neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč - vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči - sklicevanje sodišča na razloge tožene stranke - pravica do izjave - kršitev pravice do izjave - bistvena kršitev določb postopka
Če tožniku ni bila omogočena aktivna udeležba pri odločanju o višini izplačanih sredstev, mu je treba omogočiti, da se opredeli do upravičenosti oz. višine teh stroškov vsaj v postopku, v katerem mu je naloženo njihovo povračilo. V nasprotnem primeru bi namreč prišlo do situacije, ko se tožnik do višine obveznosti, ki mu je naložena z izpodbijano odločbo, sploh ne bi mogel opredeliti, s tem pa bi bila kršena ena od njegovih temeljnih procesnih pravic.
upravna izvršba - stroški upravne izvršbe - stroški izvršbe inšpekcijskega ukrepa - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Izpodbijani sklep, s katerim je prvostopni organ naložil založitev zneska, potrebnega za kritje izvršilnih stroškov v postopku izvršbe, ki se nanaša na odstranitev pritličnega objekta z nadstrešnico, pomožnega objekta in zunanje ureditve na zemljišču, in je bil izdan na podlagi 297. člena ZUP, ne pomeni akta iz 2. člena ZUS-1. Ne gre za akt, s katerim bi organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku. Ne gre torej za sklep, ki lahko posega v pravni položaj tožnic, saj je odločitev procesna in nima značilnosti upravnega akta.
Plačilni nalog za plačilo sodne takse je bil tožniku vročen 1.5.2018; s tem dnem je namreč na podlagi četrtega odstavka 142. člena ZPP nastopila fikcija vročitve. Ker je bilo s plačilnim nalogom tožniku naloženo, da plača sodno takso v 15 dneh od vročitve naloga, se je rok za plačilo sodne takse iztekel v sredo, dne 16.5.2018. Iz zaznamka uradne osebe sodišča je razvidno, da sodna taksa v postavljenem roku ni bla plačana.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - nezahtevni objekt - toplar
Glede na ugotovitev, da gre v zadevi za nelegalno gradnjo, se sodišču do ugovorov, da se v objektu ne opravlja gostinska dejavnost, ni treba opredeljevati, saj tudi če bi bili utemeljeni, to ne bi vplivalo na odločitev.
ZPNačrt člen 72, 77, 79. ZUP člen 260, 260/1, 267, 267/2.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - obnova upravnega postopka - nova dejstva in novi dokazi
Tožeča stranka v predlogu za obnovo ni verjetno izkazala okoliščin, na katere je opirala trditve o obstoju obnovitvenega razloga iz 1. točke 260. člena ZUP, to je, da je pred izdajo odločbe o odmeri komunalnega prispevka z dne 10. 11. 2014 že plačala komunalni prispevek za kanalizacijsko omrežje, zaradi česar je bilo treba njen predlog na podlagi drugega odstavka 267. člena ZUP zavreči.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za ceste - postavitev objekta za oglaševanje - soglasje Direkcije za ceste
V zadevi je bistveno le, da v času izdaje izpodbijane odločbe tožnica ni razpolagala z veljavnim soglasjem pristojnega organa za podstavitev predmetnega objekta na območje državne ceste. Morebitno kasneje pridobljeno soglasje bi lahko vplivalo le na morebitni izvršilni postopek.
Po podatkih upravnega spisa je bila izpodbijana odločba tožniku vročena dne 26. 3. 2018. Od naslednjega dne, torej od dne 27. 3. 2018, je treba šteti začetek tridesetdnevnega roka za vložitev tožbe v upravnem sporu, ki se je iztekel dne 25. 4. 2018. Tožnik pa je tožbo vložil po poteku tega roka, in sicer dne 26.4.2018. Če je vloga vezana na rok, se šteje, da je vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče (prvi odstavek 112. člena ZPP). Le v primeru, če je tožba poslana priporočeno, se po zakonu šteje, da je bila vložena pri sodišču tisti dan, ko je bila priporočeno oddana na pošto.
davčna izvršba - potrdilo o izvršljivosti - izvršilni naslov
Izvršilni naslov se glasi na tožnico in je opremljen s potrdilom o izvršljivosti, ki ga je izdalo Okrajno sodišče v Ljubljani. Potrdilo o izvršljivosti, predstavlja potrdilo v smislu 179. člena ZUP, zato se ta okoliščina v skladu s prvim odstavkom 169. člena ZUP šteje za dokazano. Pri tem pa niti določbe ZDavP-2 niti določbe ZUP davčnemu organu ne dajejo pristojnosti, da bi preverjal pravilnost in zakonitost izdaje in vročanja sodbe ter, ali je potrditev izvršljivosti pravilna, temveč je to dolžnost tistega organa, ki je izvršilni naslov s potrdilom o njegovi izvršljivosti izdal. V primeru, če se tožnica z vsebino potrdila o izvršljivosti ne strinja, lahko zahteva spremembo le pri organu, ki je to potrdilo izdal.
ZDavP-2 člen 157, 157/1, 157/2. ZUP člen 68, 68/1, 68/2, 87/3, 87/4, 100, 240, 240/1, 240/2.
davčna izvršba - pravočasnost pritožbe - fikcija vročitve - tek rokov
Rok osem dni za vložitev pritožbe zoper sklep o izvršbi, naveden v določbi drugega odstavka 157. člena ZDavP-2, je prekluziven postopkovni rok. Prekluzivni rok določa čas, v katerem mora biti opravljeno procesno dejanje. Če je ta rok potekel, dejanje pa ni bilo opravljeno, nastopi zamuda (prekluzija) in stranka tega procesnega dejanja ne more več opraviti oziroma ga nima pravice več opraviti.
mednarodna zaščita - mladoletnik brez spremstva - otrokova največja korist - načelo največje otrokove koristi - prosilec iz Alžirije
Iskanje staršev v skladu s 16. členom ZMZ-1 je smiselno le v tistih primerih, kjer ni znano, kje se starši nahajajo. Tožena stranka se v obrazložitvi odločbe sploh ne opredeljuje do tega, ali tožniku verjame v tistem delu, ko je rekel, da družina ne želi več imeti stikov z njim. V kolikor tožena stranka tem navedbam tožnika ne sledi, bi morala to obrazložiti, če pa bi se postavila na stališče, da so te njegove navede resnične, pa bi morala v odločbi obrazložiti oziroma se opredeliti do tega, kam se lahko mladoletnik brez spremstva vrne, da bi bile upoštevane otrokove največje koristi.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 3/2-3, 18, 18/1, 18/1-b. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah člen 4. ZMZ-1 člen 49, 49/2, 51, 51/1, 51/1-4.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito
Po drugem pododstavku drugega odstavka 3. člena Uredbe Dublin III ni podlage za ugotovitev, da predaja tožnika v to državo ni mogoča in da bi bilo treba določiti drugo državo članico kot odgovorno, kot meni tožnik, pač pa je v takem primeru po četrti alineji 51. člena ZMZ-1 dana podlaga za zavrženje tožnikove prošnje za mednarodno zaščito.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - gospodarska družba
Upravičenci do BPP so v prvem odstakvu 10. člena ZBPP navedeni taksativno in ne primeroma, kar pomeni, da te določbe ni mogoče širiti na subjekte, ki s to določbo niso zajeti oziroma ki tam niso našteti.
Glede na to, da so v Javnem razpisu bila določena merila ocenjevanja, bi morala biti odločitev utemeljena in obrazložena na navedenih merilih, tako da bi bilo razvidno zakaj je pri posameznem merilu tožeča stranka prejela (le) določeno število točk in (morda) ne več. Navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo ne morejo nadomestiti pomanjkljivosti v obrazložitvi upravnega akta. Relevantni razlogi za odločitev morajo biti namreč podani v obrazložitvi upravnega akta
ZDen člen 19, 19/1, 19/1-4, 32, 32/2. ZUS-1 člen 30.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnin v naravi - ovire za vračanje - poseg v lastninska upravičenja - trditvena in dokazna podlaga tožbe
Ob nesporno izkazani umeščenosti parcele v gospodarsko cono, ki sicer sama po sebi res ni kriterij, na podlagi katerega bi bila podana ovira za vrnitev v naravi, se sodišče pridružuje nadaljnjemu razlogovanju organa o posledično nemožnosti izvajanja vseh upravičenj, ki izhajajo iz lastninske pravice. Obravnavano zemljišče je po katastrski rabi opredeljeno kot kmetijsko zemljišče (kar bi lahko pomenilo, da ga je možno vrniti v naravi), vendar pa je možnost njegove dejanske uporabe kot kmetijskega zemljišča (torej, da bi bilo primerno za kmetijsko obdelavo) ravno zaradi nahajanja v gospodarski coni in opisane namenske in tudi dejanske rabe nedvomno onemogočena oziroma vsaj v taki meri otežena, da bi bila nesmotrna.
Zakonska podlaga za predpisovanje takse s strani lokalnih skupnosti so določbe ZFO-1. Nekoliko bolj restriktivne (oziroma zavezujoče za občine) so bile določbe ZKT, ki so veljale pred tem in na podlagi katerih so bile sprejete določbe 12. člena Odloka o zastaranju izterjave, za katere tožeča stranka trdi, da več ne veljajo. Vendar pa novi ZFO-1 na veljavnost navedenih določb Odloka po presoji sodišča ni vplival. Tega ni storil niti preko prehodnih določb niti preko (drugačne) vsebine. Predpisal je (v prvem odstavku 9. člena) le področja, na katerih je predpisovanje komunalne oziroma občinske takse dopustno, sicer pa je tako uvedbo kot odmero občinskih taks prepustil lokalnim skupnostim. Le-te takse lahko predpišejo, kar pomeni, da imajo proste roke tako pri njihovi uvedbi kot tudi pri omejitvah, med katere nenazadnje sodi tudi zastaranje njihove izterjave. Dveletni zastaralni rok iz 12. člena Odloka torej ostaja veljavno - po zakonskem pooblastilu predpisan z Odlokom in zato ni nezakonit, kot se zatrjuje v tožbi.
V obravnavani zadevi med strankama ni sporno, da je tožnica v letu 2016 prejemala iz Nemčije dohodke od dveh izplačevalcev. Sporna pa je pravna narava teh dohodkov. Tožnica meni, da gre za odškodnino, ki ne zapade obdavčitvi z dohodnino (5. točka 27. člena ZDoh-2), toženka pa meni, da gre za pokojnino, ki jo je potrebno obdavčiti z dohodnino. Po mnenju sodišča je v obravnavanem primeru davčni organ ugotovil pravilno pravno naravo obravnavanih prejemkov tožnice in pravilno pravno podlago za obračun akontacije dohodnine, ko je presodil, da imajo obravnavani prejemki pravno naravo pokojnine in ne odškodnine, kot to trdi tožnica.
davek od dohodkov pravnih oseb - obračun davkov in prispevkov - posredniška pogodba - posredniška provizija - odvetniške storitve - neverodostojne listine - davčno (ne)priznani odhodki
Tožbene navedbe o nujnosti angažiranja obeh posrednikov za paralelni izvoz, o razlogih za izbor modela plačevanja obeh posrednikov v odstotku od ustvarjene razlike v ceni in o pravni naravi s posrednikoma sklenjenih pogodb, so za odločitev v predmetni zadevi nerelevantni. Sodišče kljub omenjeni nerelevantnosti zaradi celovitosti obravnave tožbenih navedb dodaja še, da je tožnica s svojo argumentacijo o paralelnem izvozu dejansko negirala svoje trditve, da posrednika A. in B. le vzpostavita stik s potencialnimi kupci, tožnica pa sama pelje vse kasnejše faze poslovanja. Namreč, če torej tožnica sama prodaja izdelke kupcem, seveda sama vstopa na tuje trge in tako konkurira obstoječim distribucijskim kanalom farmacevtskih multinacionalk na teh trgih in se torej z angažiranjem obeh posrednikov temu neželenemu učinku oz. riziku paralelnega izvoza ne izogne. Nenazadnje pa tožnica pride v nasprotje s svojimi poprejšnjimi argumenti tudi z navedbo, da je sama sodelovala neposredno s kupci, saj je to prvenstveni namen posredniške pogodbe. Predhodno namreč tožnica obširno razlaga, da gre v danem primeru pri pogodbah s posrednikoma za mešane pogodbe in da zato ni pravilno dokazov presojati ob subsumpciji le-teh pod določen pogodbeni tip, tj. pod posredniško pogodbo, kot to stori toženka.
Glede odhodkov iz naslova odvetniških storitev se sodišče strinja, da pogoji za priznanje teh odhodkov niso izpolnjeni že na podlagi tretjega odstavka 12. člena ZDDPO-2, saj so s spornimi računi zaračunani „stroški zastopanja“, in ne storitev „biti na razpolago“, kot to zatrjuje tožnica. To pa jasno pomeni odvetniško zastopanje, ki je, poleg odvetniškega svetovanja, temeljna odvetniška dejavnost. Takšnega zastopanja kot opravljene storitve pa tožnica ni niti dokazala, niti takšno zastopanje iz naslova mesečnega pavšala ni razmejeno od odvetniškega zastopanja, za katerega se je tožnica po pogodbi zavezala plačevati posebej.
Strokovne ocene komisije za ocenjevanje vlog sodišče ne more preizkušati, saj za to ni usposobljeno. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa jasno izhaja, pri katerih kriterijih je bil tožnikov projekt ocenjen z manjšim številom točk, izhajajo pa tudi jasni in razumni razlogi za takšno oceno. Odločilna dejstva toženke, ki so narekovala sprejeto odločitev, da se tožnikov projekt, prijavljen na predmetni razpis, ne sprejme v sofinanciranje, so navedena v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. Obrazložitev sprejete odločitve je možno tudi preizkusiti. Po mnenju sodišča ima izpodbijana sklep vse obvezne sestavine, navedene v 214. členu ZUP.
Pri sporočanju, da se deli stavbnih zemljišč, na katerih želi graditi, ne nahajajo v obračunskem območju te vrste komunalne opreme tj. da obračunsko območje za predvideno novo komunalno opremo ni določeno tako, kot to določa 76. člen ZPNačrt in zato toženka komunalnega prispevka za novo komunalno opremo (ponovno) ne bo odmerila, ne gre za vprašanje formalnih sestavin vloge v smislu 66. člena ZUP in zato tudi ne za poziv za dopolnitev teh sestavin.
mednarodna zaščita - prošnja za mednarodno zaščito - očitno neutemeljena prošnja - varna izvorna država - prosilec iz Alžirije
Kadar prosilec navaja okoliščine, ki za status mednarodne zaščite niso relevantne, ali že iz prošnje oziroma njegovih navedb izhaja, da prošnja ni kredibilna oziroma navedbe niso verodostojne in jim ni mogoče verjeti, prosilec ne zadosti trditvenemu (in dokaznemu) bremenu, ki je na njem. Posledično ne more obstajati dolžnost upravnega organa, da izvede preverjanje splošnih informacij o izvorni državi oziroma drugih okoliščin v smislu 8., 9. in 10. alineje prvega odstavka 23. člena ZMZ-1.