zahteva za sodno varstvo - kršitev predpisa, ki določa prekršek - sprememba odločbe organa druge stopnje
V 12. členu odloka o poslovnem času (Ur. l. SRS 11/89) je predpisan obvezni minimalni poslovni čas, zato ta določba s poslovanjem v podaljšanem poslovnem času ni kršena. S podaljšanjem poslovnega časa je lahko kršena le materialna določba 1. odstavka 3. člena in storjen prekršek po 2. odstavku 26. člena odloka, vendar to v danem primeru ne pride v poštev, ker je kaznovani podaljšani čas priglasil. Za priglasitev zadošča vloga pristojnemu upravnemu organu, izdaja odločbe pa se ne zahteva.
ZPPSL člen 106, 106/1. ZPP (1977) člen 385, 385/3.
stečaj - pobot terjatev - prepoved pobota
V pretežnem delu revizije se ukvarja tožena stranka z vprašanjem obstoja subjektivnega dejanskega stanja, ki je predpostavka nedovoljenosti pobota po 1. odstavku 106. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, oziroma z načinom njegovega ugotavljanja. Obstoj subjektivnega dejanskega stanja in način ugotavljanja njegovega obstoja so dejanska vprašanja. Ta niso predmet revizijskega obravnavanja (3. odstavek 385. člena ZPP).
znižanje preživnine za otroka - spremenjene okoliščine
Nezaposlenost ob siceršnji očetovi sposobnosti za delo in povečanimi otrokovimi potrebami ne pomeni take spremenjene okoliščine, ki bi utemeljevala znižanje preživnine.
zahteva za varstvo zakonitosti - opisano dejanje ni prekršek
Znaki prekrška po 6. točki 2. člena zakona o prekrških zoper javni red in mir (Ur. l. LRS 16/49), da si kdo "izmišlja ali razširja lažnive vesti, ki rušijo mir in zadovoljstvo državljanov" obstojijo samo takrat, če gre za sporočanje podatkov o dogodkih, torej za vesti, ne pa takrat, če gre za izražanje ocen ali mnenj o splošno znanem dogajanju.
Častnik - polkovnik nekdanje JLA - ni dejansko živel na ozemlju R Slovenije, zato ne izpolnjuje pogojev za pridobitev državljanstva Republike Slovenije (1. odst. 40. člena).
Državljan druge republike, ki dela v tujini, dejansko ne živi v RS, zato ne izpolnjuje pogojev za pridobitev državljanstva na podlagi 1. odstav. 40. člena.
soodgovornost - negmotna škoda - denarna odškodnina - zmanjšanje odškodnine
Presoja primernosti denarne odškodnine za negmotno škodo za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.
Pogoji za znižanje odškodnine niso izpolnjeni, saj je bilo s kazensko pravnomočno sodbo ugotovljeno, da je toženec s tem, ko je tožnika poškodoval, storil kaznivo dejanje hude telesne poškodbe po členu 53/1 KZS. To kaznivo dejanje pa je mogoče, po navedenem določilu storiti le naklepno.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
Potem, ko je bilo predlogu za delegacijo ugodeno in je bilo že določeno drugo stvarno pristojno sodišče, se z umikom tožbe proti enemu od tožencev ne more doseči, da bi se zadeva vrnila v obravnavanje sodišču, ki je bilo krajevno in stvarno pristojno pred odločitvijo o delegaciji.
Trditve, da ima tožnik pred sodiščem, ki je bilo določeno, slabe izkušnje, so le pavšalne, ogled pa se lahko, če bo potreben, opravi tudi po sodniku zaprošenega sodišča.
POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VS00043
Zakon o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini člen 6.ZOR člen 12, 103.
ničnost prodajne pogodbe za stanovanje
Tožnik ne more uveljavljati ničnosti prodajne pogodbe za stanovanje, če je kot imetnik stanovanjske pravice pri sklenitvi sam sodeloval kot pogodbena stranka, ni pa poskrbel za overjeno izjavo o soglasju, da kupi solastninski delež hkrati tudi njegova izvenzakonska partnerka. Njegovo ravnanje je v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja v pravnem prometu (12. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih).
lastninska pravica - priposestvovanje - pogoji za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini
Za priposestvovanje je bila poleg 20 letne posesti potrebna tudi dobra vera tako po prej veljavnih pravilih civilnega prava, kot po sedanjem 4. odstavku 28. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (Uradni list SFRJ št. 6/80 in 36/90).
obveznost sklenitve prodajne pogodbe - stanovanje v stanovanjski hiši predvideni za celovito prenovo
Revizijsko sodišče se strinja s stališčem sodišča druge stopnje, da je treba v primeru, ko veljavni zazidalni načrt predvideva celovito obnovo, šteti da je prenova v teku, čeprav poteka v fazah in se prenovitvena dela na konkretni stavbi še niso začela. Zato je sodišče druge stopnje pravilno ocenilo, da je izpolnjen pogoj, ko lahko lastnik po 1. odstavku 129. člena Stanovanjskega zakona odkloni prodajo stanovanja.