dovoljenje za začasno prebivanje tujca - podaljšanje dovoljenja - podrejanje pravnemu redu - kaznivo dejanje - zadostna sredstva za preživljanje
Glede na določbo 6. alineje prvega odstavka 55. člena ZTuj-2 ni potrebno, da bi moral biti tujec obsojen za kaznivo dejanje oziroma spoznan za odgovornega za prekršek, saj ZTuj-2 v tem delu postavlja strožja merila. Glede na samo naravo dejanja ter čas trajanja pripora ter glede na to, da so bili priporni razlogi v zvezi s priporom tožeče stranke večkrat preizkušeni, s tem pa tudi preverjena največja verjetnost, da je tožeča stranka storila očitno kaznivo dejanje, po mnenju sodišča obstajajo utemeljeni razlogi, da se tožeča stranka ne bo podrejala pravnemu redu Republike Slovenije.
Za izpolnjevanja pogoja sredstev za preživljanje, se lahko upošteva le izjava staršev, če so otroka dolžni preživljati.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - inšpekcijski zavezanec - načelo zaslišanja - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V obravnavanem primeru tožena stranka tožnice ni seznanila niti s tem, da je stranka v postopku. Postopek je namreč pričela voditi proti njenemu očetu in ga kot lastnika dela nadstreška in vozila, ki je bil parkiran pod njim, tudi vabila na razgovor, iz povratnice pa je mogoče sklepati, da mu je bilo vabilo tudi vročeno.
Tožnik sicer pravnega interesa za upravni spor zoper izpodbijano gradbeno dovoljenje s splošnim sklicevanjem na določbe SPZ ne more utemeljiti. Lahko pa - ob neprerekani okoliščini, razvidni iz izpodbijane odločbe, predloženih spisov zadeve in vlog v tem sporu - da je lastnik obravnavani gradnji sosednje nepremičnine, na kateri ima stanovanjsko hišo, v kateri stalno prebiva - uveljavlja ugovore, ki se navezujejo na tiste določbe materialnopravnih predpisov, ki jih mora uporabiti upravni organ v postopku izdaje izpodbijanega gradbenega dovoljenja in ki poleg javnega varujejo tudi tožnikov zasebni interes.
Prvostopenjski organ se je v obrazložitvi izpodbijane odločbe do tožnikovih pripomb pomanjkljivo opredelil. Katere in zakaj ocenjuje kot nepomembne, ni niti na kratko obrazložil. Tudi do tistih pripomb, ki jih je štel kot relevantne, se je zelo skopo izrekel. Bistveno pomanjkljivi so predvsem razlogi, ki se nanašajo na ugovor, da niso izpolnjeni pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo, ker ne gre za legalno zgrajen objekt, in s tega vidika dovolj konkretno podane tožnikove navedbe (razvidne tudi iz tožbe), da višinski gabariti po izpodbijanem gradbenem dovoljenju pomembno presegajo tiste, ki so bili predhodno dovoljeni. Gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo je mogoče izdati le, ko gre za rekonstrukcijo legalno zgrajenega objekta. Za presojo, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo in ali sploh gre za rekonstrukcijo, ni pravno relevantno, kakšen objekt je (bil) dejansko zgrajen, ampak kakšna gradnja je bila predhodno dovoljena.
Po prvem odstavku 65. člena ZGO-1 je oseba, ki nasprotuje nameravani gradnji, tista, ki mora za svoje trditve predložiti dokaze. In takšne (to je praviloma listinske) dokaze, ki ustrezajo naravi postopka za izdajo gradbenega dovoljenja, v katerem se dopustnost gradnje presoja predvsem glede na predloženo dokumentacijo in relevantne predpise. Tega bremena ne more preložiti na organ ali drugo stranko postopka (investitorja).
Izpodbijano gradbeno dovoljenje je bilo izdano na podlagi ZGO-1, ki je v prvem odstavku 3. člena določal, da se gradnja novega objekta, rekonstrukcija objekta in odstranitev objekta lahko začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja, v drugem odstavku 3. člena pa, da ne glede na določbe prejšnjega odstavka investitor lahko začne z gradnjo iz prejšnjega odstavka tudi po dokončnosti gradbenega dovoljenja, pri čemer pa je izrecno navedeno, da to lahko stori na lastno odgovornost. Tako je bilo odločeno tudi v III. točki izreka izpodbijanega dovoljenja. Ob upoštevanju opisane zakonske ureditve po ZGO-1 in izreka izpodbijane odločbe po presoji sodišča ni podlage, da bi v tem sporu uporabilo drugi odstavek 64. člena ZUS-1 in zgolj ugotovilo nezakonitost izpodbijane odločbe, kot tudi ne podlage, da bi izpodbijano odločbo razveljavilo.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - sanacija objekta - stranka v postopku
V obravnavani zadevi se inšpekcijski postopek vodi v zvezi s sanacijo objekta po požaru. Tožnica v tožbi navaja, da se v okviru te sanacije na objektu izvajajo gradbena dela, za katera meni, da bi bilo treba pridobiti gradbeno dovoljenje. Po presoji sodišča je tožnica s temi navedbami, ki jih niti toženka, niti prizadeta stranka nista prerekali, izkazala pravni interes za udeležbo v tem inšpekcijskem postopku.
Po pravni teoriji lahko o (splošnem) povratku govorimo že takrat, kadar je storilec kaznivega dejanja, ki ga sodišče sodi, že bil obsojen zaradi kakršnegakoli kaznivega dejanja. KZ-1 pa v tretjem odstavku 49. člena določa povratek kot okoliščino, pomembno za odmero kazni. Ne glede na to, ali gre v konkretnem primeru za povratek v smislu te zakonske določbe, je to, da je tožnik storil več kaznivih dejanj spolnega napada na osebe, mlajše od 15 let, pri odločanju o pogojnem odpustu mogoče oziroma treba upoštevati. Glede na večje število in naravo izvršenih kaznivih dejanj, tožnikova stabilnost na prostosti v obdobju od začetka koriščenja zunajzavodskih ugodnosti oktobra 2015 do sprejema izpodbijane odločitve še ni bila preverjena v zadostni meri.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - neskladna gradnja - nezahtevni objekt
Tožniku je bilo sicer 10. 2. 2016 izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta, vendar je zgrajeni objekt bistveno drugačen že zato, ker je etažnosti P+M, dovoljenje pa je izdano za enoetažen objekt.
Ker je bil dvoetažen, in zato glede na zahtevnost gradnje tudi druge vrste objekt (manj zahteven), za katerega ni bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje po postopku, predvidenem v ZGO-1 za te vrste objektov, ni mogoče govoriti o neskladni gradnji objekta, ampak o gradnji, za katerega tožnik ni imel gradbenega dovoljenja.
ZLPLS člen 14, 14a. ZInvO člen 27, 27/1, 27/2. Pravilnik o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji (1998) člen 18.
Toženka mora svoje odločitve obrazložiti na nivoju, ki omogoča preizkus tistih ključnih razlogov, ki so vplivali na njeno odločitev. Ni dovolj samo sklicevanje na Navodilo za uporabo meril pri ocenjevanju finančno ovrednotenih letnih delovnih programov invalidskih in humanitarnih organizacij, temveč mora iz sklepov izhajati tudi, kako so bile njegove določbe upoštevane pri ocenjevanju, in to ne zgolj na splošni ravni - na ravni razpisa, temveč tudi pri ocenjevanju posamezne vloge.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - trditvena podlaga tožbe - pavšalne navedbe - sklicevanje sodišča na razloge tožene stranke
Tožnica v tožbi ni navedla drugih navedb, zato sodišče nima podlage za kaj drugega kot za ugotovitev, da je toženka v izpodbijani odločbi navedla jasne, določne in logične razloge za svojo odločitev ter se pri tem sklicevala na ustrezno pravno podlago. Kolikor tožnica z nadaljnjimi razlogi, ki jih je navedla v pripravljalni vlogi, uveljavlja nezakonitost postopka sprejemanja Uredbe o DPN, sodišče ugotavlja, da se je toženka do vsebinsko enakih navedb že opredelila tako v izpodbijani, kot v drugostopenjski odločbi, sodišče pa to obrazložitev v celoti sprejema.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - pogodba o štipendiranju - razpisni pogoj - štipendija za študijski obisk v tujini
Tožnica se je študijskega obiska v Šanghaju udeležila po tem, ko je bil zanjo izobraževalni program pri Gimnaziji ... že zaključen, zato ji te udeležbe ni bilo mogoče več upoštevati kot izpolnitev dela obveznosti iz izobraževalnega programa.
ZBPP člen 3, 3/1, 3/2. ZFPPIPP člen 383a, 383a/1, 383a/2.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - osebni stečaj - zastopanje stečajnega dolžnika
Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka pravilno pojasnila, da tožniku za vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja ni dopustno dodeliti brezplačne pravne pomoči, saj to ZFPPIPP prepoveduje.
uskladitev podatkov zemljiškega katastra - zavrnitev uskladitve - poprava podatkov zemljiškega katastra - napake v postopku evidentiranja - poprava napak - sklicevanje sodišča na razloge tožene stranke
Po prvem odstavku 9. člena ZEN lahko geodetska uprava po uradni dolžnosti ali na zahtevo upravičene osebe popravi podatke, ki so v zemljiškem katastru napačno vpisani zaradi napak v postopku evidentiranja. Po tretjem odstavku istega člena geodetska uprava v tem postopku preizkusi, ali se zadnji vpisani podatki zemljiškega katastra ujemajo s podatki iz zbirke listin zemljiškega katastra in z dokazili strank ter preveri možnost napak zaradi prepisov, prerisov ali prenosov podatkov med različnimi mediji, formati in oblikami evidentiranja. Drugih oblik poprave oziroma uskladitve podatkov zemljiškega katastra ZEN ne pozna. Ker je tožnik z vlogo z dne 14. 6. 2016 izrecno zahteval "popravo podatkov v katastru", je toženka po presoji sodišča ravnala pravilno, ko je njegovo vlogo obravnavala na podlagi navedene zakonske določbe.
zdravstvena dejavnost - dovoljenje za opravljanje dejavnosti - nepopolna vloga - zavrženje vloge
Zmotno je stališče tožene stranke, da zaradi nepredložitve pogodbe o zaposlitvi pogodbe o delovnem razmerju s specialistom medicinske biokemije, vloga ni popolna. Tožena stranka po mnenju sodišča vloge tožeče stranke glede na to, da njena vsebina ni predpisana s predpisom ne bi smela zavreči.
gradbeno dovoljenje - izdaja gradbenega dovoljenja - sprememba namembnosti objekta - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - stranka v postopku - stranski udeleženec - pravni interes stranskega udeleženca
Vsakomur, komur pravo priznava obstoj njegovega pravno varovanega interesa, je treba omogočiti, da ta interes zavaruje tudi v upravnem postopku, v katerem bi lahko bilo v ta interes poseženo. Ali tak osebni, neposredni in pravno varovani interes obstaja, pa izhaja iz pravne norme in njenega namena varovanja položaja določenega posameznika.
V vsakem primeru se mora zahteva za stransko udeležbo opirati na konkretno pravico, ki izhaja iz zakona ali drugega predpisa, ki ga je treba uporabiti pri odločanju o zadevi.
pritožba - rok za vložitev pritožbe - fikcija vročitve
Tožnik je bil v obvestilu o prejeti poštni pošiljki opozorjen na posledice iz 87. člena ZUP na podlagi fikcije vročitve, zato se neutemeljeno sklicuje, da je prava nevešča oseba ter da mu to ne sme biti v škodo.
upravičenec do brezplačne pravne pomoči - odvetnik - namen brezplačne pravne pomoči - pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje - načelo enakosti
Namen BPP, izražen v prvem odstavku 1. člena ZBPP, to je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, je pogojen samo z upoštevanjem socialnega položaja prosilca. Iz navedene določbe izrecno izhaja, da je zakonodajalec pravico do sodnega varstva po tem zakonu utemeljil z načelom enakopravnosti, torej enakostjo prosilcev v varstvu njihovih pravic. Zakonodajalec bi v mejah svoje pristojnosti lahko določil kriterije, na podlagi katerih bi posameznim upravičencem iz 10. člena ZBPP omejil dostop do BPP tudi izven ugotavljanja v zakonu opredeljenih pogojev za dodelitev BPP (subjektivnih in objektivnih pogojev), vendar ob upoštevanju določbe 1. člena ZBPP stvarni razlog, ki bi pravico do zaprošene BPP prosilcu omejeval zaradi njegove izobrazbe oziroma poklica, ki ga opravlja, iz zakona ne izhaja. Prav tako iz zakona ne izhaja dovoljenje za odstop od siceršnjih pravic dodeljevanja BPP (morebitna diskrecijska pravica organa za BPP).
namen brezplačne pravne pomoči - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - odvetnik - pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje - načelo enakosti
Tožena stranka na podlagi določb ZBPP, predvsem določbe 1. člena v povezavi z 10. členom ZBPP, za odklonitev zaprošene BPP, v delu, ki se nanaša na pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje, samo na podlagi prosilčeve izobrazbe oziroma poklica odvetnika, ni imela utemeljenega razloga. Na drugačen zaključek ne vpliva ugotovitev tožene stranke, da je tožnik uvrščen na seznam izvajalcev BPP.
ZBPP člen 14. ZSVarPre člen 27. ZUPJS člen 17, 17/2. ZSVarPre-E člen 5.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - etažno stanovanje
Kot izhaja iz dejanskih ugotovitev izpodbijane odločbe, sta tožnik in njegova žena solastnika dela stavbe, v katerem prebivata in katerega vrednost je ob uporabi posplošene tržne vrednosti, izračunane po metodologiji množičnega vrednotenja, 110.562,00 EUR. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje bi moral organ za brezplačno pravno pomoč uporabiti tudi določbo 5. člena ZSVarPre-E, pri tem pa upoštevati tudi ostalo za odločitev o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči relevantno dejansko stanje in materialnopravo podlago.
brezplačna pravna pomoč - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - odvetnik - fizična oseba
Tožena stranka je v izpodbijanem sklepu nepravilno ocenila status tožnika kot odvetnika v smislu morebitnega opravljanja gospodarske dejavnosti, ko je prosilca štela kot pravno osebo oziroma nosilca profitne dejavnosti.
Roki in prekluzije, ki jih določa ZDavP-2 (v 267., 270., 271. in 288. členu), niso materialnopravne določbe, ki bi urejale materialnopravna pravila odmere dohodnine (kar ureja ZDoh-2), temveč urejajo zgolj procesne možnosti in omejitve, ki se nanašajo prav na primere pravočasnega uveljavljanja davčnih obveznosti. Zato te določbe za primer odločanja o obveznosti plačila dohodnine na podlagi vložene davčne napovedi - samoprijave skladno s 63. členom ZDavP-2 niso uporabljive.