brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - oblika dodeljene brezplačne pravne pomoči - pravno svetovanje
Preučitev pravnega položaja, predpisov in seznanitev s pravnimi sredstvi predpostavlja, da obstaja neko pravno vprašanje, za razjasnitev katerega je potrebno pravno znanje in o katerem je mogoče podati pravno mnenje o njegovih možnih pravnih rešitvah. Ne gre pa za pravno svetovanje v primeru, ko takšnega, pravnega vprašanja ni, ampak obstaja zgolj dejanska ovira za realizacijo pravice.
V konkretnem primeru je podana zgolj dejanska ovira za to, da bi tožnik, ki trdi, da je lastnik uskladiščenih stvari, prišel do njih. Zato pri tožnikovi prošnji ne gre za pravno vprašanje oziroma pravno svetovanje po prvem odstavku 26. člena ZBPP, za katerega bi bila potrebna brezplačna pravna pomoč.
igre na srečo - spletne igre na srečo - omejitev dostopa do spletne strani - ponudnik dostopa do interneta - primernost in sorazmernost ukrepa
Ker dejstva in dokazi, ki jih je navedel oziroma predložil predlagatelj, odreditev predlagane omejitve dostopa do spletnih strani na podlagi prvega odstavka 107.a člena ZIS dopuščajo, nasprotna stranka pa ni podala nobenih navedb oziroma dokazov, ki bi temu nasprotovali, je sodišče predlogu predlagatelja ugodilo.
ZDDPO-2 člen 16, 16/1, 16/1-2, 16/5, 70, 74, 74/1, 74/1-7. ZDavP-2 člen 68, 68/5, 382, 382/1, 382/5. Pravilnik o transfernih cenah (2006) člen 21.
davek od dohodkov pravnih oseb - povezane družbe - transferne cene - ocena davčne osnove - neodvisno tržno načelo - prikrito izplačilo dobička
Ker tožnik v postopku, katerega namen je bil, da se preveri, ali so cene med povezanimi osebami v skladu s t. i. neodvisnim tržnim načelom, ni zagotovil dokumentacije, iz katere bi bila razvidna primerjava dodatka na stroške v povezani transakciji z dodatkom na stroške v primerljivih nepovezanih transakcijah, se je tožnik strinjal z davčnim organom, da se uporabi metoda stopnje čistega dobička. Po ugotovitvi, da uporaba metode dodatka na stroške v konkretnem primeru ni uporabljiva, se je davčni organ odločil za uporabo metode stopnje čistega dobička. Tudi pri uporabi te metode je dal tožniku možnost sodelovanja v postopku. Tožniku je dal usmeritve glede avtomatičnega dela iskanja pri pripravi primerjalne analize, ko je ocenil, da tožnikova primerjalna analiza ni ustrezna. Tožnik pa navedenim usmeritvam ni sledil. Zato je davčni organ imel podlago, da je na podlagi 68. člena ZDavP-2 davčno osnovo ugotovil z oceno.
S tako imenovano primarno prilagoditvijo še vedno ni bilo vzpostavljeno takšno stanje, kot bi bilo, če bi se transakcije odvijale po neodvisnem tržnem načelu. Zato je davčni organ pravilno opravil še sekundarno prilagoditev v obliki prikritega izplačila dobička.
izvršitev odločb ESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - neizplačane devizne vloge - verifikacija stare devizne vloge - pravice in obveznosti po ZNISESČP - prenos sredstev na privatizacijski račun - pristop k dolgu
Republika Slovenija je za namen izvršitve sodbe v Zadevi Ališić in ostali z ZNISESČP prevzela poplačilo obveznosti Banke do upravičencev oziroma obveznost izpolniti terjatev fizične osebe, ki jo ima do Glavne podružnice Sarajevo. Kadar je prišlo do prenosa sredstev na račune pri drugih pravnih osebah in do transformacije deviznih vlog v premoženje druge vrste (certifikat), pa ne gre več za devizno vlogo pri banki oziroma (njeni) podružnici Sarajevo. Zato po presoji sodišča v tem primeru ne obstaja pravna podlaga, po kateri bi Republika Slovenija odgovarjala za obstoj in izplačilo tega premoženja. Slediti tudi ni tožbenemu stališču, da je FBiH s prenosom deviznih sredstev na privatizacijski račun le pristopila k dolgu Glavne podružnice Sarajevo.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - aktivna legitimacija - stranski udeleženec - zavrženje tožbe - upravičena oseba za vložitev zahteve
Iz upravnega spisa izhaja, da v postopku izdaje izpodbijane odločbe tožnik ni bil niti stranka niti stranski udeleženec. Tožnik je sicer podal predlog za priznanje statusa stranskega udeleženca v predmetnem (upravnem) postopku, ki ga je toženka s sklepom, št. 705-100/2017/8 z dne 11. 4. 2017, zavrnila.
ZUS-1 člen 32, 36, 36/1, 36/1-6. ZMZ-1 člen 49, 49/6, 80.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe - zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe
Tožnik je z zapustitvijo azilnega doma s konkludentnim ravnanjem pokazal, da nima interesa za pravnomočno dokončanje postopka v Republiki Sloveniji in s tem tudi, da odločba, ki jo izpodbija s tožbo, očitno ne posega več v njegove pravice, ki jih je uveljavljal v prošnji za mednarodno zaščito.
ZMZ-1 člen 23, 23/1, 23/1-8, 23/1-9, 23/1-10, 27, 27/9, 30, 30/1, 30/2. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 2,3. Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 5.
mednarodna zaščita - sprememba veroizpovedi - zatečeni begunec sur place - prosilec iz Irana
Določba 5(3) člena Kvalifikacijske direktive dopušča le zavrnitev ponovne prošnje in zgolj zavrnitev priznanja statusa begunca, ne pa tudi subsidiarne oblike zaščite.
Tožena stranka bi morala ne glede na to, ali tožniku (ne) verjame, da so bile izvršene dejavnosti v povezavi s spremembo vere "pristne", ugotavljati in v obrazložitvi sprejete odločitve s svojimi razlogi obrazložiti, ali bi bil tožnik zaradi teh dejavnosti oziroma zaradi krsta v evangeličanski cerkvi, ob vrnitvi v Iran izpostavljen preganjanju ali resni škodi. V konkretnem primeru ni odločilno, ali je prosilec dejansko spremenil vero in ima torej lastnost, na podlagi katere bi bil lahko preganjan, pač pa je bistveno vprašanje, ali lahko takšno lastnost, torej spremembo vere iz islama v evangeličansko tožniku pripiše subjekt preganjanja, česar tožena stranka ni raziskala, vendar bi to v skladu z načelom materialne resnice morala storiti, preden je izdala izpodbijano odločbo, saj gre za dejstvo, ki je pomembno za zakonito in pravilno odločitev (8. člen ZUP).
Iz Kvalifikacijske direktive, ZMZ-1, kakor tudi iz Ženevske konvencije ne izhaja, da prosilec ni upravičen do priznanja statusa begunca ali subsidiarne oblike zaščite, če njegova prošnja temelji na dejavnostih izvršenih po zapustitvi izvorne države, katerih izključni namen je bil ustvarjanje potrebnih pogojev za priznanje mednarodne zaščite.
Za pravilno in popolno oceno dejanskega stanja bi bilo treba ugotoviti, (1) ali bi iranske oblasti lahko izvedele za tožnikovo spremembo vere in njegove aktivnosti v evangeličanski cerkvi ter (2) ali bodo iranske oblasti lahko sklepale ali se pustile prepričati, da so bile tožnikove dejavnosti v zvezi s spremembo vero storjene le zaradi ustvarjanja potrebnih pogojev za priznanje mednarodne zaščite, in mu na tej podlagi torej ne bo grozilo preganjanje oziroma povzročitev resne škode.
mednarodna zaščita - osebni razgovor - uporaba Dublinske uredbe - nedovoljena prošnja
Ne glede na to in četudi se tožnik ponovnega osebnega razgovora, na katerega je bil vabljen, ni udeležil (tudi v tem primeru pa je prejel enako vabilo kot ob prvem osebnem razgovoru, to je z opozorili po drugem odstavku 46. člena ZMZ-1) in tudi ni opravičil svojega izostanka, iz vsebine opravljenega razgovora z dne 19. 2. 2018 izhaja, da je tožena stranka tožnika pred osebnim razgovorom informirala zgolj o pogojih za pridobitev mednarodne zaščite in mu pojasnila njegove pravice v zvezi s tem, osebni razgovor pa je bil namenjen izključno razčiščevanju okoliščin, ki jih je tožnik navajal kot razlog, zaradi katerega meni, da je upravičen do mednarodne zaščite. Razgovor je bil torej opravljen v smislu prve alineje prvega odstavka v zvezi z drugim odstavkom 46. člena ZMZ-1.
Zakon opredeljuje končni rok, do katerega je lahko vložena davčna napoved na podlagi samoprijave, ne postavlja pa omejitev glede dejstev, da jih zavezanec v njej navaja.
zemljiški kataster - uskladitev podatkov - napake pri vzpostavljanju meje - zavrnitev uskladitve
Geodetska uprava v postopku uskladitve podatkov zemljiškega katastra preveri le skladnost zadnjih vpisanih podatkov s podatki v listini, ki je bila podlaga za vpis. V tem postopku torej geodetska uprava ne preverja pravilnosti podatkov v sami listini, ki je podlaga za vpis (na primer v elaboratu).
ZJC-B člen 19. ZUP člen 129, 129/1,129/1-2, 129/1-4.
razlastitev - ponovna zahteva - drugačno zemljiškoknjižno stanje
Po naravi stvari je jasno, da nepremičnin, ki so že prešle v last Republike Slovenije, ni mogoče ponovno odvzeti pravnemu nasledniku razlaščenca, poleg tega tožnica za tak zahtevek glede na navedeno niti nima pravnega interesa. Pri tem je nepomembno, na kakšni podlagi so navedene nepremičnine prešle v last Republike Slovenije.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - odškodnina za podržavljeno premoženje - odškodnina od tuje države
Zakonodajalec je z ureditvijo v prvem stavku drugega odstavka 10. člena ZDen želel nekdanjim lastnikom podržavljenega premoženja, ki so bili do odškodovanja za odvzeto premoženje upravičeni že po pravu tuje države, preprečiti, da vrnitev tega premoženja dosežejo tudi na podlagi določb ZDen. Zato je uveljavljanje upravičenj iz naslova denacionalizacije preprečil ne le osebam, ki so od tuje države prejele odškodnino za odvzeto premoženje, temveč tudi osebam, ki so tako odškodnino od tuje države imele pravico dobiti. Po naravi stvari je pravico dobiti odškodnino za odvzeto premoženje od tuje države lahko imela le oseba, ki je za pridobitev odškodnine od tuje države izpolnjevala vse predpisane pogoje: poleg formalnih pogojev, ki jih je tuja država določila za uveljavljanje zahtevkov iz tega naslova, tudi vse materialne pogoje, ki jih je za priznanje te odškodnine v svoji notranji zakonodaji določila tuja država. Zato je v primerih, kot je obravnavani, v katerih okoliščine kažejo na to, da je oseba, ki ji je bilo premoženje podržavljeno, spadala v krog oseb, ki jim je pravo tuje države na podlagi mednarodne pogodbe omogočalo pridobitev odškodnine za odvzeto premoženje, mogoče presojo, ali je ta oseba imela pravico dobiti tako odškodnino in ali je zato podan izključitveni razlog iz drugega odstavka 10. člena ZDen, utemeljiti le na oceni, da bi odškodnino za odvzeto premoženje od tuje države (če bi jo uveljavljala) tudi dobila, ker bi za to izpolnjevala vse pogoje.
davčna izvršba - odprava izvršilnega naslova - sklep o dovolitvi izvršbe
Za odločitev v zadevi je torej ključna ugotovitev ali je izvršilni naslov obstajal v trenutku izdaje izpodbijanega sklepa. Kolikor je po tem, ko je že izdan sklep o davčni izvršbi, izvršilni naslov pravnomočno odpravljen, spremenjen ali razveljavljen ali razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti, to nima za posledico odprave sklepa o davčni izvršbi, pač pa davčni organ po uradni dolžnosti ali na zahtevo dolžnika s sklepom v celoti ali delno ustavi davčno izvršbo.
dohodnina - predlog za obnovo postopka - obnovitveni razlog - novo dejstvo - posebna davčna olajšava - olajšava za čezmejne delovne migrante
Predmet upravnega spora je izključno presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijanih sklepov o zavrženju predlogov za obnovo postopka odmere dohodnine. Odločanje o obnovi upravnega postopka ni v pristojnosti sodišča, temveč izključno v pristojnosti organa, ki je izdal odločbo, na katero se predlog za obnovo nanaša. Zato sodišče v zvezi s tožbenimi navedbami o sodni praksi, ki se je izoblikovala šele po dokončnosti v tem upravnem sporu izpodbijanih sklepov, pojasnjuje le, da zakonodajalec med obnovitvene razloge ni uvrstil napačne uporabe prava in da zato po ustaljeni upravnosodni praksi kot novo dejstvo in nov dokaz tudi ni mogoče upoštevati naknadno pridobljenih ali spremenjenih stališč o uporabi prava.
ZGO-1 člen 3a, 152. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013) člen 4.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekti - nadstrešek
Glede na to, da gre v predmetni zadevi za nadstrešek tlorisne površine več kot 20 m2, predmetne gradnje, kot je bilo že obrazloženo, ob upoštevanju 4. člena Uredbe ni mogoče uvrščati med enostavne objekte za katere gradbenega dovoljenja pod določenimi pogoji ne bi bilo potrebno pridobiti.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - ponudba za prodajo kmetijskih zemljišč - vsebina ponudbe - sprejem ponudbe - soglasje volj - površina zemljišča
V predmetni ponudbi navedena površina parcele ni bila skladna s podatkom o površini parcele, ki izhaja iz zemljiškega katastra, kar tudi po presoji sodišča pomeni, da ponudba ni bila vložena v skladu z zakonom. Prav tako ima prvostopenjski organ prav, da je po drugem odstavku 17.a člena ZKZ lahko predmet prodaje le cel lastninski oziroma solastninski delež kmetijskega zemljišča, tako da tudi če navedba manjše površine pomeni, da prodajalec (sicer nerazdeljenega) zemljišča ni želel prodati v celoti, taka ponudba ni v skladu z ZKZ.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - dvom v prosilčevo identiteto
Sodišče ocenjuje, da okoliščine, ki jih je toženka navedla glede obstoja očitnega dvoma v tožnikovo identiteto, nedvomno ne dosegajo pravnega standarda ''očitnosti'', ki ga za dvom v istovetnost v zvezi z omejitvijo gibanja postavlja zakonsko besedilo in na kar utemeljeno opozarja tožnik.
davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova - prenos krajevne pristojnosti - sklep o zavrženju vloge
Tožnik v tožbi ugovarja datumu izvršljivosti izvršilnega naslova. Gre za ugovor, ki je v postopku davčne izvršbe nedopusten, zato tožena stranka njegove utemeljenosti ne le ni dolžna, temveč tudi ni pristojna obravnavati. Niti določbe ZDavP-2 niti določbe ZUP namreč davčnemu organu ne dajejo pristojnosti, da bi preverjal, ali je potrditev izvršljivosti pravilna in zakonita. Potrdilo o izvršljivosti predstavlja potrdilo v smislu 179. člena ZUP in ga torej ni mogoče z uspehom izpodbijati v postopku davčne izvršbe, ampak se lahko klavzulo izvršljivosti izpodbija le pri organu, ki je potrdil izvršljivost v posebnem postopku.
Uredba Komisije (ES) št. 1974/2006 z dne 15. decembra 2006 o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) člen 47. Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007???2013 v letih 2010???2014 (2013) člen 14.
neposredna plačila v kmetijstvu - program razvoja podeželja - zavrnitev zahtevka - višja sila
V primeru, kakršen je obravnavani, ko je upravičenec Agencijo v letu nastanka naravne nesreče pravočasno obvestil o višji sili in je njen obstoj tudi ustrezno dokazal, posledice nesreče pa so se kazale tudi v naslednjem letu, se neizpolnjevanje zahtevanih pogojev upravičencu tudi v letu, ki sledi, ne sme šteti za kršitev obveznosti.
ZJAKRS člen 8. Pravilnik o strokovnih komisijah Javne agencije za knjigo Republike Slovenije člen 3.
javni razpis - razpisna merila - strokovna komisija
Pravilnik o strokovnih komisijah JAK glede sestave strokovnih komisij s področja leposlovja in humanistike določa le, da mora komisija vključevati strokovnjaka za otroško in mladinsko literaturo ter strokovnjaka za humanistiko. Da strokovna komisija ne bi bila sestavljena v skladu z navedeno določbo, pa tožeča stranka v tožbi ne zatrjuje. Glede na navedeno ugovor tožeče stranke, da nobeden od članov komisije ni strokovnjak za področje risoromanov, tako z vidika pravilnosti sestave strokovne komisije, ni relevanten. Izven navedenega vidika pa se sodišče v okviru presoje zakonitosti odločitve o zavrnitvi vloge za sofinanciranje ne more spuščati v oceno primernosti oziroma strokovnosti posameznih članov strokovne komisije, saj je v pristojnosti JAK koga izmed uglednih avtorjev ali strokovnjakov, ki delujejo na področju knjige, bo imenovala v svoje strokovno telo.