ZRev-2 člen 102, 102/2. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
pregled dokumentacije - pravica do vpogleda v spis - upravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
V obravnavanem primeru gre tudi po sodni presoji za predpostopkovno fazo, v okviru katere je tožena stranka pričela z zbiranjem informacij in dokumentacije, pri čemer se je tožena stranka zaradi odgovora pooblaščene ocenjevalke, da ne namerava podaljšati dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti, odločila, da s postopkom nadzora nad delom pooblaščene ocenjevalke, niti ne začne (126. člen ZUP v zvezi z drugim odstavkom 102. člena ZRev-2). Zaradi navedenega se v obravnavani zadevi še niso vzpostavili dokumenti upravne zadeve v smislu 82. člena ZUP. Posledično tudi odgovor tožene stranke tožniku, da ne more vpogledati v dokumente navedene zadeve, ne more biti upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
Tožena stranka je odločala v postopku javnega nadzora nad delom pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin in izrekla opomin kot ukrep nadzora. Postopek sodnega varstva je po ZRev-2 spor o zakonitosti odločbe tožene stranke, skladno s katerim sodišče preizkusi odločbo nadzornega organa v mejah tožbenega zahtevka in v mejah razlogov, ki so navedeni v tožbi, pri tem pa po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb postopka iz zakona, ki ureja upravni spor.
ocenjevalec vrednosti nepremičnin - odvzem dovoljenja - dejansko stanje - načelo kontradiktornosti - kršitve pravil postopka - prekluzija - kršitev materialnega prava - tožbena novota - pravica do izjave
Tožeča stranka bi lahko z drugačnim tolmačenjem standardov revidiranja uspela le, če bi izkazala, da je tožena stranka tolmačila posamezna pravila na način, ki je v nasprotju z besedilom pravil, ali v nasprotju z njenim lastnim tolmačenjem v drugih primerih, ki bi bili v bistvenih elementih enaki predmetnemu, ali če bi njeno (drugačno) tolmačenje pravil revidiranja zagovarjala prevladujoča in v strokovni javnosti uveljavljena literatura o revidiranju. V predmetni zadevi pa tožeči stranki to ni uspelo, saj tega niti ni zatrjevala.
Tožena stranka je tako na tožečo stranko utemeljeno naslovila zgoraj obravnavane očitke o kršitvah pravil ocenjevanja in pravilno ocenila, da ocenjevanje vrednosti nepremičnin, zajetih v Poročilu, ni (v celoti) potekal na način, določen s pravili ocenjevanja vrednosti. Navedene ugotovitve tožene stranke so zadoščale za izrek opomina kot najblažjega ukrepa v postopkih nadzora nad ocenjevanjem vrednosti. Opomin se namreč izreče, kadar pooblaščeni ocenjevalec krši določbe predpisov, ki urejajo ocenjevanje vrednosti premoženja, pa ni pogojev za odvzem dovoljenja oziroma za pogojni odvzem dovoljenja. Izrečeni ukrep nadzora je tako imel podlago v zakonski ureditvi.
ZRev-2 člen 81c, 81c/2, 81c/2-2, 81/3, 84, 84/1, 84/1-8, 84/1-9.
revidiranje - nadzor nad revidiranjem - začasna prepoved opravljanja dejavnosti - odvzem dovoljenja
Po stališču toženke ni nujno, da bi moral imeti poleg revizijske družbe začasno prepoved opravljanja obveznih revizij tudi pooblaščeni revizor, saj taka prepoved velja tudi zanj, kadar deluje v imenu revizijske družbe. S tem pa se strinja tudi sodišče. Ker po povedanem velja začasna prepoved za vse osebe, ki delujejo v imenu revizijske družbe pri opravljanju obveznih revizij, tudi po presoji sodišča za kršitev prepovedi ni pomembno, ali je oseba, ki začasno krši prepoved, ključni revizijski partner ali ne.
Dejstvo, da tožniku ni bil izrečen ukrep, ampak je bil izrečen revizijski družbi, ne zmanjšuje tožnikove odgovornosti.
Sodišče se strinja z razlogi toženke, da je udeležba člana revizijske skupine - ključnega partnerja ali morebitnega pooblaščenega revizorja pri popisu, eden od pomembnejših revizijskih postopkov, ki so namenjeni pridobivanju dokazov o popolnosti in obstoju sredstev, ki jih izkazuje naročnik. Toženka je tudi pojasnila razloge, iz katerih izhaja, da v primeru ukrepa prepovedi opravljanja obveznih revizij revizijski družbi, sodi tudi prepoved opravljanja posameznih revizijskih postopkov ter s tem tudi prepoved sodelovanja pri inventuri. S tem se strinja tudi sodišče.
revidiranje - pooblaščeni revizor - zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja - odvzem dovoljenja - pomanjkljiva dokumentacija - pomanjkljiva obrazložitev
Izpodbijane odločitve po vsebini ni mogoče preizkusiti, saj niso razvidni razlogi za zavrnitev tožnikove vloge za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev revidiranja. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe namreč ni razvidno, katera dokumentacija, ki jo je določila toženka in na podlagi katere je mogoče ugotoviti, ali je revizijska družba kadrovsko, tehnično in organizacijsko sposobna opravljati storitve revidiranja, s strani tožnika ni bila dostavljena, na kar utemeljeno opozarja tožnik.
82. člen ZUP predstavlja pravno podlago (zgolj) za pregled (prepis, preslikavo) dokumentov upravne zadeve, ne pa morebitnih drugih dokumentov, ki nastanejo izven upravnega postopka oziroma še preden se je ta začel. Sodišče sodi, da opravljene aktivnosti Inštituta in toženke ne pomenijo, da je pred toženko tekel upravni postopek. Pri navedenih aktivnostih gre po presoji sodišča namreč za predpostopkovno fazo, torej fazo pred uradnim - formalnim začetkom postopka pred toženko, v katerem slednja šele pridobiva informacije oziroma dokumentacijo, na podlagi katerih se odloči, ali bo začela postopek nadzora z izrekom ukrepa (126. člen ZUP v zvezi z drugim odstavkom 102. člena ZRev-2 ter 138. člen ZRev-2). V tej predpostopkovni fazi se (še) ni odločalo o pravicah, obveznostih in pravnih koristih pooblaščenega ocenjevalca s področja upravnega prava (upravna zadeva po 2. členu ZUP), tako pa se posledično tudi še niso vzpostavili dokumenti upravne zadeve v smislu 82. člena ZUP, ki lahko nastanejo šele po začetku upravnega postopka. Navedeno posledično pomeni, da tožnik na podlagi 82. člena ZUP ne more pridobiti pravice do pregleda in prepisa zbrane dokumentacije, izpodbijani sklep pa po vsebini ne pomeni odločitve na podlagi 82. člena ZUP, saj se z njim ni odločilo o tožnikovi pravici do pregleda in prepisa dokumentov upravne zadeve.
Če izrek ni popoln, je odločba nezakonita, čeprav se da iz njene obrazložitve razbrati, kakšna je podlaga za odločitev. Za prav takšno situacijo pa gre po presoji sodišča v konkretnem primeru. Iz izreka je namreč poleg izrečene sankcije - opomina, razvidna le še pravna kvalifikacija očitanih kršitev. Niso pa navedeni dejstva in okoliščine, ki so znaki kršitev, oziroma „opis dejanja, ravnanj ali okoliščin, ki so razlog za odvzem dovoljenja“, kot je bilo sicer izrecno zahtevano v 142. členu ZRev-2, ki je veljal pred navedeno spremembo zakona, in s tem dejanski opis očitanih kršitev, ki so podlaga za izrečeni ukrep.
pooblaščeni revizor - nadzor nad kakovostjo dela pooblaščenih revizorjev - kršitev pravil revidiranja - izrek opomina - pravica do izjave - instrukcijski rok
Ob smiselni uporabi 138. člena ZRev-2 tudi v postopku izreka opomina sklep o začetku postopka mora vsebovati tudi navedbo listin in drugih dokazov, na podlagi katerih toženka zaključi, da obstaja utemeljen sum, da je podan razlog za izrek opomina. V obravnavanem primeru je toženka v tem smislu v sklep o začetku postopka med dokaze naštela tudi pisne pripombe na osnutek poročila in poročilo o pregledu kakovosti, pri čemer pa je glede na možnost podaje izjave o razlogih za začetek postopka po zadnjem odstavku 138. člena ZRev-2 jasno, da se subjekt nadzora lahko izjavi o razlogih za začetek postopka, kar seveda pomeni, da se lahko izjavi tudi o omenjenih dokazih. Tožnik je po presoji sodišča imel zagotovljene vse zakonske možnosti za sodelovanje v postopku in podajanje izjav, ki jih je izkoristil tako po drugem odstavku 74.a člena kot tudi po 104. členu ZRev-2 in tako po presoji sodišča ni bil prikrajšan pri svoji možnosti izjavljanja.
Postopek za izrek opomina je postopek, ki se začne po uradni dolžnosti, za odločanje nadzornega organa v postopkih za izrek ukrepa nadzora pa se po drugem odstavku 102. člena ZRev-2 uporablja, ob odsotnosti drugačnih določil v ZRev-2, zakon, ki ureja splošni upravni postopek. ZUP v 222. členu določa roke za izdajo in vročitev odločb v primeru postopkov na zahtevo strank ter postopkov po uradni dolžnosti, če je to v interesu stranke. Po presoji sodišča tudi za predmetni 90‑dnevni rok velja tako kot za roke po 222. členu ZUP, tj. gre za instrukcijske roke, njihova prekoračitev pa ne pomeni, da organ po njegovi zamudi upravne odločbe več ne bi smel izdati.
revizijsko poročilo - vpogled listin - zaupni podatki - posredovanje podatkov - nadzor nad poslovanjem
Banka Slovenije lahko razkrije zaupne informacije samo osebam in organom ter za namene, ki so določeni z zakonom (prim. določbe 15. in 16. člena ZBan-2), ne sme pa jih, niti ne smejo subjekti, ki so zaupne informacije pridobili, razkriti zaupnih informacij o posamezni banki drugi osebi ali državnemu organu, razen v petih, taksativno naštetih primerih (v četrtem odstavku 14. člena). Da bi šlo za omenjene, taksativno naštete izjeme, se v konkretnem primeru izrecno ne zatrjuje.
Postopek izreka ukrepa po ZRev-2 je urejen dvofazno, sodno varstvo pa je zagotovljeno proti obema odločbama, vendar proti odločbi, s katero toženka začne postopek za izrek ukrepa, ni posebnega postopka sodnega varstva in se le-ta lahko zaradi morebitnih kršitev določb postopka do njene izdaje izpodbija s tožbo šele v postopku sodnega varstva proti odločbi o izreku ukrepa.
Glede na ugotovljene kršitve in zakonsko podlago je bil po presoji sodišča tožnici zakonito in utemeljeno izrečen preklic pogojnega odvzema dovoljenja in pooblaščeni revizorki odvzeto dovoljenje Slovenskega inštituta za revizijo, izdano za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja.
ZRev-2 člen 88, 99, 100, 100/1. ZZRZI člen 57, 57/1. ZUP člen 214.
pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetja - nadzor nad pooblaščenimi ocenjevalci - odvzem dovoljenja - pogojni odvzem dovoljenja
Bolj kot so pravila (strokovne narave), na katerih temelji odločitev, pomensko odprta, bolj mora biti obrazložitev nadzornega organa (da jo lahko stranka učinkovito izpodbija, sodišče pa ustrezno preizkusi) konkretna in izčrpna. Na toženki je, da obrazloženo odgovori na vse pomisleke stranke, tudi glede strokovnih stališč ali izhodišč. Še toliko bolj to velja glede na to, da gre za odločbo o izreku ukrepa, ki je predviden za najhujše kršitve, in glede na posledice, ki jih ima takšen ukrep za stranko, ki se ji izreče. V obravnavani zadevi toženka navedeni zahtevi ni zadostila.
ZRev-2 člen 99, 99/2, 105, 105/2, 109, 109/2, 140, 140/2.
ocenjevalec vrednosti nepremičnin - odvzem dovoljenja - odvzem dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Podana je bistvena kršitev določb postopka, saj je tožena stranka odločala o izreku ukrepa zaradi tistih dejanj in ravnanj, ki niso zajeta v odločbi o začetku postopka. Zato se tožnik do teh navedb tudi ni mogel opredeliti in se o njih izjasniti, s čimer je bilo kršeno načelo zaslišanja stranke.
ZRev-2 člen 33, 33/1, 138, 139, 140, 140/2. ZUP člen 9, 9/1.
nadzor nad pooblaščenimi ocenjevalci - odvzem dovoljenja - odvzem dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij - načelo zaslišanja strank - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka
Agencija za javni nadzor nad revidiranjem je pri odločanju v postopku javnega nadzora nad delom pooblaščenih ocenjevalcev, kadar ti izvajajo naloge ocenjevanja vrednosti pri subjektih, zavezanih obvezni reviziji, kršila drugi odstavek 140. člena ZRev-2, saj je odločala o izreku ukrepa zaradi tistih dejanj in ravnanj, ki niso zajeta v odločbi o začetku postopka. Do teh navedb se tožnik tudi ni mogel opredeliti in se o njih izjasniti, s čimer je bilo kršeno načelo zaslišanje stranke iz 9. člena ZUP.
nadzor nad pooblaščenimi ocenjevalci - mednarodni standardi revidiranja - kršitev pravil revidiranja - izrek opomina - načelo kontradiktornosti
Subjektu nadzora je spoštovanje načela kontradiktornosti v postopku zagotovljeno s tem, da se z vročitvijo odločbe o začetku postopka seznani z dejstvi in dokazi, ki po mnenju toženke utemeljujejo začetek postopka, ter s tem, da ima možnost podati izjavo o razlogih za začetek postopka, v kateri lahko navaja dejstva in predlaga dokaze (139. člen ZRev-2). Po 103. členu ZRev-2 dajejo v postopku stranke praviloma svoje izjave pisno (prvi odstavek). Le v primeru iz drugega odstavka 105. člena ZRev-2 lahko dajejo stranke svoje izjave tudi ustno na obravnavi (drugi odstavek 103. člena ZRev-2). Po prvem odstavku 105. člena ZRev-2 nadzorni organ odloča brez naroka. Le v primeru, če nadzorni organ presodi, da je to potrebno za razjasnitev ali ugotovitev odločilnih dejstev, lahko ne glede na prvi odstavek tega člena, razpiše ustno obravnavo (drugi odstavek 105. člena ZRev-2). Iz podatkov spisa je razvidno, da je bilo načelo kontradiktornosti med postopkom ves čas spoštovano, saj je bila izpodbijana Odločba I tožniku vročena in je bil tožnik pozvan, da se o razlogih za začetek postopka izjavi. Skoraj vse normativne akte (tudi standarde) je mogoče razlagati in razumeti na različne načine, kar pa ne pomeni, da lahko v vsakem primeru velja več različnih razlag, saj bi takšno stališče v celoti izničilo preskriptivni značaj standardov. To, da gre za pravila stroke na drugi strani pomeni, da mora imeti v dvomu odločilno vlogo pri njihovi razlagi ravno sektorski regulator, ki je odgovoren za pravno konsistentno in učinkovito delovanje posameznega področja. Sodni nadzor nad tem, katera od več možnih razlag je pravilna, je zato nujno zadržan in pride v poštev le v omejenem obsegu in šele tedaj, če tožeča stranka vzbudi upravičen dvom v pravilnost tolmačenja uporabljenih pravil.
Tarifa o nadomestilih stroškov postopkov Agencije za javni nadzor nad revidiranjem (2009) člen 1, 4. Tarifa o nadomestilih stroškov postopkov Agencije za javni nadzor nad revidiranjem (2009) točka 1.1, 1.4. ZRev-2 člen 76, 76/1, 80, 81, 81/1, 81/1-5, 81/1-7.
Kadar je revizijski družbi izrečen ukrep nadzora po ZRev-2, mora plačati pavšalno nadomestilo stroškov postopka, ki ga glede na vrsto in obseg kršitev določa Tarifa (prvi odstavek 76. členu ZRev-2). Gre za pavšalne stroške nadzora, ki jih nosi subjekt nadzora. S Tarifo je določena višina nadomestil stroškov postopka, kadar se subjektu nadzora izreče ukrep nadzora (1. člen Tarife). Višina nadomestil se določa v točkah (4. člen Tarife). Znesek nadomestila se izračuna kot zmnožek števila točk za posamezno obveznost in vrednosti točke na dan nastanka obveznosti (5. člen). Nadomestila stroškov postopkov, kadar se subjektu nadzora izreče ukrep nadzora (prvi odstavek 76. člena ZRev-2), so po točki 1.1 Tarife za revizijske družbe za postopek, v katerem je izdana odredba o odpravi kršitev (1. alineja 80. člena in 81. člen ZRev‑2), od 80 do 320 točk za izrek odprave posamezne kršitve, odvisno od zahtevnosti zadeve. Po 4.1 točki Tarife je za odločbo, s katero se odloča o ugovoru zoper odredbo za odpravo kršitve (136. člen ZRev-2), če se ugovor v celoti zavrne ali zavrže, višina nadomestila taka, kot je določeno za izdajo odredbe, med drugim, po točki 1.1 Tarife. Sodišče glede vprašanj, ali je izpodbijani sklep zadostno obrazložen in ali je toženka določila višino nadomestil stroškov postopka skladno s Tarifo, odkazuje še na prvi odstavek 76. člena ZRev-2, po katerem morajo subjekti plačati pavšalno nadomestilo stroškov postopka. Po presoji sodišča bi bila ta pavšalnost, če bi se o nadomestilih odločalo tako, kot to pledira tožnik, izvotljena.
revidiranje - nadzor nad kakovostjo dela pooblaščenih revizorjev - kršitev pravil revidiranja - mednarodni standardi revidiranja - odvzem dovoljenja - varovanje zaupnih podatkov
Agencija za javni nadzor nad revidiranjem v izpodbijani odloči ne trdi, da bi moral tožnik na podlagi prejete dokumentacije sprejeti drugačne zaključke. Ključna pomanjkljivost, ki se mu očita, je v tem, da iz revizijske dokumentacije ne izhaja, da bi obravnaval prejeto dokumentacijo in v zvezi z njo opravil kakršne koli revizijske postopke. Enako velja tudi za opredelitev do predpostavke delujočega podjetja. Agencija dokumentacije po vsebini ni presojala, ampak je to delo, ki bi ga moral opraviti tožnik. Ker tega ni storil na način, kot to določajo ZRev-2 oziroma MSR, je po mnenju sodišča kršil pravila revidiranja s tem, ko je brez ustrezne podlage zavrnil izdajo mnenja v revizorjevem poročilu. Revizorjevo poročilo mora namreč skladno z določbo 40. člena ZRev-2 vsebovati mnenje o tem, ali so računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih resničen in pošten prikaz finančnega stanja, poslovnega izida in denarnih tokov pravne osebe v predstavljenem obračunskem obdobju. Pooblaščeni revizor mora po določbi petega odstavka 41. člena ZRev-1 zavrniti izdelavo mnenja, če mu pravna oseba ne omogoči izvajanja revizije v skladu s 37. členom Zrev-2, oziroma če pravna oseba vodi poslovne knjige, spise in računalniške zapise v nasprotju z računovodskimi standardi, in zaradi tega ali kateregakoli drugega razloga ni dovolj podlag, da bi pooblaščeni revizor lahko zanesljivo ocenil resničnost in poštenost računovodskih izkazov.
Kot izhaja iz prvega in drugega odstavka 38. člena ZRev-2, se dolžnost varovanja zaupnosti nanaša na varovanje podatkov naročnika revizije, s katerimi se Agencija seznani v postopku nadzora. Teh podatkov ni dopustno sporočati tretjim osebam niti jih ne smejo člani organov in zaposleni v Agenciji sami izkoriščati ali omogočiti, da bi jih izkoriščale tretje osebe. Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka direktorju družbe A. d.d. posredovala zgolj dopise, za katere sam tožnik zatrjuje, da so bili pred tem že poslani poslovodstvu družbe. Že iz tega razloga o kršitvi pravil o zaupnosti ni mogoče govoriti. Poleg tega določbe 38. člena ZRev-2 ne varujejo podatkov naročnika revizije pred samim seboj, ampak pred tretjimi nepooblaščenimi osebami.
pooblaščeni revizor - nadzor nad kakovostjo dela pooblaščenih revizorjev - odvzem dovoljenja - izrek opomina - dvofazni postopek - dokazna ocena
Postopek izreka ukrepa odvzema dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega revizorjaje urejen dvofazno. Agencija v prvi fazi (če iz razpoložljivih podatkov izhaja utemeljen sum, da je podan kateri od razlogov za izrek tega ukrepa) odloči o začetku postopka. V drugi fazi (po prejemu Izjave subjekta nadzora o razlogih za izrek ukrepa oz. po izteku roka za takšno Izjavo) pa odloči o izreku ukrepa (prvi odstavek 140. člena ZRev-2). Sodno varstvo je zagotovljeno proti obema odločbama, vendar proti odločbi, s katero Agencija začne postopek za izrek ukrepa, ni posebnega postopka sodnega varstva in se slednja lahko zaradi morebitnih kršitev določb postopka, storjenih do njene izdaje, izpodbija s tožbo le v postopku sodnega varstva proti odločbi o izreku ukrepa.
Odločba, s katero je bil tožnici izrečen ukrep odvzema dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja, je oprta na dejstva in dokaze, navedene v obrazložitvi odločbe o izreku ukrepa. Z dokazno oceno Agencije se sodišče strinja. Neutemeljen in pavšalen je tožničin ugovor o pristranskem ravnanju osebe, ki je v konkretnem primeru izvajala nadzor in tožničini tožbeni očitki o zavajanju Strokovnega sveta Agencije. Po presoji sodišča je Strokovni svet Agencije v obravnavanem postopku pri izvrševanju svojih nalog in pristojnosti ravnal v skladu z določili ZRev-2 kot najvišji strokovni organ Agencije (25. člen ZRev-2), kot samostojne in neodvisne institucije (tretji odstavek 18. člena ZRev-2). V predmetni zadevi je na podlagi določb ZRev-2 samostojno ugotavljal tožničine kršitve pravil revidiranja (6. člen v povezavi z drugim odstavkom 31. člena ZRev-2). Na podlagi 1. alineje četrtega odstavka 25. člena ZRev-2 pa je Strokovni svet Agencije tudi pristojen za izdajo odločbe o izreku ukrepa.
nadzor nad pooblaščenimi ocenjevalci - odvzem dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij - pogoji za odvzem - mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti
Tožnik je v Poročilu 1 storil kršitve pravil ocenjevanja vrednosti iz 88. člena ZRev-2 in sicer prvi odstavek 91. člena ZRev-2 in Kodeks etičnih načel (odstavka 2.4. a in 2.4. b) in v Poročilu 3 MSOV 102 - Izvajanje, točko 3 in SPS1, točki 2 c in 3 d. Toženka je zaradi kršitev navedenih pravil ocenjevanja vrednosti tožniku utemeljeno izrekla odvzem dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca na podlagi prve in druge alineje drugega odstavka 99. člena ZRev-2,16saj je pojasnila, da je njegovo mnenje napačno oz. da je kršil dolžnost varovanja zaupnih podatkov. Toženka je na podlagi pooblastila iz 100. člena ZRev-2 hkrati izrekla pogojni odvzem dovoljenja ter tožniku določila preizkusno dobo enega leta.
pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetja - nadzor nad pooblaščenimi ocenjevalci - izrek opomina
V obravnavani zadevi je Agencija odločala v postopku javnega nadzora nad delom pooblaščenih ocenjevalcev, kadar ti izvajajo naloge ocenjevanja vrednosti pri subjektih, zavezani obvezni reviziji ter izrekla ukrep nadzora - opomin. Po 101. členu ZRev-2 Agencija izreče opomin, če pooblaščeni ocenjevalec krši določbe ZRev-2 oziroma drugih zakonov in predpisov, ki urejajo ocenjevanje vrednosti premoženja oziroma standarde ocenjevanja vrednosti, in ni pogojev za odvzem dovoljenja oziroma pogojni odvzem dovoljenja.
Za vsebino revizorjevega poročila kot pooblaščeni revizor odgovarja vsak, ki poročilo podpiše. Drugačne vloge oziroma odgovornosti podpisnikov revizorjevega poročila zakon ne predvideva.