ZPNačrt člen 72, 77, 79. ZUP člen 260, 260/1, 267, 267/2.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - obnova upravnega postopka - nova dejstva in novi dokazi
Tožeča stranka v predlogu za obnovo ni verjetno izkazala okoliščin, na katere je opirala trditve o obstoju obnovitvenega razloga iz 1. točke 260. člena ZUP, to je, da je pred izdajo odločbe o odmeri komunalnega prispevka z dne 10. 11. 2014 že plačala komunalni prispevek za kanalizacijsko omrežje, zaradi česar je bilo treba njen predlog na podlagi drugega odstavka 267. člena ZUP zavreči.
Po podatkih upravnega spisa je bila izpodbijana odločba tožniku vročena dne 26. 3. 2018. Od naslednjega dne, torej od dne 27. 3. 2018, je treba šteti začetek tridesetdnevnega roka za vložitev tožbe v upravnem sporu, ki se je iztekel dne 25. 4. 2018. Tožnik pa je tožbo vložil po poteku tega roka, in sicer dne 26.4.2018. Če je vloga vezana na rok, se šteje, da je vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče (prvi odstavek 112. člena ZPP). Le v primeru, če je tožba poslana priporočeno, se po zakonu šteje, da je bila vložena pri sodišču tisti dan, ko je bila priporočeno oddana na pošto.
neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč - vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči - sklicevanje sodišča na razloge tožene stranke - pravica do izjave - kršitev pravice do izjave - bistvena kršitev določb postopka
Če tožniku ni bila omogočena aktivna udeležba pri odločanju o višini izplačanih sredstev, mu je treba omogočiti, da se opredeli do upravičenosti oz. višine teh stroškov vsaj v postopku, v katerem mu je naloženo njihovo povračilo. V nasprotnem primeru bi namreč prišlo do situacije, ko se tožnik do višine obveznosti, ki mu je naložena z izpodbijano odločbo, sploh ne bi mogel opredeliti, s tem pa bi bila kršena ena od njegovih temeljnih procesnih pravic.
Plačilni nalog za plačilo sodne takse je bil tožniku vročen 1.5.2018; s tem dnem je namreč na podlagi četrtega odstavka 142. člena ZPP nastopila fikcija vročitve. Ker je bilo s plačilnim nalogom tožniku naloženo, da plača sodno takso v 15 dneh od vročitve naloga, se je rok za plačilo sodne takse iztekel v sredo, dne 16.5.2018. Iz zaznamka uradne osebe sodišča je razvidno, da sodna taksa v postavljenem roku ni bla plačana.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za ceste - postavitev objekta za oglaševanje - soglasje Direkcije za ceste
V zadevi je bistveno le, da v času izdaje izpodbijane odločbe tožnica ni razpolagala z veljavnim soglasjem pristojnega organa za podstavitev predmetnega objekta na območje državne ceste. Morebitno kasneje pridobljeno soglasje bi lahko vplivalo le na morebitni izvršilni postopek.
upravna izvršba - stroški upravne izvršbe - stroški izvršbe inšpekcijskega ukrepa - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Izpodbijani sklep, s katerim je prvostopni organ naložil založitev zneska, potrebnega za kritje izvršilnih stroškov v postopku izvršbe, ki se nanaša na odstranitev pritličnega objekta z nadstrešnico, pomožnega objekta in zunanje ureditve na zemljišču, in je bil izdan na podlagi 297. člena ZUP, ne pomeni akta iz 2. člena ZUS-1. Ne gre za akt, s katerim bi organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku. Ne gre torej za sklep, ki lahko posega v pravni položaj tožnic, saj je odločitev procesna in nima značilnosti upravnega akta.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - nezahtevni objekt - toplar
Glede na ugotovitev, da gre v zadevi za nelegalno gradnjo, se sodišču do ugovorov, da se v objektu ne opravlja gostinska dejavnost, ni treba opredeljevati, saj tudi če bi bili utemeljeni, to ne bi vplivalo na odločitev.
davčna izvršba - potrdilo o izvršljivosti - izvršilni naslov
Izvršilni naslov se glasi na tožnico in je opremljen s potrdilom o izvršljivosti, ki ga je izdalo Okrajno sodišče v Ljubljani. Potrdilo o izvršljivosti, predstavlja potrdilo v smislu 179. člena ZUP, zato se ta okoliščina v skladu s prvim odstavkom 169. člena ZUP šteje za dokazano. Pri tem pa niti določbe ZDavP-2 niti določbe ZUP davčnemu organu ne dajejo pristojnosti, da bi preverjal pravilnost in zakonitost izdaje in vročanja sodbe ter, ali je potrditev izvršljivosti pravilna, temveč je to dolžnost tistega organa, ki je izvršilni naslov s potrdilom o njegovi izvršljivosti izdal. V primeru, če se tožnica z vsebino potrdila o izvršljivosti ne strinja, lahko zahteva spremembo le pri organu, ki je to potrdilo izdal.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 3/2-3, 18, 18/1, 18/1-b. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah člen 4. ZMZ-1 člen 49, 49/2, 51, 51/1, 51/1-4.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito
Po drugem pododstavku drugega odstavka 3. člena Uredbe Dublin III ni podlage za ugotovitev, da predaja tožnika v to državo ni mogoča in da bi bilo treba določiti drugo državo članico kot odgovorno, kot meni tožnik, pač pa je v takem primeru po četrti alineji 51. člena ZMZ-1 dana podlaga za zavrženje tožnikove prošnje za mednarodno zaščito.
mednarodna zaščita - mladoletnik brez spremstva - otrokova največja korist - načelo največje otrokove koristi - prosilec iz Alžirije
Iskanje staršev v skladu s 16. členom ZMZ-1 je smiselno le v tistih primerih, kjer ni znano, kje se starši nahajajo. Tožena stranka se v obrazložitvi odločbe sploh ne opredeljuje do tega, ali tožniku verjame v tistem delu, ko je rekel, da družina ne želi več imeti stikov z njim. V kolikor tožena stranka tem navedbam tožnika ne sledi, bi morala to obrazložiti, če pa bi se postavila na stališče, da so te njegove navede resnične, pa bi morala v odločbi obrazložiti oziroma se opredeliti do tega, kam se lahko mladoletnik brez spremstva vrne, da bi bile upoštevane otrokove največje koristi.
ZDavP-2 člen 157, 157/1, 157/2. ZUP člen 68, 68/1, 68/2, 87/3, 87/4, 100, 240, 240/1, 240/2.
davčna izvršba - pravočasnost pritožbe - fikcija vročitve - tek rokov
Rok osem dni za vložitev pritožbe zoper sklep o izvršbi, naveden v določbi drugega odstavka 157. člena ZDavP-2, je prekluziven postopkovni rok. Prekluzivni rok določa čas, v katerem mora biti opravljeno procesno dejanje. Če je ta rok potekel, dejanje pa ni bilo opravljeno, nastopi zamuda (prekluzija) in stranka tega procesnega dejanja ne more več opraviti oziroma ga nima pravice več opraviti.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - pogoji za odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - dohodek iz kmetijske dejavnosti
Tudi v primeru, ko samo en zakonec izpolnjuje pogoje predkupnega upravičenca iz prvega odstavka 23. člena ZKZ, se šteje, da pogoje izpolnjuje tudi drugi zakonec.
Za uporabo merila, ali sredstva, pridobljena iz kmetijske dejavnosti, pomenijo poglaviten vir za preživljanje in glavno dejavnost, je treba uporabiti razmerje med dohodkom iz rednega delovnega razmerja in dohodkom iz kmetijske dejavnosti, ki pripade na osebo kot družinskega člana.
denacionalizacija - vrnitev podržavljenega premoženja - ovire za vračilo v naravi - odškodnina za podržavljeno premoženje - nova stvar
Po uveljavljeni upravnosodni praksi gre za novo stvar v primerih, ko zaradi bistveno spremenjene zunanjosti, namembnosti ali površine, ki je posledica vlaganj, ne gre več za isto stvar oziroma isto nepremičnino, ki je bila podržavljena.
EZ-1 člen 227, 227/1, 228, 228/1, 525. EZ člen 73. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-3.
distribucija zemeljskega plina - priključitev na distribucijsko omrežje - prehodno obdobje - zavrženje zahteve
Med strankama nisporno, da je tožnik podal vlogo za pridobitev statusa ZDS zemeljskega plina po izteku prehodnega obdobja iz 525. člena EZ-1. To pomeni, da tožnik, če še vedno opravlja distribucijo zemeljskega plina znotraj zaprtega sistema, to dejavnost opravlja brez ustreznega dovoljenja in zato v nasprotju s predpisom. Ne pomeni pa, da je njegova zahteva za izdajo dovoljenja prepozna in je zato odločitev o zavrženju zahteve po 3. točki prvega odstavka 129. člena ZUP napačna.
ZDDV-1 člen 63, 63/1, 63/2, 82, 82/1, 82/1-6. ZUP člen 10, 15. ZDavP-2 člen 39.
davek na dodano vrednost (DDV) - pravica do odbitka vstopnega DDV - obvezne sestavine računa
V obravnavani zadevi gre za nepopolne račune in nepopolne priloge računov (naročilnic in pogodb, ki jih je tožnik sklenil z navedenimi dobavitelji) v tolikšni meri, da vsebinsko ni mogoče identificirati vrste in obsega opravljenih storitev, ki so bile tožniku zaračunane, kar posledično vpliva tudi na to, da je davčnemu organu onemogočen nadzor nad pravilnostjo pobiranja davka. Zato gre po presoji sodišča za takšno pomanjkljivost spornih računov in njihovih prilog, ki vpliva na samo vsebino pravice do odbitka vstopnega DDV in za relevantno okoliščino, ki že sama po sebi ne dopušča pravice do odbitka vstopnega DDV
ZDavP-2 člen 101. ZPIZ-2 člen 159, 159/3. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku (2006) člen 38.
prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - prispevki za zdravstveno zavarovanje - odpis davčnega dolga - premoženje zavezanca - povprečni mesečni dohodek - zdravstveno stanje zavezanca
Tožničin mesečni dohodek na družinskega člana v zadnjih šestih mesecih pred vložitvijo zahteve za odpis znaša 394,07 EUR na mesec. Prav tako je bilo v postopku ugotovljeno, da je tožnica lastnica ne le nepremičnine, v kateri živi, ampak tudi dveh nepremičnin, katerih vrednost po podatkih GURS znaša 16.068,41 EUR. Tožnica omenjenemu dejstvu ne ugovarja. V skladu z določbo drugega odstavka 37. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku lahko davčni organ v celoti odpiše zapadlo davčno obveznost, če mesečni dohodki na družinskega člana, ugotovljeni v skladu s 30. do 32. členom Pravilnika, ne presegajo osnovnega zneska minimalnega dohodka po zakonu, ki ureja socialno varstvo, in obveznosti ni mogoče delno ali v celoti izplačati iz premoženja in prihrankov davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov. Po navedeni določbi mora torej davčni zavezanec za odpis davčnega dolga kumulativno izpolnjevati pogoje tako glede višine dohodkov kakor tudi premoženja. V kolikor eden izmed navedenih pogojev ni izpolnjen, odpisa davčnega dolga ni mogoče dovoliti.
davek od dohodkov pravnih oseb - obračun davkov in prispevkov - posredniška pogodba - posredniška provizija - odvetniške storitve - neverodostojne listine - davčno (ne)priznani odhodki
Tožbene navedbe o nujnosti angažiranja obeh posrednikov za paralelni izvoz, o razlogih za izbor modela plačevanja obeh posrednikov v odstotku od ustvarjene razlike v ceni in o pravni naravi s posrednikoma sklenjenih pogodb, so za odločitev v predmetni zadevi nerelevantni. Sodišče kljub omenjeni nerelevantnosti zaradi celovitosti obravnave tožbenih navedb dodaja še, da je tožnica s svojo argumentacijo o paralelnem izvozu dejansko negirala svoje trditve, da posrednika A. in B. le vzpostavita stik s potencialnimi kupci, tožnica pa sama pelje vse kasnejše faze poslovanja. Namreč, če torej tožnica sama prodaja izdelke kupcem, seveda sama vstopa na tuje trge in tako konkurira obstoječim distribucijskim kanalom farmacevtskih multinacionalk na teh trgih in se torej z angažiranjem obeh posrednikov temu neželenemu učinku oz. riziku paralelnega izvoza ne izogne. Nenazadnje pa tožnica pride v nasprotje s svojimi poprejšnjimi argumenti tudi z navedbo, da je sama sodelovala neposredno s kupci, saj je to prvenstveni namen posredniške pogodbe. Predhodno namreč tožnica obširno razlaga, da gre v danem primeru pri pogodbah s posrednikoma za mešane pogodbe in da zato ni pravilno dokazov presojati ob subsumpciji le-teh pod določen pogodbeni tip, tj. pod posredniško pogodbo, kot to stori toženka.
Glede odhodkov iz naslova odvetniških storitev se sodišče strinja, da pogoji za priznanje teh odhodkov niso izpolnjeni že na podlagi tretjega odstavka 12. člena ZDDPO-2, saj so s spornimi računi zaračunani „stroški zastopanja“, in ne storitev „biti na razpolago“, kot to zatrjuje tožnica. To pa jasno pomeni odvetniško zastopanje, ki je, poleg odvetniškega svetovanja, temeljna odvetniška dejavnost. Takšnega zastopanja kot opravljene storitve pa tožnica ni niti dokazala, niti takšno zastopanje iz naslova mesečnega pavšala ni razmejeno od odvetniškega zastopanja, za katerega se je tožnica po pogodbi zavezala plačevati posebej.
Glede na to, da so v Javnem razpisu bila določena merila ocenjevanja, bi morala biti odločitev utemeljena in obrazložena na navedenih merilih, tako da bi bilo razvidno zakaj je pri posameznem merilu tožeča stranka prejela (le) določeno število točk in (morda) ne več. Navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo ne morejo nadomestiti pomanjkljivosti v obrazložitvi upravnega akta. Relevantni razlogi za odločitev morajo biti namreč podani v obrazložitvi upravnega akta
ZDen člen 19, 19/1, 19/1-4, 32, 32/2. ZUS-1 člen 30.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnin v naravi - ovire za vračanje - poseg v lastninska upravičenja - trditvena in dokazna podlaga tožbe
Ob nesporno izkazani umeščenosti parcele v gospodarsko cono, ki sicer sama po sebi res ni kriterij, na podlagi katerega bi bila podana ovira za vrnitev v naravi, se sodišče pridružuje nadaljnjemu razlogovanju organa o posledično nemožnosti izvajanja vseh upravičenj, ki izhajajo iz lastninske pravice. Obravnavano zemljišče je po katastrski rabi opredeljeno kot kmetijsko zemljišče (kar bi lahko pomenilo, da ga je možno vrniti v naravi), vendar pa je možnost njegove dejanske uporabe kot kmetijskega zemljišča (torej, da bi bilo primerno za kmetijsko obdelavo) ravno zaradi nahajanja v gospodarski coni in opisane namenske in tudi dejanske rabe nedvomno onemogočena oziroma vsaj v taki meri otežena, da bi bila nesmotrna.
igre na srečo - nadzor nad prirejanjem iger na srečo - omejitev dostopa do spletnih strani
S predlogu priloženo odločbo, na katero se predlagatelj tudi sklicuje, so po presoji sodišča izkazana dejstva, ki jih predlagatelj zatrjuje – da je bilo gospodarski družbi A. kot zavezancu z izvršljivo odločbo prepovedano prirejanje iger na srečo v Republiki Sloveniji, ki jih ta prireja po internetu, in brez predpisane koncesije vlade. Predlagatelj je predlog oprl še na svojo ugotovitev dejstev v postopku nadzora prirejanja iger na srečo po internetu oziroma drugih telekomunikacijskih sredstvih. Vsa navedena dejstva pa predstavljajo dejansko podlago, ki glede na določbo prvega odstavka 107.a člena ZIS sodišču dopušča, da ponudniku storitev informacijske družbe odredi omejitev dostopa do spletnih strani, preko katerih se prirejajo spletne igre na srečo brez koncesije vlade. Ta dejstva so s strani nasprotne stranke tudi neprerekana.