absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pogoji za izdajo sodbe na podlagi izostanka - pravilno vabljenje - čas za pripravo
Sodbo zaradi izostanka je dopustno izdati le, če so upoštevani vsi formalni pogoji, ki jih določa 332. člen ZPP. Mednje sodi tudi pravilno vabilo, ki predpostavlja, da je toženec imel čas za pripravo in da je zato dopustno nanj prevaliti breme izostanka. Ta čas pa ne more biti krajši kot osem dni, saj je čas osmih dni minimum, ki ga določa zakon.
Toženki nimata statusa uporabnika ob smrti imetnice stanovanjske pravice, ker prva toženka že 20 let živi z družino v Nemčiji in v materinem stanovanju ni zadovoljevala rednih stanovanjskih potreb, druga toženka pa se je v stanovanje vselila nekaj mesecev pred smrtjo imetnice stanovanjske pravice. Zato je bilo ugodeno izpraznitvenemu zahtevku.
Sobi, ki sta bili preurejeni v stanovanje z adaptacijami in po volji lastnika (imetnika pravice uporabe) in z odločbo dodeljeni uporabniku, ki je plačeval za uporabo stanarino, prostore, ki predstavljajo gradbeno celoto pa je uporabnik uporabljal vrsto let, predstavljata stanovanje.
vloge vezane na rok - pravočasnost dopolnjene tožbe, ki je vezana na rok
Po 3. odst. 109. člena ZPP se šteje, da je tožba, ki je vrnjena sodišču dopolnjena v odrejenem roku, vložena tisti dan, ko je bila vložena prvotna pomanjkljiva tožba.
Zavrnitev zahtevka je oprta na 8. točko 1. odstavka 10. člena ZDS. Sodišče je tožbi ugodilo zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in neobrazloženega prostega preudarka.
skupno premoženje zakoncev - delež na skupnem premoženju - skupno vlaganje obeh zakoncev v hišo, ki je bila posebno premoženje enega zakonca
Če sta pravdni stranki kot skupno premoženje ustvarili 1/3 nepremičnine, ni mogoče govoriti o nebistveni spremembi ali nebistvenem povečanju vrednosti celotne nepremičnine. Pri razsoji o deležu na skupnem premoženju zakoncev, ki nastane z vlaganjem v posebno premoženje enega zakonca, mora sodišče najprej ugotoviti obseg vlaganj obeh zakoncev v času trajanja zakonske skupnosti. Če je tako nastalo premoženje po obsegu takšno, da pomeni bistveno povečanje dosedanjega premoženja, ga sodišče upravičeno obravnava kot skupno premoženje. Šele od tu dalje je pomemben prispevek posameznega zakonca.
Tožnik, ki od avgusta 1991 ne živi na ozemlju Republike Slovenije (najprej je z enoto nekdanje JLA odšel v Mostar, sedaj živi v ZR Nemčiji), ne izpolnjuje pogoja za pridobitev državljanstva.
Državljan druge republike, ki je na začasnem delu v tujini, ne živi dejansko v Republiki Sloveniji in ne izpolnjuje pogojev za pridobitev državljanstva RS po 1. odstavku 41. člena zakona o državljanstvu.
Toženec in njegovi pravni predniki so imeli sporno zemljišče najmanj dvajset let v posesti v prepričanju, da je njihovo; pri taki dejanski podlagi je pravilna pravna presoja, da je toženec dokazal priposestvovanje spornega zemljišča.
Tožnik je s plačilom takse za tožbo posredno označil vrednost spornega predmeta.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda
Voznik avtomobila, ki je s parkirnega prostora zapeljal na prednostno cesto, ne da bi se prepričal, če to lahko stori brez nevarnosti za druge udeležence v prometu, je kriv do 70 %, medtem ko je voznik motornega kolesa, ki je po prednostni cesti pripeljal prehitro glede na omejitev (60-70 km/h pri omejitvi 40 km/h), kriv do 30 %.
uporabnik - pojem - ekonomska skupnost - pravica po smrti imetnika stanovanjske pravice - pogodba o dosmrtnem preživljanju
Za pridobitev statusa uporabnika ne zadošča le ugotovitev, da ni prišlo do protipravne vselitve. Pogodba o dosmrtnem preživljanju ni pravni naslov za pridobitev statusa uporabnika.
Za pridobitev statusa uporabnika morajo biti po ZSR izpolnjeni posebni pogoji. Če ne gre za osebe, ki so v 5. členu taksativno naštete, je potrebna ugotovitev o obstoju ekonomske skupnosti v trajanju najmanj dveh let. Toženka ni zatrjevala, da sodi med v 5. členu ZSR naštete osebe, sodišči prve in druge stopnje pa sta ugotovili, da ekonomske skupnosti v navedenem trajanju ni bilo. Na podlagi takšnih ugotovitev sta pravilno odločili, da toženka ob smrti imetnice stanovanjske pravice ni imela statusa uporabnice po 5. členu ZSR in s tem tudi ne pravic iz 18. člena navedenega zakona.
Eden od pogojev za pridobitev državljanstva po 1. odstavku 40. člena zakona o državljanstvu je, da vlagatelj zahteve dejansko živi kjerkoli na območju Slovenije.
Staršem neposrednega oškodovanca ne gre odškodnina za strah zaradi sinove poškodbe, ki je ugotovljen v vsebini: prestrašila sta se, ker je sinu iz ušesa tekla kri, kljub temu pa sta šla s sinom k zdravniku šele naslednji dan, ker sta upala, da se bo sinovo zdravstveno stanje samo izboljšalo.