inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - neskladna gradnja - nezahtevni objekt
Tožniku je bilo sicer 10. 2. 2016 izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta, vendar je zgrajeni objekt bistveno drugačen že zato, ker je etažnosti P+M, dovoljenje pa je izdano za enoetažen objekt.
Ker je bil dvoetažen, in zato glede na zahtevnost gradnje tudi druge vrste objekt (manj zahteven), za katerega ni bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje po postopku, predvidenem v ZGO-1 za te vrste objektov, ni mogoče govoriti o neskladni gradnji objekta, ampak o gradnji, za katerega tožnik ni imel gradbenega dovoljenja.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekti - bazen - skladnost gradnje s prostorskim aktom
Za uporabo predmetnega objekta je predvidena raba vode, za katero je treba pridobiti vodno dovoljenje, ki v obravnavnem primeru pred izdajo izpodbijane odločbe ni bilo pridobljeno (tožnica sama navaja, da se delno vodno dovoljenje nanaša na neposredno rabo vode za pridobivanje toplote za ogrevanja objekta na sosednjem zemljišču), zato je izpodbijana odločba pravilna in skladna s citiranimi predpisi.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - načelo zaslišanja - skrajšani postopek - poseben ugotovitveni postopek
Bistvena značilnost skrajšanega ugotovitvenega postopka, po kateri se ta postopek razlikuje od rednega ugotovitvenega postopka, je, da za ugotovitev dejstev in okoliščin, pomembnih za odločitev, ni treba opraviti nobenih dejanj v postopku, kot npr. zaslišanja prič, dokazovanja z izvedenci ali ogleda.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - upravni spor - tožbena novota
Tožnica šele v tožbi prvič navaja, da obravnavana zemljišča nimajo možnosti priključitve na plinsko omrežje in da naj bi bila zato izpodbijana odločba v tem delu nepravilna. Ker je (kot že pojasnjeno) iz izreka izpodbijane prvostopenjske odločbe razvidno, da je bila pri obračunu NUSZ upoštevana tudi postavka za opremljenost zemljišč s plinovodom, in je zato imela tožnica možnost, da to zatrjevano nepravilnost uveljavlja že v pritožbi, pa tega ni storila, je takšen tožbeni očitek nedovoljena tožbena novota.
gradbeno dovoljenje - izdaja gradbenega dovoljenja - sprememba namembnosti objekta - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - stranka v postopku - stranski udeleženec - pravni interes stranskega udeleženca
Vsakomur, komur pravo priznava obstoj njegovega pravno varovanega interesa, je treba omogočiti, da ta interes zavaruje tudi v upravnem postopku, v katerem bi lahko bilo v ta interes poseženo. Ali tak osebni, neposredni in pravno varovani interes obstaja, pa izhaja iz pravne norme in njenega namena varovanja položaja določenega posameznika.
V vsakem primeru se mora zahteva za stransko udeležbo opirati na konkretno pravico, ki izhaja iz zakona ali drugega predpisa, ki ga je treba uporabiti pri odločanju o zadevi.
uskladitev podatkov zemljiškega katastra - zavrnitev uskladitve - poprava podatkov zemljiškega katastra - napake v postopku evidentiranja - poprava napak - sklicevanje sodišča na razloge tožene stranke
Po prvem odstavku 9. člena ZEN lahko geodetska uprava po uradni dolžnosti ali na zahtevo upravičene osebe popravi podatke, ki so v zemljiškem katastru napačno vpisani zaradi napak v postopku evidentiranja. Po tretjem odstavku istega člena geodetska uprava v tem postopku preizkusi, ali se zadnji vpisani podatki zemljiškega katastra ujemajo s podatki iz zbirke listin zemljiškega katastra in z dokazili strank ter preveri možnost napak zaradi prepisov, prerisov ali prenosov podatkov med različnimi mediji, formati in oblikami evidentiranja. Drugih oblik poprave oziroma uskladitve podatkov zemljiškega katastra ZEN ne pozna. Ker je tožnik z vlogo z dne 14. 6. 2016 izrecno zahteval "popravo podatkov v katastru", je toženka po presoji sodišča ravnala pravilno, ko je njegovo vlogo obravnavala na podlagi navedene zakonske določbe.
ZBPP člen 3, 3/1, 3/2. ZFPPIPP člen 383a, 383a/1, 383a/2.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - osebni stečaj - zastopanje stečajnega dolžnika
Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka pravilno pojasnila, da tožniku za vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja ni dopustno dodeliti brezplačne pravne pomoči, saj to ZFPPIPP prepoveduje.
ZLPLS člen 14, 14a. ZInvO člen 27, 27/1, 27/2. Pravilnik o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji (1998) člen 18.
Toženka mora svoje odločitve obrazložiti na nivoju, ki omogoča preizkus tistih ključnih razlogov, ki so vplivali na njeno odločitev. Ni dovolj samo sklicevanje na Navodilo za uporabo meril pri ocenjevanju finančno ovrednotenih letnih delovnih programov invalidskih in humanitarnih organizacij, temveč mora iz sklepov izhajati tudi, kako so bile njegove določbe upoštevane pri ocenjevanju, in to ne zgolj na splošni ravni - na ravni razpisa, temveč tudi pri ocenjevanju posamezne vloge.
zdravstvena dejavnost - dovoljenje za opravljanje dejavnosti - nepopolna vloga - zavrženje vloge
Zmotno je stališče tožene stranke, da zaradi nepredložitve pogodbe o zaposlitvi pogodbe o delovnem razmerju s specialistom medicinske biokemije, vloga ni popolna. Tožena stranka po mnenju sodišča vloge tožeče stranke glede na to, da njena vsebina ni predpisana s predpisom ne bi smela zavreči.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - sanacija objekta - stranka v postopku
V obravnavani zadevi se inšpekcijski postopek vodi v zvezi s sanacijo objekta po požaru. Tožnica v tožbi navaja, da se v okviru te sanacije na objektu izvajajo gradbena dela, za katera meni, da bi bilo treba pridobiti gradbeno dovoljenje. Po presoji sodišča je tožnica s temi navedbami, ki jih niti toženka, niti prizadeta stranka nista prerekali, izkazala pravni interes za udeležbo v tem inšpekcijskem postopku.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - pogodba o štipendiranju - razpisni pogoj - štipendija za študijski obisk v tujini
Tožnica se je študijskega obiska v Šanghaju udeležila po tem, ko je bil zanjo izobraževalni program pri Gimnaziji ... že zaključen, zato ji te udeležbe ni bilo mogoče več upoštevati kot izpolnitev dela obveznosti iz izobraževalnega programa.
Po pravni teoriji lahko o (splošnem) povratku govorimo že takrat, kadar je storilec kaznivega dejanja, ki ga sodišče sodi, že bil obsojen zaradi kakršnegakoli kaznivega dejanja. KZ-1 pa v tretjem odstavku 49. člena določa povratek kot okoliščino, pomembno za odmero kazni. Ne glede na to, ali gre v konkretnem primeru za povratek v smislu te zakonske določbe, je to, da je tožnik storil več kaznivih dejanj spolnega napada na osebe, mlajše od 15 let, pri odločanju o pogojnem odpustu mogoče oziroma treba upoštevati. Glede na večje število in naravo izvršenih kaznivih dejanj, tožnikova stabilnost na prostosti v obdobju od začetka koriščenja zunajzavodskih ugodnosti oktobra 2015 do sprejema izpodbijane odločitve še ni bila preverjena v zadostni meri.
Tožnik sicer pravnega interesa za upravni spor zoper izpodbijano gradbeno dovoljenje s splošnim sklicevanjem na določbe SPZ ne more utemeljiti. Lahko pa - ob neprerekani okoliščini, razvidni iz izpodbijane odločbe, predloženih spisov zadeve in vlog v tem sporu - da je lastnik obravnavani gradnji sosednje nepremičnine, na kateri ima stanovanjsko hišo, v kateri stalno prebiva - uveljavlja ugovore, ki se navezujejo na tiste določbe materialnopravnih predpisov, ki jih mora uporabiti upravni organ v postopku izdaje izpodbijanega gradbenega dovoljenja in ki poleg javnega varujejo tudi tožnikov zasebni interes.
Prvostopenjski organ se je v obrazložitvi izpodbijane odločbe do tožnikovih pripomb pomanjkljivo opredelil. Katere in zakaj ocenjuje kot nepomembne, ni niti na kratko obrazložil. Tudi do tistih pripomb, ki jih je štel kot relevantne, se je zelo skopo izrekel. Bistveno pomanjkljivi so predvsem razlogi, ki se nanašajo na ugovor, da niso izpolnjeni pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo, ker ne gre za legalno zgrajen objekt, in s tega vidika dovolj konkretno podane tožnikove navedbe (razvidne tudi iz tožbe), da višinski gabariti po izpodbijanem gradbenem dovoljenju pomembno presegajo tiste, ki so bili predhodno dovoljeni. Gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo je mogoče izdati le, ko gre za rekonstrukcijo legalno zgrajenega objekta. Za presojo, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo in ali sploh gre za rekonstrukcijo, ni pravno relevantno, kakšen objekt je (bil) dejansko zgrajen, ampak kakšna gradnja je bila predhodno dovoljena.
Po prvem odstavku 65. člena ZGO-1 je oseba, ki nasprotuje nameravani gradnji, tista, ki mora za svoje trditve predložiti dokaze. In takšne (to je praviloma listinske) dokaze, ki ustrezajo naravi postopka za izdajo gradbenega dovoljenja, v katerem se dopustnost gradnje presoja predvsem glede na predloženo dokumentacijo in relevantne predpise. Tega bremena ne more preložiti na organ ali drugo stranko postopka (investitorja).
Izpodbijano gradbeno dovoljenje je bilo izdano na podlagi ZGO-1, ki je v prvem odstavku 3. člena določal, da se gradnja novega objekta, rekonstrukcija objekta in odstranitev objekta lahko začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja, v drugem odstavku 3. člena pa, da ne glede na določbe prejšnjega odstavka investitor lahko začne z gradnjo iz prejšnjega odstavka tudi po dokončnosti gradbenega dovoljenja, pri čemer pa je izrecno navedeno, da to lahko stori na lastno odgovornost. Tako je bilo odločeno tudi v III. točki izreka izpodbijanega dovoljenja. Ob upoštevanju opisane zakonske ureditve po ZGO-1 in izreka izpodbijane odločbe po presoji sodišča ni podlage, da bi v tem sporu uporabilo drugi odstavek 64. člena ZUS-1 in zgolj ugotovilo nezakonitost izpodbijane odločbe, kot tudi ne podlage, da bi izpodbijano odločbo razveljavilo.
denacionalizacija - denacionalizacijski zavezanec - razpolaganje z nepremičninami, ki so predmet denacionalizacije - ničnost pravnega posla
V obravnavanem primeru, ko se izpodbijana odločba sklicuje na pogodbo iz leta 1984, to pomeni, da je veljavnost prehoda pravice uporabe na predmetni nepremičnini iz C. d. d. na bivšo občino Ljubljana Bežigrad treba presojati v okviru takrat veljavne pravne ureditve. Po takratni pravni ureditvi pa za veljavnost prenosa pravice uporabe vpis v zemljiško knjigo ni bil konstitutiven pogoj, kar je že večkrat poudarila tudi sodna praksa, ampak je bil mogoč prenos pravice uporabe tudi izvenknjižno. O tem vprašanju, in sicer ali je do takega prenosa na tožnico v tem postopku prišlo, kot o samostojnem vprašanju še ni bilo odločeno.
ZBPP člen 14. ZSVarPre člen 27. ZUPJS člen 17, 17/2. ZSVarPre-E člen 5.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - etažno stanovanje
Kot izhaja iz dejanskih ugotovitev izpodbijane odločbe, sta tožnik in njegova žena solastnika dela stavbe, v katerem prebivata in katerega vrednost je ob uporabi posplošene tržne vrednosti, izračunane po metodologiji množičnega vrednotenja, 110.562,00 EUR. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje bi moral organ za brezplačno pravno pomoč uporabiti tudi določbo 5. člena ZSVarPre-E, pri tem pa upoštevati tudi ostalo za odločitev o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči relevantno dejansko stanje in materialnopravo podlago.
Tožnik v tem upravnem sporu uveljavlja molk organa, ker organ kljub urgencam in pozivom do vložitve tožbe ni odločil o njegovi prošnji za dodelitev BPP. Iz listin v spisu izhaja, da je bilo o predmetni tožnikovi prošnji odločeno z odločbo št. Bpp 2133/2017 z dne 21. 2. 2018. Glede na navedeno tožnik, ki vztraja pri vloženi tožbi, ne izkazuje več pravnega interesa za nadaljevanje predmetnega upravnega spora, zato je sodišče tožbo zavrglo.
okoljevarstveno dovoljenje - odvzem dovoljenja - ravnanje z odpadki - obdelava odpadkov - dokazni postopek - ničnost odločbe - glavna obravnava
Upravni organ, ki odloča o predlogu za odvzem okoljevarstvenega dovoljenja, ne more presojati vsebine oziroma zakonitosti izdane inšpekcijske odločbe, pa tudi ne ugotovitve, da le-ta ni bila realizirana. Tako se izkaže subsidiaren predlog tožeče stranke, ki se nanaša na presojo ustavnosti in zakonitosti, kot neutemeljen, saj je stališče sodišča, da je potrebno pri sprejemu odločitve na podlagi predloga drugega organa opraviti ustrezno presojo njegove utemeljenosti v smislu izpolnjevanja pogojev, določenih v ustreznem predpisu.
Tožeča stranka je sicer predlagala opravo glavne obravnave, vendar ni z ničemer zadostno utemeljila in to tudi ne izhaja iz zadeve, da bi lahko izvedba dokazov pripeljala do drugačne odločitve, pri tem pa ni sporno dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, ampak je sporna le ocena teh dokazov, zato je sodišče odločilo na seji senata.
upravičenec do brezplačne pravne pomoči - odvetnik - namen brezplačne pravne pomoči - pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje - načelo enakosti
Namen BPP, izražen v prvem odstavku 1. člena ZBPP, to je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, je pogojen samo z upoštevanjem socialnega položaja prosilca. Iz navedene določbe izrecno izhaja, da je zakonodajalec pravico do sodnega varstva po tem zakonu utemeljil z načelom enakopravnosti, torej enakostjo prosilcev v varstvu njihovih pravic. Zakonodajalec bi v mejah svoje pristojnosti lahko določil kriterije, na podlagi katerih bi posameznim upravičencem iz 10. člena ZBPP omejil dostop do BPP tudi izven ugotavljanja v zakonu opredeljenih pogojev za dodelitev BPP (subjektivnih in objektivnih pogojev), vendar ob upoštevanju določbe 1. člena ZBPP stvarni razlog, ki bi pravico do zaprošene BPP prosilcu omejeval zaradi njegove izobrazbe oziroma poklica, ki ga opravlja, iz zakona ne izhaja. Prav tako iz zakona ne izhaja dovoljenje za odstop od siceršnjih pravic dodeljevanja BPP (morebitna diskrecijska pravica organa za BPP).
Roki in prekluzije, ki jih določa ZDavP-2 (v 267., 270., 271. in 288. členu), niso materialnopravne določbe, ki bi urejale materialnopravna pravila odmere dohodnine (kar ureja ZDoh-2), temveč urejajo zgolj procesne možnosti in omejitve, ki se nanašajo prav na primere pravočasnega uveljavljanja davčnih obveznosti. Zato te določbe za primer odločanja o obveznosti plačila dohodnine na podlagi vložene davčne napovedi - samoprijave skladno s 63. členom ZDavP-2 niso uporabljive.
ZBPP člen 14. ZSVarPre člen 27. ZUPJS člen 17, 17/2. ZSVarPre-E člen 5.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - stanovanje, v katerem prosilec živi
Na podlagi 5. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre-E), ki se je začel uporabljati 1. 2. 2017, se je spremenila določba 18. člena ZUPJS, po kateri se pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, kot premoženje ne šteje stanovanje, v katerem oseba dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče ter katerega vrednost ne presega ali dosega višino 120.000 EUR. Povedano drugače to pomeni, da tožeča stranka materialni (finančni) pogoj izpolnjuje, saj vrednost stanovanjske hiše, katere solastnica je, ne dosega 120.000 EUR, izpolnjuje pa tudi ostale predpisane pogoje (v hiši živi in tam ima prijavljeno tudi stalno prebivališče).