uporabnik - pojem - pravica po smrti imetnika stanovanjske pravice
Sodišče je moralo ugotoviti, ali toženca izpolnjujeta pogoje iz 5. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (ZSR - Ur.l. SRS, št. 35/82 in 14/84). Ugotovilo je, da toženca s pokojno imetnico stanovanjske pravice v spornem stanovanju nista stalno stanovala, ker sta od leta 1972 skupaj s svojima otrokoma živela in delala v ZR Nemčiji. V sporno stanovanje sta prihajala le na obisk, in sicer so ti obiski trajali približno dva meseca na leto. Vse te ugotovitve so bile med strankama nesporne. Na podlagi teh ugotovitev sta sodišči prve in druge stopnje pravilno odločili, da toženca v času smrti imetnice stanovanjske pravice nista bila uporabnika stanovanja in da jima zato ne gre pravica iz 18. člena ZSR.
Ker je za dovoljenost revizije odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je navedel tožnik v tožbi, naknadnega zvišanja vrednosti ni mogoče upoštevati, razen če gre za primer iz 3. odstavka 40. člena ZPP, ko pravilnost ocene vrednosti preizkusi sodišče. Za tak primer pa v tej zadevi ni šlo. V konkretnem primeru ob odločilni (v tožbi navedenih) vrednosti spora 5.000,00 din revizija ni dovoljena in jo je moralo revizijsko sodišče po 392. členu ZPP zavreči.
V tožbi navedena vrednost spornega predmeta 1.000,00 din (sedaj SIT) ne presega zneska 8.000,00 din (sedaj SIT), ki je bil v času vložitve tožbe po členu 382/2 ZPP predpisan kot mejni znesek za dovoljenost revizije.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS00055
ZPP (1977) člen 1. ZTLR člen 42.ZOR člen 156.
sodna pristojnost - sosedsko pravo - imisije - razgled
Tožnika zatrjujeta toženkin poseg v njuno civilnopravno sfero. Prizadetosti z gradnjo na sosedini parceli ne zatrjujeta kot prizadeto javno korist, ampak kot prizadeto lastno korist. Ravno to pa je kriterij razmejitve med upravno in sodno pristojnostjo.
Obveznost zavarovalnice iz zavarovanja avtomobilske odgovornosti, da mora povrniti oškodovancu škodo, povzročeno z uporabo motornega vozila, je omejena z zavarovalno vsoto, veljavno v času škodnega dogodka.
pravica do uporabe lastniškega stanovanja - prenehanje pravice do uporabe - izselitev imetnika pravice do uporabe
Pravni standard uporabe stanovanja pomeni uporabo stanovanja za zadovoljevanje vsakodnevnih osebnih in družinskih potreb (bivanje, opravljanje gospodinjskih opravil, spanje itd); zato v primeru, če imetnik pravice uporabe po izselitvi v stanovanju pusti svoje stvari, to ne vpliva na presojo, ali je stanovanje prenehal trajno uporabljati (1. odst. 19. člena v zvezi z 8. členom Zakona o stanovanjskih razmerjih).
V pravdi, kjer je tožen le imetnik pravice do uporabe stanovanja na izpraznitev stanovanja, ni pomembno vprašanje, ali katera od oseb naštetih v 1. odst. 82. člena Zakona o stanovanjskih razmerjih, izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do uporabe stanovanje po izselitvi imetnika pravice uporabe.
pristojnost domačega sodišča - skupno premoženje zakoncev - ugotavljanje
Za oceno pristojnosti domačega sodišča so odločilne okoliščine, ki so obstajale ob začetku teka pravde (vročitvi tožbe tožencu) - 81. člen ZUKZ. Med takšne okoliščine je potrebno šteti tudi dejstvo osamosvojitve Republike Slovenije od bivše države SFRJ. Zato ni mogoče uporabiti določil o mednarodni pristojnosti (v spornem primeru določila 59. člena ZUKZ o pristojnosti za odločanje o premoženju zakoncev), če je bila tožba vročena tožencu pred osamosvojitvijo Republike Slovenije (26. 5. 1991).
Skupno premoženje zakoncev je tisto premoženje, ki je bilo pridobljeno z delom v času trajanja zakonske zveze (2. odst. 51. člena ZZZDR). Tudi prihranki od dnevnic, ki jih je prejel eden od zakoncev, predstavljajo dohodek pridobljen na podlagi dela. Zato spada v skupno premoženje tudi tisto premoženje, ki je bilo pridobljeno s prihranki od prejetih dnevnic.
Akceptni nalog je samo eden od pisnih nalogov, ki so službi družbenega knjigovodstva podlaga za opravljanje plačilnega prometa v državi, iz katerega pa izhaja tudi, da je izdajatelj naloga upravičil upnika, da on predloži nalog službi družbenega knjigovodstva v izvršitev. Akceptni nalog zato ni pravno razmerje, ampak samo listina, ki o že nastalem pravnem razmerju seznanja druge. To pravno razmerje je naročilo (nalog).
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila nasproti tretji osebi - objektivna odgovornost imetnika vozila - povzročitev škode sopotniku v enem od vozil - tretja oseba
Imetnik avtomobila je objektivno odškodninsko odgovoren sopotnici v drugem avtomobilu, udeleženem v nesreči. Nasproti njej kot tretji osebi ne more ugovarjati sokrivde ostalih udeležencev v nesreči.
zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka zastaralnega roka - negmotna škoda zaradi duševnih bolečin zaradi invalidnosti bližnjega - zavarovalna vsota pri zavarovanju odgovornosti
Začetek teka zastaranja odškodninske terjatve ni vezano na ugotovitev deleža sokrivde za nastalo škodo, ampak na vedenje o škodi in povzročitelju. Mož ne more uveljavljati odškodnine za ženine duševne bolečine zaradi njegove invalidnosti.
Glede višine zavarovalne vsote je odločilen trenutek škodnega dogodka in ne izplačila.
podstanovalsko razmerje - prenehanje - prenehanje stanovanjske pravice - smrt imetnika stanovanjske pravice - odpoved imetnika stanovanjske pravice
Po določilu 1. odst. 76. člena Zakona o stanovanjskih razmerjih preneha podstanovalsko razmerje, ko preneha pravica imetnika stanovanjske pravice do uporabe stanovanja; ta pravica preneha tudi s smrtjo imetnika stanovanjske pravice. Zato se v primeru smrti imetnika stanovanjske pravice podstanovalci nahajajo v stanovanju nezakonito od trenutka njegove smrti (2. odst. cit. zakonskega določila).
Če je imetnik stanovanjske pravice odpovedal podstanovalcem podstanovalsko razmerje, podstanovalci pa odpovedi niso upoštevali, je za presojo, ali se podstanovalci nahajajo v stanovanju nezakonito, odločilno, ali je bila izdana sodna odločba, s katero je bilo ugodeno izpraznitvenemu zahtevku imetnika stanovanjske pravice.
zahteva za sodno varstvo - kršitev predpisa, ki določa prekršek - sprememba odločbe organa druge stopnje
V 12. členu odloka o poslovnem času (Ur. l. SRS 11/89) je predpisan obvezni minimalni poslovni čas, zato ta določba s poslovanjem v podaljšanem poslovnem času ni kršena. S podaljšanjem poslovnega časa je lahko kršena le materialna določba 1. odstavka 3. člena in storjen prekršek po 2. odstavku 26. člena odloka, vendar to v danem primeru ne pride v poštev, ker je kaznovani podaljšani čas priglasil. Za priglasitev zadošča vloga pristojnemu upravnemu organu, izdaja odločbe pa se ne zahteva.
ZPPSL člen 106, 106/1. ZPP (1977) člen 385, 385/3.
stečaj - pobot terjatev - prepoved pobota
V pretežnem delu revizije se ukvarja tožena stranka z vprašanjem obstoja subjektivnega dejanskega stanja, ki je predpostavka nedovoljenosti pobota po 1. odstavku 106. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, oziroma z načinom njegovega ugotavljanja. Obstoj subjektivnega dejanskega stanja in način ugotavljanja njegovega obstoja so dejanska vprašanja. Ta niso predmet revizijskega obravnavanja (3. odstavek 385. člena ZPP).
ZD člen 32. ZPP (1977) člen 190, 190/1, 191, 191/1.
premoženje, ki se izloči iz zapuščine v korist potomcev - pogoji za uveljavljanje - ob smrti zapustnika ni premoženja - sprememba tožbe - sprememba istovetnosti zahtevka - rok - do konca glavne obravnave
Izločitveni zahtevek iz 32. člena Zakona o dedovanju je mogoče uveljavljati le, če ob zapustnikovi smrti obstaja kaj njegovega premoženja (zapuščina).
Tožnik, ki se je v postopku skliceval na določilo 32. člena Zakona o dedovanju in temu prilagodil tudi dejansko podlago tožbe in dokazne predloge (izločitveni zahtevek), v revizijskem postopku pa je začel zatrjevati, da ne uveljavlja izločitvenega zahtevka, temveč, da je z vlaganji pridobil "izvirno" lastninsko pravico, je s tem nedopustno spremenil tožbo (1. odst 190. člena v zvezi s 1. odst. 191. člena ZPP).