/3.
mednarodna zaščita - država, pristojna za obravnavanje prošnje - rok za predajo prosilca - Dublinska uredba III - tožba zaradi molka organa - odločanje v sporu polne jurisdikcije - začasna odredba
Odgovornost za obravnavo tožnikove prošnje za mednarodno zaščito se je z dnem 6. 3. 2018 prenesla na Republiko Slovenijo, ker je potekel šestmesečni obvezujoč oziroma prekluzivni rok. Ker je nesporno, da je tožnik v zelo kratkem času obvestil Urad Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov o svoji nastanitvi, to ne vpliva na potek 6 mesečnega roka iz 29. člena Dublinske uredbe III.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - prosilec iz Alžirije - varna izvorna država - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev
Sodišče pritrjuje presoji organa, da je tožnik v postopku navajal samo dejstva, ki so nepomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite po tem zakonu (prva alineja 52. člena ZMZ-1).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh zadeve
Odločitev tožene stranke, da zavrne vlogo tožeče stranke, je pravilna in utemeljena. Tudi po presoji sodišča namreč tožeča stranka protipravnosti ravnanja sodišč in sodnikov, ki je temeljni pogoj za priznanje odškodninske odgovornosti države na podlagi 26. člena Ustave RS, ni izkazala. Zgolj nezadovoljstvo oziroma nestrinjanje z odločitvijo kot tako pa upoštevaje sodno prakso, protipravnosti ne dokazuje.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - umik vloge - ustavitev postopka
Po določbi prvega odstavka 135. člena ZUP se v primeru, če je bil postopek začet na zahtevo stranke, pa stranka umakne svojo zahtevo, izda sklep, da se postopek ustavi. Tožeča stranka v tožbi ne zanika, da je vlogo za izdajo enotnega dovoljenja za prebivanje in delo umaknila, zato to dejstvo sodišče šteje kot nesporno.
mednarodna zaščita - ekonomski razlog - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - načelo zaslišanja strank - načelo materialne resnice - osebni razgovor
Glede nato, da tožnik zadnja 4 leta pred odhodom iz izvorne države, ko je delal v glavnem mestu, ni imel nobenih težav z B.B., tožena stranka meni, da je tožnik v postopku navajal samo dejstva, ki so nepomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite. Iz tožnikovih navedb, da je šolanje prekinil zaradi revščine, ker je želel delati, izhaja, da je izvorno državo zapustil zaradi ekonomskih razlogov.
Iz načina vodenja razgovora izhaja, da je uradna oseba postavljala vprašanja na način, da bi tožnik lahko izpostavil, kolikor bi razlogi obstajali, tudi kakršnekoli druge razloge za zapustitev izvorne države, razen razlogov, ki jih je uveljavljal sam tožnik, zato neupravičeno ugovarja načinu izpraševanja s strani uradne osebe. Tožniku je nenazadnje tudi njegov pooblaščenec, ki je bil prisoten tako ob podaji prošnje kot na osebnem razgovoru, lahko postavljal še dodatna vprašanja, torej tudi za razjasnitev ali dopolnitev dejanskega stanja.
ZVO-1 člen 9, 156, 157. ZFPPIPP člen 132, 132/1. ZUP člen 297.
inšpekcijski postopek - stroški izvršbe - prisilna poravnava - izvršba po drugih osebah - odpadki
V zvezi z uvedbo postopka prisilne poravnave zoper povzročitelja obremenitve okolja ZVO-1 nima nobenih določb, po presoji sodišča pa glede na to, da je povzročitelj odgovoren za obremenjevanje okolja v primeru stečaja ali likvidacije, to (še toliko bolj) velja za povzročitelja obremenitve okolja, ki je v postopku prisilne poravnave. Namen postopka prisilne poravnave je namreč finančno prestrukturiranje dolžnikovega podjema in se poslovanje dolžnikovega podjema (oziroma njegovega rentabilnega dela) po opravljeni prisilni poravnavi nadaljuje (3. točka 136. člena ZVO-1).
V predmetni zadevi ne gre za obveznost tožeče stranke do njenih upnikov, ampak za njeno obveznost kot inšpekcijskega zavezanca na podlagi določb ZVO-1. To pa pomeni, da ne gre za vprašanje obsega stečajne mase, ampak za inšpekcijski ukrep, izdan z namenom zagotovitve varstva okolja pred obremenjevanjem z odpadki. Iz tega razloga se tudi določba prvega odstavka 161. člena ZVO-1, ki določa, da se nedenarne terjatve do insolventnega dolžnika z začetkom postopka prisilne poravnave pretvorijo v denarno terjatev po tržni vrednosti ob začetku postopka prisilne poravnave, v predmetni zadevi ne uporabi.