zavrženje tožbe - pravica do vrnitve sodne takse - sodna taksa za postopek - spor majhne vrednosti
Besedilo tar. št. 1112 ZST-1 je jasno in drugačne razlage kot jezikovne niti ne dopušča. Zakonodajalec se je torej odločil, da smo v treh naštetih primerih dopušča, da se za postopek plača sodna taksa po nižji tarifi, kot se sicer plača sodna taksa za pravdni postopek, ne pa tudi ob končanju postopka z zavrženjem tožbe.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - dobra vera - lastniška in nelastniška posest - potek priposestvovalne dobe - pogodba o dosmrtnem preživljanju - pravna narava pogodbe - smrt preživljanca - prehod lastninske pravice
Tožnika s pogodbo dosmrtnem preživljanju v letu 2000, glede na njeno naravo, do trenutka, ko je A. A. umrla (24. 3. 2009), nista imela lastniške posesti, zato je povsem nepomembno, ali sta bila dotlej v dobri veri ali ne. Od tega trenutka do trenutka, ko je bil vpis njune lastninske pravice pravnomočno zavrnjen (5. 2. 2010), pa ni poteklo še niti eno leto od zahtevane desetletne priposestvovalne dobe.
Iz narave pogodbe o dosmrtnem preživljanju izhaja, da preživljalec premoženje pridobi šele s smrtjo preživljanca. Preživljalec zato kot domnevni priposestvovalec do trenutka, ko preživljanec umre, ne more imeti lastniške posesti. V obravnavanem primeru pa tudi ob najbolj ugodni razlagi tožbenih trditev, da sta imela tožnika pričakovano lastninsko pravico na nepremičninah glede nepremičnega premoženja preživljanke, v zvezi s spornima parcelama ta rok ni mogel pričeti teči prej, preden je ona postala lastnica. To pa se je zgodilo s sklenitvijo menjalne pogodbe 8. 4. 2004. Tudi v tem primeru do trenutka, ko se je pričakovanje tožnikov izjalovilo (5. 2. 2010, ko je bil zavrnjen njun predlog za vpis v zemljiško knjigo), desetletna priposestvovalna doba ni potekla.
zavarovalna pogodba - zavarovalni primer - vzročna zveza - mejni prag zadostne verjetnosti - smrt zavarovanca - nezgodno zavarovanje - materialno trditveno in dokazno breme - dokazna stiska - dokazovanje z izvedencem
Sodišče ni moglo zanesljivo ugotoviti vzroka smrti zavarovanca, zato je to dejstvo ugotovilo na podlagi dokaznega bremena. Navedeni dokazni mehanizem je uporabilo, ker je zašlo v dokazno stisko, ob tem, da dejstva in dokazi, ki jih navaja sodišče prve stopnje, potrjujejo večjo verjetnost, da je zavarovanec umrl naravne smrti. Neutemeljen je očitek pritožbe, da je sodišče zmotno porazdelilo dokazno breme, saj dokazno breme določa materialno pravo, ki ga je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru pravilno uporabilo, ob upoštevanju sodne prakse, ki velja za konkretni primer. Dokazno breme je bilo na tožnicah, ki bi morali z mejnim pragom zadostne verjetnosti, ki presega 50 %, dokazati vzročno zvezo med nezgodo in smrtjo zavarovanca in sicer, da je do smrti zavarovanca prišlo zaradi refleksnega zastoja srca oziroma zaradi delovanja vitla, ki je pri tožniku povzročil refleksni zastoj srca ali druge telesne poškodbe, zaradi katerih je zavarovanec umrl. Teh dejstev tožnici nista dokazali z zadostno stopnjo verjetnosti.
izvršba na več sredstev in predmetov izvršbe - sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - predlog za omejitev dovoljene izvršbe - omejitev izvršbe - višina terjatve
Dolžnik se zoper tako dovoljeno izvršbo ne more braniti z ugovorom, temveč lahko na podlagi drugega odstavka 34. člena ZIZ le predlaga, da se že dovoljena izvršba opravi tako, da se opravi samo na nekatere že dovoljene predmete izvršbe ali le z nekaterimi sredstvi izvršbe. Iz tega razloga torej ni dopustno vložiti pravnega sredstva ugovora, pač pa je na dolžnikov predlog dopustno že dovoljeno izvršbo le (začasno) omejiti, vendar le pod pogojem, da bodo že dovoljena sredstva izvršbe zadoščala za poplačilo terjatve. Da bi dolžnik v dani situaciji s predlogom iz tretjega odstavka 34. člena ZIZ uspel, bi moral (glede na navedbe v pritožbi) tudi sam delovati v smeri uspešne izvršbe tako, da bi razkril, katere premičnine ima, koliko so vredne (izvršba se opravlja za terjatev, ki presega 23.000 evrov), kje so in omogočiti čimprejšnjo poplačilo iz njihove vrednosti ali pa jih dejansko predložiti izvršitelju v prodajo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - NEPRAVDNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00018588
ZOdv člen 17, 17/1, 17/5. ZDDV-1 člen 3, 3/1, 3/1-3, 14, 15, 16, 17. Odvetniška tarifa (2015) člen 2, 2/1, 2/2, 9, 10, 10/2, 10/3, 10/4. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 5, 5/3.
odvetnik postavljen po uradni dolžnosti - nagrada in stroški odvetnika - stroški zastopanja po odvetniku - odvetniški stroški - potni stroški - kilometrina - dejanski potni stroški zaradi prihoda na sodišče - stroški v zvezi z delom - odvetniška storitev - nagrada odvetniku za zastopanje v postopku - davek na dodano vrednost (DDV) - odmera ddv od izdatkov - ddv od nagrade pooblaščenca - exceptio illegalis
Odvetniške stroške v zvezi z opravljenim delom, kot jih opredeljuje prvi odstavek 17. člena ZOdv, gre enačiti z izdatki po 9. členu OT. Do povračila stroškov v celoti je odvetnik upravičen tako po prvem odstavku 17. člena ZOdv kot po drugem odstavku 2. člena OT v povezavi z 9. členom OT, saj peti odstavek 17. člena ZOdv do polovice omejuje le nagrado za delo oziroma odvetniško storitev po prvem odstavku 2. člena OT.
S paulijansko tožbo upnik ne uveljavlja izpodbojnega zahtevka proti dolžniku, ampak proti tretjemu (tožencema), s katerim je dolžnik sklenil sporni pravni posel in ki je pridobil korist, ki je nastala z oškodovanjem upnika.
Zahtevek za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj tvorita oblikovalni in dajatveni zahtevek. Zato ne drži pritožbeni očitek, da je postavljeni tožbeni zahtevek nesklepčen. Dajatveni zahtevek (na dopustitev izvršbe) nastane z ugoditvijo oblikovalnemu zahtevku na izpodbijanje pravnega dejanja, saj ima šele izguba učinka izpodbitega dejanja proti upniku za obveznost tožene stranke dopustiti poplačilo iz premoženja, ki je predmet izpodbitega pravnega dejanja.
zemljiškoknjižni postopek - vknjižba lastninske pravice - potrdilo občine o neuveljavljanju predkupne pravice - listine o izpolnitvi pogojev po posebnih predpisih - nedovoljene pritožbene novote - predložitev listin v pritožbi
Nasprotna udeleženka se kljub jasnim ugovornim navedbam drugega udeleženca v odgovoru na ugovor ni sklicevala na notarski zapis o izpolnjevanju pogojev iz drugega odstavka 38. člena ZKK-1, ki ga omenja v pritožbi. Ob povedanem je sklicevanje nanj (pa tudi njegova predložitev) šele v pritožbenem postopku prepozno.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža
Tožnik je s svojim ravnanjem kršil omejitve iz odločbe ZZZS, po kateri mu je bilo dovoljeno le gibanje v kraju prebivališča, odsotnost od doma pa le ob odhodu na zdravniški pregled ali terapijo. Tudi iz izpovedi tožnikove osebne zdravnice izhaja, da je bil tožniku priporočen sprehod dvakrat dnevno in to zato, da vzdržuje nogo, s katero je imel težave, v kondiciji. Nikakor pa zdravnica s tem ni mislila, da bi tožnik lahko delal v sadovnjaku, prenašal sadje ali drva. Tega mu ni dovolila. Tožnik tako v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ni spoštoval navodil pristojnega zdravnika, s tem pa je storil kršitev po 8. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1.
SPZ člen 28, 43. ZTLR člen 28. ODZ paragraf 316, 1460.
pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - uporaba nepremičnine - dobrovernost priposestvovalca - dobrovernost - dobra vera - zaplenjeno premoženje - zemljišče v lasti republike slovenije - pravica uporabe
Posest je dobroverna, če posestnik ne ve ali ne more vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti, ni njegova.
Zgolj uporaba zemljišča ne predstavlja pravice uporabe, ki bi bila lahko podlaga za pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja. Uporaba tudi ne izkazuje tožnikove dobroverne posesti, ob tem, da se je zavedal, da sta bili obe nepremičnini v letu 1946 zaplenjeni njegovemu staremu očetu, in da tudi nista bili predmet darilne pogodbe, ki jo je tožnik sklenil s svojo pokojno materjo, niti predmet dedovanja po njej.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - pogojna obsodba - preklic pogojne obsodbe zaradi novega kaznivega dejanja - preklic pogojne obsodbe zaradi prej storjenega kaznivega dejanja - obvezen preklic - fakultativni preklic - pozitivna prognoza - priznanje krivde - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - obrazložitev sodne odločbe - razlogi o odločilnih dejstvih - razširjena pogojna obsodba - drugostopenjska razveljavitev sodbe po uradni dolžnosti
Obtoženec je krivdo za očitano kaznivo dejanje priznal. Za ta primer je državni tožilec predlagal izrek pogojne obsodbe, predlagal je tudi kazen, ki naj mu jo sodišče določi v tem okviru in trajanje preizkusne dobe. Obravnavano kaznivo dejanje je obtoženec storil tekom preizkusne dobe in preden je bil obsojen po dveh drugih sodbah, s katerima mu je bila vsakič izrečena pogojna obsodba. Ob sojenju za novo kaznivo dejanje mora sodišče vedno odločati o že prej izrečeni pogojni obsodbi. Določbe o obligatornem ali fakultativnem preklicu pogojne obsodbe je sodišče dolžno upoštevati. Za svojo odločitev mora navesti razloge.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - UPRAVNI POSTOPEK
VSL00013211
ZUPJS člen 1, 6, 34, 37, 37/6, 37/7, 41. OZ člen 186, 186/1, 190. ZPP člen 13, 458, 458/1. ZUP člen 43, 260, 260/1, 260/1-9, 281, 281/1.
spor majhne vrednosti - subvencija tržne najemnine - upravičenec za prejem izpolnitve - najemnik - predhodno vprašanje - vezanost na pravnomočno rešitev predhodnega vprašanja - vezanost na pravnomočno upravno odločbo - odprava upravne odločbe - učinek odločbe - solidarna odgovornost - protipravnost - nastanek škode - stranski udeleženec v upravnem postopku
Na podlagi določila 13. člena ZPP je civilno sodišče, če je matični organ o predhodnem vprašanju odločil z dokončno in pravnomočno odločbo, na tako odločitev vezano. To je posledica pravnomočnosti sodnih in drugih (upravnih) odločb. To načelo vezanosti na pravnomočne akte velja tudi za razmerje med civilnim pravdnim postopkom in upravnim postopkom. Civilno sodišče je tako na dokončno in pravnomočno odločbo upravnega organa, s katero je v okviru svojih pristojnosti odločil o pravici ali pravnem razmerju kot o glavni stvari, vezano, vse dokler odločba ni odpravljena, spremenjena ali razveljavljena. Ker je bila odločba drugega toženca (CSD) z dne 6. 3. 2013 odpravljena, se tretji toženec (stanovanjski sklad) neutemeljeno sklicuje, da je svojo obveznost s plačilom subvencije tržne najemnine najemniku veljavno izpolnil na podlagi te odločbe.
napotitev na pravdo - manj verjetna pravica - spor o dejstvih, od katerih je odvisna velikost dednega deleža - vštevanje darila - posredni dokaz
V primeru, ko dediči tako prejem daril, kot na drugi strani trditve, da darila niso bila dana, dokazujejo s posrednimi dokazi, je breme dokazovanja na dedičih, ki zatrjujejo, da so bila darila dana.
Določba četrtega odstavka 369. člena ZKP sicer dovoljuje predlaganje novih dokazov v pritožbi, vendar pa pri tem zahteva razloge, zakaj niso bili predlagani že prej. Obdolženi v svoji pritožbi takšnih razlogov ni navedel, zato njegovo zavzemanje za soočenje z oškodovankami ne more biti uspešno. ZKP namreč s takšnimi dokaznimi predlogi, kot je obdolženčev, skuša preprečiti prepozne predloge za izvedbo dokazov in s tem zagotoviti koncentracijo dokazovanja pred prvostopenjskim sodiščem, ki je izvedlo glavno obravnavo.
poslovna goljufija - konkretizacija zakonskih znakov - preslepitev - preslepitveni namen
Navedbe v opisu dejanja, da se je obdolženec „dogovoril za sodelovanje oz. posel“ in da je "večkrat obljubljal izplačilo odstotkov provizije ter honorarja in izplačilo odstotkov zaradi tehnološkega transferja“, ob kasnejši neizpolnitvi pogodbenih obveznosti, tudi po presoji pritožbenega sodišča same zase ne zadostujejo za konkretizacijo zakonskega znaka preslepitve. Vsebina in narava teh ravnanj namreč nista takšni, da bi (že) na njuni podlagi bilo mogoče sklepati na obstoj tega zakonskega znaka. V opisu dejanja niso navedena nikakršna dejstva in okoliščine, na podlagi katerih bi bilo mogoče zanesljivo sklepati, da je obdolženec s tem, ko se je dogovoril za sodelovanje oz. posel in obljubljal izplačilo odstotkov provizije ter honorarja in izplačilo odstotkov zaradi tehnološkega transferja, preslepil predstavnike oškodovane družbe, kot tudi ne, da je pri tem ravnal s preslepitvenim namenom. Ravnanja, ki se očitajo obdolžencu, so po stališču pritožbenega sodišča samo potrebni, ne pa hkrati tudi že zadostni pogoj za uresničitev zakonskega znaka preslepitve. Za uresničitev (konkretizacijo) znaka preslepitve se v takih primerih (opisov) ravnanj zahteva (bistveno) več. To pa je vedenje oziroma zavest storilca, da kljub danim pogodbenim zavezam in obljubam do izpolnitve obveznosti ne bo prišlo. To storilčevo zavest lahko izpeljujemo le iz dejanskih okoliščin, ki zanesljivo in izkustveno kažejo na obstoj zakonskega znaka preslepitve.
ZFPPIPP člen 56, 121, 126, 126/1, 126/2, 128, 128/1.
posebna razdelitvena masa - sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - družbenik družbe - nedovoljena pritožba - odločanje o pritožbi
Ker pritožnik ni stranka stečajnega postopka, zakon pa ne daje družbeniku družbe pravice do pritožbe zoper sklep o razdelitvi posebne stečajne mase, pomeni, da njegova pritožba ni dovoljena. Nedovoljeno pritožbo zavrže sodišče prve stopnje. Ker nedovoljene pritožbe ni zavrglo že sodišče prve stopnje, pač pa je spis predložilo v reševanje višjemu sodišču, da odloči o pritožbi, je nedovoljeno pritožbo zavrglo višje sodišče.
ZVPot člen 12, 15b, 21b. ZVPNPP člen 5, 5/1, 5/1-7.
prodajna pogodba - okvara avtomobila - stvarne napake motornega vozila - garancija - garancija za brezhibno delovanje stvari - obseg garancije - podaljšanje garancijskega roka - zavajajoče oglaševanje - odgovornost proizvajalca in prodajalca - odgovornost prodajalca za napako - brezhibno delovanje stvari - vzrok za napako - dokazno breme - zahtevek za odpravo napake - zahtevek za izročitev nove stvari
Za odgovornost prodajalca oziroma proizvajalca na podlagi garancije za brezhibno delovanje stvari morata biti izpolnjeni naslednji predpostavki: 1. stvar, v zvezi s katero sta prodajalec in proizvajalec prevzela zavezo, da bo delovala brezhibno, ne deluje brezhibno; 2. vzrok za okvaro (nedelovanje) stvari so lastnosti stvari same, in ne vzroki, ki so zunaj prodajalčeve oziroma proizvajalčeve sfere.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Pritožba utemeljeno nasprotuje stališču sodišča prve stopnje, da ni pomembno, ali tožena stranka pri pridobivanju fotografskega materiala sodeluje z zunanjimi sodelavci in agencijami. Tožena stranka je namreč trdila, da dela za tožnika ni in ga nikoli niti ni bilo.
Ni nerelevantno pritožbeno opozorilo tožnika, da tožena stranka ni predložila seznama honorarnih sodelavcev, ki zanjo opravljajo fotografsko delo. Dokazno breme je na toženi stranki (84. člen ZDR-1).
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev predloga
Tožena stranka se ne more uspešno sklicevati na neustrezno ravnanje svojega zaposlenega, ki je sicer bil upravičen za prevzem pisanja. Ne drži pritožbena navedba, da je že človeška napaka oziroma zmotljivost sama po sebi upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Tožena stranka ni uveljavljala kakšnega konkretnejšega razloga, zakaj se je delavcu sporna napaka pripetila, kar bi eventualno lahko privedlo do zaključka o upravičenem vzroku za zamudo roka (npr. vpliv tretjih oseb oziroma okoliščin, na katere zaposleni oziroma tožena stranka ne bi mogli imeti vpliva). Za odločitev o konkretnem primeru je pomembno le to, da je razlog za zamudo roka zgolj v sferi tožene stranke.
ZDR-1 člen 33, 34, 87, 87/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 259, 259/3.. ZVDAGA člen 1.. ZVKD-1 člen 3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - ponareditev ali uničenje uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva
Napačno je stališče sodišča prve stopnje, da lahko že zgolj to, da je tožnik sporno arhivsko gradivo odnesel iz službenih prostorov brez odobritve oziroma dovoljenja tožene stranke, torej v nasprotju z določili hišnega in skladiščnega reda, kaže na namen oziroma naklep odtujitve v smislu znaka kaznivega dejanja. Tudi to, da tožnik gradiva ni vrnil v protore tožene stranke, še ne dokazuje naklepne odtujitve. V dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje ni zadostne podlage za sklepanje na tožnikov odtujitveni namen, posledično je sodišče zmotno ugotovilo utemeljenost odpovednega razloga po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Vseeno pa nedovoljeni iznos gradiva ter predvsem nevrnitev gradiva v arhiv nista nerelevantna za presojo odpovednega razloga po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Četudi tožnik ni imel namena odtujitve spornega gradiva, to še ne pomeni, da s svojim ravnanjem ni kršil delovnih obveznosti. Sodišče prve stopnje sicer izpostavlja le tožnikove pogodbene obveznosti, relevantne pa so tudi temeljne zakonske obveznosti delavca iz 33. člena (opravljanje dela) in 34. člena (upoštevanje delodajalčevih navodil) ZDR-1.
Pritožba neutemeljeno navaja, da sodišče prve stopnje ne bi smelo presojati in ugotoviti utemeljenosti odpovednega razloga po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Neutemeljeno poudarja, da se odpoved na navedeno določilo sklicuje le v uvodu ter da ga ni razbrati iz obrazložitve odpovedi. Po drugem odstavku 87. člena ZDR-1 mora delodajalec v odpovedi pisno obrazložiti dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Celo če se tožena stranka niti v uvodu odpovedi ne bi sklicevala na 2. alinejo prvega odstavka 110. člena ZDR-1, to ne bi pomenilo, da sodišče ne bi smelo ugotoviti utemeljenosti odpovednega razloga po tem določilu.
Pritožba neutemeljeno opozarja na kršeno pravico do zagovora glede odpovednega razloga po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Tako kot v primeru odpovedi, je tudi v primeru pisne seznanitve ključen dejanski opis očitane kršitve, ne pa pravna kvalifikacija. Tudi v pisni seznanitvi je bil tožnik sezanjen z očitkom nedovoljenega iznosa in nahajanjem arhivskega gradiva izven prostorov tožene stranke. Zgolj zato, ker je bila pisna seznanitev širša - da je poudarjala znake kaznivega dejanja, ne pomeni, da je bila tožniku v zvezi z očitki, ki so se pokazali kot ključni za ugotovitev utemeljenosti odpovednega razloga (iznos in založitev – tega tožnik celo v pritožbi ne zanika), kršena pravica do obrambe pred podajo odpovedi.