Zakonska podlaga za predpisovanje takse s strani lokalnih skupnosti so določbe ZFO-1. Nekoliko bolj restriktivne (oziroma zavezujoče za občine) so bile določbe ZKT, ki so veljale pred tem in na podlagi katerih so bile sprejete določbe 12. člena Odloka o zastaranju izterjave, za katere tožeča stranka trdi, da več ne veljajo. Vendar pa novi ZFO-1 na veljavnost navedenih določb Odloka po presoji sodišča ni vplival. Tega ni storil niti preko prehodnih določb niti preko (drugačne) vsebine. Predpisal je (v prvem odstavku 9. člena) le področja, na katerih je predpisovanje komunalne oziroma občinske takse dopustno, sicer pa je tako uvedbo kot odmero občinskih taks prepustil lokalnim skupnostim. Le-te takse lahko predpišejo, kar pomeni, da imajo proste roke tako pri njihovi uvedbi kot tudi pri omejitvah, med katere nenazadnje sodi tudi zastaranje njihove izterjave. Dveletni zastaralni rok iz 12. člena Odloka torej ostaja veljavno - po zakonskem pooblastilu predpisan z Odlokom in zato ni nezakonit, kot se zatrjuje v tožbi.
davek na dodano vrednost (DDV) - popravek obračunanega DDV - zahteva za vračilo davka - preplačilo davka - odstop terjatev - stečajni postopek
Ugotovitev, da je tožeča stranka s sklenitvijo Pogodbe o odstopu terjatev v zavarovanje z dne 7. 3. 2005 in obvestilom dolžniku izgubila položaj upnika in s tem aktivno materialno legitimacijo za njeno uveljavljanje v sodnih postopkih, je po presoji sodišča pravilna in med strankama tudi nesporna. Vendar pa sodišče ugotavlja, da je v izpodbijani odločbi in odločbi o pritožbi v celoti neobrazloženo zavzeto pravno stališče, po katerem je do popravka obračunanega DDV davčni zavezanec upravičen le, če ima v času popravka položaj upnika, da je torej položaj upnika eden od pogojev za zmanjšanje obračunanega DDV, oziroma da izguba položaja upnika že sama po sebi, ne glede na okoliščine primera, privede do izgube pravice po citiranih določbah 39. člena ZDDV-1.
mednarodna zaščita - prošnja za mednarodno zaščito - očitno neutemeljena prošnja - varna izvorna država - prosilec iz Alžirije
Kadar prosilec navaja okoliščine, ki za status mednarodne zaščite niso relevantne, ali že iz prošnje oziroma njegovih navedb izhaja, da prošnja ni kredibilna oziroma navedbe niso verodostojne in jim ni mogoče verjeti, prosilec ne zadosti trditvenemu (in dokaznemu) bremenu, ki je na njem. Posledično ne more obstajati dolžnost upravnega organa, da izvede preverjanje splošnih informacij o izvorni državi oziroma drugih okoliščin v smislu 8., 9. in 10. alineje prvega odstavka 23. člena ZMZ-1.
V obravnavani zadevi med strankama ni sporno, da je tožnica v letu 2016 prejemala iz Nemčije dohodke od dveh izplačevalcev. Sporna pa je pravna narava teh dohodkov. Tožnica meni, da gre za odškodnino, ki ne zapade obdavčitvi z dohodnino (5. točka 27. člena ZDoh-2), toženka pa meni, da gre za pokojnino, ki jo je potrebno obdavčiti z dohodnino. Po mnenju sodišča je v obravnavanem primeru davčni organ ugotovil pravilno pravno naravo obravnavanih prejemkov tožnice in pravilno pravno podlago za obračun akontacije dohodnine, ko je presodil, da imajo obravnavani prejemki pravno naravo pokojnine in ne odškodnine, kot to trdi tožnica.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgledi za uspeh
Ker tožnik ni lastnik oziroma solastnik nepremičnine, v zvezi s katero zatrjuje vznemirjanje lastninske pravice, tudi ne more uspeti s tožbo zaradi vznemirjanja lastninske pravice. V skladu s prvim odstavkom 99. člena Stvarnopravnega zakonika lahko namreč le lastnik s tožbo zahteva prenehanje protipravnega vznemirjanja. Zaključek toženke, da je zadeva očitno nerazumna oziroma da tožnik v pravdnem postopku nima verjetnih izgledov za uspeh, je zato pravilen.
Strokovne ocene komisije za ocenjevanje vlog sodišče ne more preizkušati, saj za to ni usposobljeno. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa jasno izhaja, pri katerih kriterijih je bil tožnikov projekt ocenjen z manjšim številom točk, izhajajo pa tudi jasni in razumni razlogi za takšno oceno. Odločilna dejstva toženke, ki so narekovala sprejeto odločitev, da se tožnikov projekt, prijavljen na predmetni razpis, ne sprejme v sofinanciranje, so navedena v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. Obrazložitev sprejete odločitve je možno tudi preizkusiti. Po mnenju sodišča ima izpodbijana sklep vse obvezne sestavine, navedene v 214. členu ZUP.
ZŠtip-1 člen 49. Pravilnik o dodeljevanju štipendije Ad futura (2014) člen 1.
javni razpisi - sofinanciranje iz javnih sredstev - pridobitev štipendije za študij v tujini - razpisni pogoj
Vlagatelj lahko po točki 7.5. Karierni načrt - 10 točk uveljavlja funkcije in vodilne vloge ter delovne izkušnje iz let 2013, 2014 in 2015. Te funkcije in vodilne vloge mora navesti na obrazcu Dosežki in karierni načrt do poteka roka za prijavo in zanje predložiti dokazila, opredeljena v nadaljevanju, sicer ne bodo upoštevane. Če uveljavlja več izkušenj, ki presegajo največje število možnih točk pod posamezno točko, se točkujejo le izkušnje do največjega števila točk. Ostalih izkušenj sklad ne bo preverjal (drugi odstavek točke 7.5. razpisa). V nadaljnjem besedilu omenjene točke je določeno, da se posebej točkujejo Funkcije in vodilne vloge v različnih organizacijah (točka 7.5.1.) in posebej Relevantne delovne izkušnje (točka 7.5.2.), pri čemer se posamezne funkcije oziroma relevantne delovne izkušnje točkujejo z ozirom na stopnjo zahtevnosti oziroma njihovo trajanje s točkami v razponu od 0 do 5 točk, oziroma v razponu od 3 do 5 točk, s tem da so pri vsaki od omenjenih (pod)točk določeni še posebni kriteriji za točkovanje ter vsebina dokazil, ki jih je potrebno predložiti, če vlagatelj uveljavlja točke po teh merilih. Iz navedenega je po presoji sodišča dovolj jasno razvidno, da se vlagatelju oziroma prijavitelju na razpis po tej točki razpisa (7.5.) lahko dodeli skupno največ 10 točk. V zadostni meri je po presoji sodišča razvidno tudi najvišje število točk (5), ki jih je mogoče doseči po posameznem (pod)merilu.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - gospodarska družba
Upravičenci do BPP so v prvem odstakvu 10. člena ZBPP navedeni taksativno in ne primeroma, kar pomeni, da te določbe ni mogoče širiti na subjekte, ki s to določbo niso zajeti oziroma ki tam niso našteti.
Pri sporočanju, da se deli stavbnih zemljišč, na katerih želi graditi, ne nahajajo v obračunskem območju te vrste komunalne opreme tj. da obračunsko območje za predvideno novo komunalno opremo ni določeno tako, kot to določa 76. člen ZPNačrt in zato toženka komunalnega prispevka za novo komunalno opremo (ponovno) ne bo odmerila, ne gre za vprašanje formalnih sestavin vloge v smislu 66. člena ZUP in zato tudi ne za poziv za dopolnitev teh sestavin.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kumulativno izpolnjevanje pogojev - nepravdni postopek
V tožničinem primeru ni izpolnjen zakonski pogoj iz 24. člena ZBPP, torej tožnica ne izpolnjuje vseh predpisanih zakonskih pogojev, ki morajo biti za odobritev BPP kumulativno (vsi) izpolnjeni. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je tožena stranka v zadostni meri obrazložila svojo odločitev in se pri tem dotaknila tudi konkretnih relevantnih dejstev, ki jih je skladno s podatki v listinah predloženega upravnega spisa povzela v svoji obrazložitvi in jih tožnica v tožbi konkretno ne izpodbija.
denacionalizacija - ugotavljanje državljanstva - državljanstvo FLRJ - oseba nemške narodnosti
Ni pomembno, za katero narodnost se je oseba štela, preden je optirala za nemški rajh. Bistveno je, za kakšno narodnost se je ta oseba v relevantnem času navzven opredelila. Pri tem pa sodišče v konkretnem primeru ugotavlja, da je upravni organ v postopku obstoj tega dejstva (optiranja) ugotavljal z listinami („Liste der Volksdeutschen“), katerih verodostojnost je preveril z izvedencem, ter navedeno v zadostni meri argumentiral v izpodbijani odločbi.
Določba tretjega odstavka 63. člena ZDen je izpodbojna zakonska domneva, po kateri je, ob izpolnjevanju ostalih dveh pogojev (nemška narodnost in odsotnost ob uveljavitvi novele ZDrž dne 4. 12. 1948), podan razlog nelojalnega ravnanja zoper interese države FLRJ in njenih narodov.
Oba akta, ki se izpodbijata s tožbo v tem upravnem sporu, sta bila razveljavljena z izrednim pravnim sredstvom, ki ga pozna ZUP, in tako ugoditev tožbenemu zahtevku, ki se glasi na odpravo aktov, ki ju ni več, ni mogoča. Ugoditev tožbi torej pravnega položaja tožnice ne bi v ničemer izboljšala. Poleg tega tožnica tega v vlogi z dne 19. 1. 2018 niti ne zatrjuje. Tožnica tako ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka. Sodišče mora po uradni dolžnosti paziti, da pravni interes obstaja ves čas postopka. Ob ugotovitvi, da pravni interes ne obstaja več, sodišče ne presoja utemeljenosti tožbe.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomska in socialna eksistenca - prosilec iz Alžirije - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev
Sodišče se ne strinja s toženko, da bi iz tožnikovih izjav v postopku za priznanje mednarodne zaščite izhajali zgolj razlogi, ki po navedenih zakonskih določbah niso pomembni za odločanje o mednarodni zaščiti. Toženka se v tem pogledu sklicuje zgolj na tožnikove navedbe, ki tudi po presoji sodišča pomenijo ekonomske razloge za odhod iz matične države, kar res ne pomeni razlogov, ki bi lahko vplivali na dodelitev mednarodne zaščite. Vendar pa pri tem spregleda, da se je tožnik v postopku skliceval tudi na okoliščine, kot je ogroženost zaradi narodne in verske pripadnosti, ki utegnejo biti v tem postopku pomembne. Sodišče zato meni, da odločitve o zavrnitvi tožnikove prošnje kot očitno neutemeljene ni mogoče opreti na ugotovitev, da je za odhod iz izvorne države navajal zgolj ekonomske in s tem pravno nepomembne razloge.
Zakon o načinu izvršitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi številka 60642/08 člen 2, 2/2, 7, 7/2, 12, 12/1. ZUP člen 8, 144.
izvršitev odločb ESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - neizplačane devizne vloge - pravice in obveznosti po ZNISESČP - verifikacija stare devizne vloge - prenos sredstev na privatizacijski račun - razpolaganje s starimi deviznimi vlogami - načelo zaslišanja strank
Za interpretacijo sodbe v zadevi Ališič in ostali ter njeno uporabo v konkretni zadevi, kjer je prišlo do prenosa starih deviznih vlog na privatizacijski račun, je razpolaganje poleg pravic (u)porabe oziroma uživanja plodov ključna komponenta pravice do mirnega uživanja imovine.
V predmetni zadevi je pomembno, ali so bile prenesene vloge (u)porabljene v privatizacijskem procesu po volji upravičenca, ali ne. Izključitev osebe iz povračilne sheme zgolj na podlagi dejstva, da so bile stare devizne vloge prenesene ne glede na okoliščine tega prenosa, pomeni napačno razlago in uporabo sodbe v zadevi Ališić in ostali.
Dejansko stanje v odločbi ni v zadostni meri ugotovljeno zgolj s podatkom o tem, da so bila sredstva tožnika na določen dan in na podlagi zakona prenesena na privatizacijski račun, ampak bi tožena stranka morala tožniku dati možnost, da se izjasni o tem, ali je aktivno ravnal in je svobodno izbral prenos sredstev na privatizacijski račun.
Ker tožnik v postavljenem roku ni plačal takse, se šteje, da je tožbo umaknil. Sodišče je zato postopek na podlagi drugega odstavka 34. člena ZUS-1 ustavilo.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 3/2-2, 18, 18/1, 18/1-b. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah člen 4. ZMZ-1 člen 49, 49/2, 51, 51/1, 51/4-4.
mednarodna zaščita - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - predaja prosilca odgovorni državi - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka
Tožnik nosi primarno trditveno in dokazno breme glede dokazovanja, da bi bil s predajo Republiki Italiji podvržen nehumanemu ali poniževalnemu ravnanju oziroma kršitvi človekovih pravic.
Tožnik, ki ga je v upravnem postopku zastopal PIC, ni izpostavil, katere od predloženih informacij o stanju v Republiki Italiji med seboj povezano izpolnjujejo kriterij sistemskih pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, ki bi lahko povzročile nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja v smislu 4. člena Listine EU (drugi pododstavek drugega odstavka člena 3 Uredbe Dublin III). Dovolj splošno znano dejstvo je, da je potrebno razlikovati med različnimi razmerami in sicer razmerami na t.i. lokacijah »hot spots«; razmerami, v katerih se znajdejo posebej ranljive osebe; razmerami, ki veljajo za osebe, ki so prosilci, pa še niso prejeli odločbe; razmerami za tiste, ki so v postopku vračanja; razmerami za tiste, ki so enkrat že bili nastanjeni v center; razmerami za tiste, ki so samovoljno zapustili center itd. Pooblaščenci tožnika v upravnem postopku niso konkretneje izkazali dovolj velike verjetnosti, da bo tožnik soočen z nečloveškim ravnanjem v primeru vrnitve, tako da bi toženka morala ugotavljati dodatna dejstva ali pridobiti konkretno zagotovilo, da tožniku ne bo kršena pravica iz 4. člena Listine EU.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - trditvena podlaga tožbe - pavšalne navedbe - sklicevanje sodišča na razloge tožene stranke
Tožnica v tožbi ni navedla drugih navedb, zato sodišče nima podlage za kaj drugega kot za ugotovitev, da je toženka v izpodbijani odločbi navedla jasne, določne in logične razloge za svojo odločitev ter se pri tem sklicevala na ustrezno pravno podlago. Kolikor tožnica z nadaljnjimi razlogi, ki jih je navedla v pripravljalni vlogi, uveljavlja nezakonitost postopka sprejemanja Uredbe o DPN, sodišče ugotavlja, da se je toženka do vsebinsko enakih navedb že opredelila tako v izpodbijani, kot v drugostopenjski odločbi, sodišče pa to obrazložitev v celoti sprejema.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - inšpekcijski zavezanec - načelo zaslišanja - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V obravnavanem primeru tožena stranka tožnice ni seznanila niti s tem, da je stranka v postopku. Postopek je namreč pričela voditi proti njenemu očetu in ga kot lastnika dela nadstreška in vozila, ki je bil parkiran pod njim, tudi vabila na razgovor, iz povratnice pa je mogoče sklepati, da mu je bilo vabilo tudi vročeno.
dovoljenje za začasno prebivanje tujca - podaljšanje dovoljenja - podrejanje pravnemu redu - kaznivo dejanje - zadostna sredstva za preživljanje
Glede na določbo 6. alineje prvega odstavka 55. člena ZTuj-2 ni potrebno, da bi moral biti tujec obsojen za kaznivo dejanje oziroma spoznan za odgovornega za prekršek, saj ZTuj-2 v tem delu postavlja strožja merila. Glede na samo naravo dejanja ter čas trajanja pripora ter glede na to, da so bili priporni razlogi v zvezi s priporom tožeče stranke večkrat preizkušeni, s tem pa tudi preverjena največja verjetnost, da je tožeča stranka storila očitno kaznivo dejanje, po mnenju sodišča obstajajo utemeljeni razlogi, da se tožeča stranka ne bo podrejala pravnemu redu Republike Slovenije.
Za izpolnjevanja pogoja sredstev za preživljanje, se lahko upošteva le izjava staršev, če so otroka dolžni preživljati.