uporabnik - pojem - ekonomska skupnost - pravica po smrti imetnika stanovanjske pravice - pogodba o dosmrtnem preživljanju
Za pridobitev statusa uporabnika ne zadošča le ugotovitev, da ni prišlo do protipravne vselitve. Pogodba o dosmrtnem preživljanju ni pravni naslov za pridobitev statusa uporabnika.
Za pridobitev statusa uporabnika morajo biti po ZSR izpolnjeni posebni pogoji. Če ne gre za osebe, ki so v 5. členu taksativno naštete, je potrebna ugotovitev o obstoju ekonomske skupnosti v trajanju najmanj dveh let. Toženka ni zatrjevala, da sodi med v 5. členu ZSR naštete osebe, sodišči prve in druge stopnje pa sta ugotovili, da ekonomske skupnosti v navedenem trajanju ni bilo. Na podlagi takšnih ugotovitev sta pravilno odločili, da toženka ob smrti imetnice stanovanjske pravice ni imela statusa uporabnice po 5. členu ZSR in s tem tudi ne pravic iz 18. člena navedenega zakona.
Staršem neposrednega oškodovanca ne gre odškodnina za strah zaradi sinove poškodbe, ki je ugotovljen v vsebini: prestrašila sta se, ker je sinu iz ušesa tekla kri, kljub temu pa sta šla s sinom k zdravniku šele naslednji dan, ker sta upala, da se bo sinovo zdravstveno stanje samo izboljšalo.
Eden od pogojev za pridobitev državljanstva po 1. odstavku 40. člena zakona o državljanstvu je, da vlagatelj zahteve dejansko živi kjerkoli na območju Slovenije.
Zavrnitev zahtevka je oprta na 8. točko 1. odstavka 10. člena ZDS. Sodišče je tožbi ugodilo zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in neobrazloženega prostega preudarka.
skupno premoženje zakoncev - delež na skupnem premoženju - skupno vlaganje obeh zakoncev v hišo, ki je bila posebno premoženje enega zakonca
Če sta pravdni stranki kot skupno premoženje ustvarili 1/3 nepremičnine, ni mogoče govoriti o nebistveni spremembi ali nebistvenem povečanju vrednosti celotne nepremičnine. Pri razsoji o deležu na skupnem premoženju zakoncev, ki nastane z vlaganjem v posebno premoženje enega zakonca, mora sodišče najprej ugotoviti obseg vlaganj obeh zakoncev v času trajanja zakonske skupnosti. Če je tako nastalo premoženje po obsegu takšno, da pomeni bistveno povečanje dosedanjega premoženja, ga sodišče upravičeno obravnava kot skupno premoženje. Šele od tu dalje je pomemben prispevek posameznega zakonca.
pristojnost domačega sodišča - skupno premoženje zakoncev - ugotavljanje
Za oceno pristojnosti domačega sodišča so odločilne okoliščine, ki so obstajale ob začetku teka pravde (vročitvi tožbe tožencu) - 81. člen ZUKZ. Med takšne okoliščine je potrebno šteti tudi dejstvo osamosvojitve Republike Slovenije od bivše države SFRJ. Zato ni mogoče uporabiti določil o mednarodni pristojnosti (v spornem primeru določila 59. člena ZUKZ o pristojnosti za odločanje o premoženju zakoncev), če je bila tožba vročena tožencu pred osamosvojitvijo Republike Slovenije (26. 5. 1991).
Skupno premoženje zakoncev je tisto premoženje, ki je bilo pridobljeno z delom v času trajanja zakonske zveze (2. odst. 51. člena ZZZDR). Tudi prihranki od dnevnic, ki jih je prejel eden od zakoncev, predstavljajo dohodek pridobljen na podlagi dela. Zato spada v skupno premoženje tudi tisto premoženje, ki je bilo pridobljeno s prihranki od prejetih dnevnic.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila nasproti tretji osebi - objektivna odgovornost imetnika vozila - povzročitev škode sopotniku v enem od vozil - tretja oseba
Imetnik avtomobila je objektivno odškodninsko odgovoren sopotnici v drugem avtomobilu, udeleženem v nesreči. Nasproti njej kot tretji osebi ne more ugovarjati sokrivde ostalih udeležencev v nesreči.
Akceptni nalog je samo eden od pisnih nalogov, ki so službi družbenega knjigovodstva podlaga za opravljanje plačilnega prometa v državi, iz katerega pa izhaja tudi, da je izdajatelj naloga upravičil upnika, da on predloži nalog službi družbenega knjigovodstva v izvršitev. Akceptni nalog zato ni pravno razmerje, ampak samo listina, ki o že nastalem pravnem razmerju seznanja druge. To pravno razmerje je naročilo (nalog).
podstanovalsko razmerje - prenehanje - prenehanje stanovanjske pravice - smrt imetnika stanovanjske pravice - odpoved imetnika stanovanjske pravice
Po določilu 1. odst. 76. člena Zakona o stanovanjskih razmerjih preneha podstanovalsko razmerje, ko preneha pravica imetnika stanovanjske pravice do uporabe stanovanja; ta pravica preneha tudi s smrtjo imetnika stanovanjske pravice. Zato se v primeru smrti imetnika stanovanjske pravice podstanovalci nahajajo v stanovanju nezakonito od trenutka njegove smrti (2. odst. cit. zakonskega določila).
Če je imetnik stanovanjske pravice odpovedal podstanovalcem podstanovalsko razmerje, podstanovalci pa odpovedi niso upoštevali, je za presojo, ali se podstanovalci nahajajo v stanovanju nezakonito, odločilno, ali je bila izdana sodna odločba, s katero je bilo ugodeno izpraznitvenemu zahtevku imetnika stanovanjske pravice.
zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka zastaralnega roka - negmotna škoda zaradi duševnih bolečin zaradi invalidnosti bližnjega - zavarovalna vsota pri zavarovanju odgovornosti
Začetek teka zastaranja odškodninske terjatve ni vezano na ugotovitev deleža sokrivde za nastalo škodo, ampak na vedenje o škodi in povzročitelju. Mož ne more uveljavljati odškodnine za ženine duševne bolečine zaradi njegove invalidnosti.
Glede višine zavarovalne vsote je odločilen trenutek škodnega dogodka in ne izplačila.
Obveznost zavarovalnice iz zavarovanja avtomobilske odgovornosti, da mora povrniti oškodovancu škodo, povzročeno z uporabo motornega vozila, je omejena z zavarovalno vsoto, veljavno v času škodnega dogodka.
pravica do uporabe lastniškega stanovanja - prenehanje pravice do uporabe - izselitev imetnika pravice do uporabe
Pravni standard uporabe stanovanja pomeni uporabo stanovanja za zadovoljevanje vsakodnevnih osebnih in družinskih potreb (bivanje, opravljanje gospodinjskih opravil, spanje itd); zato v primeru, če imetnik pravice uporabe po izselitvi v stanovanju pusti svoje stvari, to ne vpliva na presojo, ali je stanovanje prenehal trajno uporabljati (1. odst. 19. člena v zvezi z 8. členom Zakona o stanovanjskih razmerjih).
V pravdi, kjer je tožen le imetnik pravice do uporabe stanovanja na izpraznitev stanovanja, ni pomembno vprašanje, ali katera od oseb naštetih v 1. odst. 82. člena Zakona o stanovanjskih razmerjih, izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do uporabe stanovanje po izselitvi imetnika pravice uporabe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS00055
ZPP (1977) člen 1. ZTLR člen 42.ZOR člen 156.
sodna pristojnost - sosedsko pravo - imisije - razgled
Tožnika zatrjujeta toženkin poseg v njuno civilnopravno sfero. Prizadetosti z gradnjo na sosedini parceli ne zatrjujeta kot prizadeto javno korist, ampak kot prizadeto lastno korist. Ravno to pa je kriterij razmejitve med upravno in sodno pristojnostjo.
ZD člen 32. ZPP (1977) člen 190, 190/1, 191, 191/1.
premoženje, ki se izloči iz zapuščine v korist potomcev - pogoji za uveljavljanje - ob smrti zapustnika ni premoženja - sprememba tožbe - sprememba istovetnosti zahtevka - rok - do konca glavne obravnave
Izločitveni zahtevek iz 32. člena Zakona o dedovanju je mogoče uveljavljati le, če ob zapustnikovi smrti obstaja kaj njegovega premoženja (zapuščina).
Tožnik, ki se je v postopku skliceval na določilo 32. člena Zakona o dedovanju in temu prilagodil tudi dejansko podlago tožbe in dokazne predloge (izločitveni zahtevek), v revizijskem postopku pa je začel zatrjevati, da ne uveljavlja izločitvenega zahtevka, temveč, da je z vlaganji pridobil "izvirno" lastninsko pravico, je s tem nedopustno spremenil tožbo (1. odst 190. člena v zvezi s 1. odst. 191. člena ZPP).
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe o dosmrtnem preživljanju
V 2. odstavku 389. člena ZPP je določeno, da revizija ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki zanjo nima pravnega interesa. Če je sodišče reviziji ugodilo in razveljavilo odločbi, ki sta bili predmet obnovitvenega postopka, tožnik glede revizije v zvezi z obnovo postopka več nima pravnega interesa. Revizijo je treba zavreči (392. člen ZPP).
stečaj - oblikovanje stečajne mase - izpodbijanje pravnih dejanj
V stečajno maso (v dolžnikovo premoženje) ne spadajo dolžnikove obveznosti. Dolžnikove obveznosti se v stečajnem postopku ne prodajajo, ampak se iz stečajne mase poravnavajo.
Tožeča stranka je pred začetkom stečajnega postopka odstopila toženi stranki svojo terjatev, ki jo je imela proti neki zadrugi in to ne proti plačilu ampak namesto izpolnitve svoje obveznosti do nje (1. odstavek 444. člena ZOR). Če bi takšno stanje ostalo, bi tožena stranka tako prišla kot upnik tožeče stranke v primerjavi z drugimi njenimi upniki v ugodnejši položaj. To pa je eden od objektivnih dejanskih stanov iz 1. točke 3. odstavka 112. člena ZPPSL, na podlagi katerega je mogoče izpodbijati v stečaju pravno dejanje stečajnega dolžnika, storjeno pred začetkom stečajnega postopka, če je podan tudi subjektivni dejanski stan, ki ga določa ista zakonska določba.