STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKI KATASTER - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00017756
ZVEtL člen 3, 4, 23, 23a.
vpis stavbe v kataster stavb - elaborat za evidentiranje sprememb - vpis novega dela stavbe v kataster stavb - elaborat za vpis stavbe v kataster stavb
Predlagatelj trdi, da soba v izmeri 23 m2, ki je v elaboratu označena kot del stavbe z ID-8, ne more biti samostojen predmet pravnega prometa in ne predmet lastninske pravice. S takšnimi pritožbenimi navedbami predlagatelj ne more uspeti. Z izpodbijanim sklepom se ne odloča o lastninskem položaju posameznih delov stavbe ali lastništvu pripadajočega zemljišča. Opravljena je le presoja, ali sta izdelana elaborata primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa. Kataster stavb je temeljna evidenca, v katero se evidentirajo podatki o stavbah in delih stavb, ter ne predstavlja evidence lastništva
ZOdv člen 17, 17/1, 17/5. Odvetniška tarifa (2015) člen 2, 2/1, 2/2, 9. ZDDV-1 člen 3, 3/1, 3/1-3, 14.
odvetnik postavljen po uradni dolžnosti - zahtevek za povrnitev odvetniških stroškov - plačilo nagrade za opravljeno delo - povračilo stroškov v zvezi z delom - pravilna uporaba materialnega prava - pravilna uporaba odvetniške tarife - davek na dodano vrednost (DDV) - odmera ddv od izdatkov - ddv od nagrade pooblaščenca - stroški zastopanja in DDV - exceptio illegalis
ZOdv v prvem odstavku 17. člena določa, da je odvetnik upravičen do plačila za svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z delom po odvetniški tarifi. Omejitev v petem odstavku 17. člena ZOdv, ki ga je uporabilo sodišče prve stopnje, in ki določa, da je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, upravičen za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi, se nanaša le na odvetnikovo upravičenost do plačila za delo, ne pa tudi do povračila stroškov z zvezi z delom.
Odvetniške stroške v zvezi z opravljenim delom, kot jih opredeljuje prvi odstavek 17. člena ZOdv, gre enačiti z izdatki po 9. členu OT.
neizvedba predlaganih dokazov - kršitev pravice do izjave - dogovor o ari - predpogodba - uporabno dovoljenje
ZPP ne pozna formalnih dokaznih pravil, kljub temu pa je prvo sodišče v zvezi z zatrjevanimi plačili D. H. edino "veljavno" dokazno pomoč pripisalo zgolj bančnim izpiskom, ne da bi izvedlo ostale predlagane dokaze.
Ker prvo sodišče ni izvedlo dokazov, ki jih je predlagala tožena stranka (ob tem sploh ni pojasnilo, zakaj ni zaslišalo prič), in se ni opredelilo do vseh relevantnih trditev tožene stranke, slednji s tem ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev predloga
Tožena stranka se ne more uspešno sklicevati na neustrezno ravnanje svojega zaposlenega, ki je sicer bil upravičen za prevzem pisanja. Ne drži pritožbena navedba, da je že človeška napaka oziroma zmotljivost sama po sebi upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Tožena stranka ni uveljavljala kakšnega konkretnejšega razloga, zakaj se je delavcu sporna napaka pripetila, kar bi eventualno lahko privedlo do zaključka o upravičenem vzroku za zamudo roka (npr. vpliv tretjih oseb oziroma okoliščin, na katere zaposleni oziroma tožena stranka ne bi mogli imeti vpliva). Za odločitev o konkretnem primeru je pomembno le to, da je razlog za zamudo roka zgolj v sferi tožene stranke.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - pogojna obsodba - preklic pogojne obsodbe zaradi novega kaznivega dejanja - preklic pogojne obsodbe zaradi prej storjenega kaznivega dejanja - obvezen preklic - fakultativni preklic - pozitivna prognoza - priznanje krivde - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - obrazložitev sodne odločbe - razlogi o odločilnih dejstvih - razširjena pogojna obsodba - drugostopenjska razveljavitev sodbe po uradni dolžnosti
Obtoženec je krivdo za očitano kaznivo dejanje priznal. Za ta primer je državni tožilec predlagal izrek pogojne obsodbe, predlagal je tudi kazen, ki naj mu jo sodišče določi v tem okviru in trajanje preizkusne dobe. Obravnavano kaznivo dejanje je obtoženec storil tekom preizkusne dobe in preden je bil obsojen po dveh drugih sodbah, s katerima mu je bila vsakič izrečena pogojna obsodba. Ob sojenju za novo kaznivo dejanje mora sodišče vedno odločati o že prej izrečeni pogojni obsodbi. Določbe o obligatornem ali fakultativnem preklicu pogojne obsodbe je sodišče dolžno upoštevati. Za svojo odločitev mora navesti razloge.
zavarovalna pogodba - zavarovalni primer - vzročna zveza - mejni prag zadostne verjetnosti - smrt zavarovanca - nezgodno zavarovanje - materialno trditveno in dokazno breme - dokazna stiska - dokazovanje z izvedencem
Sodišče ni moglo zanesljivo ugotoviti vzroka smrti zavarovanca, zato je to dejstvo ugotovilo na podlagi dokaznega bremena. Navedeni dokazni mehanizem je uporabilo, ker je zašlo v dokazno stisko, ob tem, da dejstva in dokazi, ki jih navaja sodišče prve stopnje, potrjujejo večjo verjetnost, da je zavarovanec umrl naravne smrti. Neutemeljen je očitek pritožbe, da je sodišče zmotno porazdelilo dokazno breme, saj dokazno breme določa materialno pravo, ki ga je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru pravilno uporabilo, ob upoštevanju sodne prakse, ki velja za konkretni primer. Dokazno breme je bilo na tožnicah, ki bi morali z mejnim pragom zadostne verjetnosti, ki presega 50 %, dokazati vzročno zvezo med nezgodo in smrtjo zavarovanca in sicer, da je do smrti zavarovanca prišlo zaradi refleksnega zastoja srca oziroma zaradi delovanja vitla, ki je pri tožniku povzročil refleksni zastoj srca ali druge telesne poškodbe, zaradi katerih je zavarovanec umrl. Teh dejstev tožnici nista dokazali z zadostno stopnjo verjetnosti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža
Tožnik je s svojim ravnanjem kršil omejitve iz odločbe ZZZS, po kateri mu je bilo dovoljeno le gibanje v kraju prebivališča, odsotnost od doma pa le ob odhodu na zdravniški pregled ali terapijo. Tudi iz izpovedi tožnikove osebne zdravnice izhaja, da je bil tožniku priporočen sprehod dvakrat dnevno in to zato, da vzdržuje nogo, s katero je imel težave, v kondiciji. Nikakor pa zdravnica s tem ni mislila, da bi tožnik lahko delal v sadovnjaku, prenašal sadje ali drva. Tega mu ni dovolila. Tožnik tako v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ni spoštoval navodil pristojnega zdravnika, s tem pa je storil kršitev po 8. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1.
izvršba na več sredstev in predmetov izvršbe - sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - predlog za omejitev dovoljene izvršbe - omejitev izvršbe - višina terjatve
Dolžnik se zoper tako dovoljeno izvršbo ne more braniti z ugovorom, temveč lahko na podlagi drugega odstavka 34. člena ZIZ le predlaga, da se že dovoljena izvršba opravi tako, da se opravi samo na nekatere že dovoljene predmete izvršbe ali le z nekaterimi sredstvi izvršbe. Iz tega razloga torej ni dopustno vložiti pravnega sredstva ugovora, pač pa je na dolžnikov predlog dopustno že dovoljeno izvršbo le (začasno) omejiti, vendar le pod pogojem, da bodo že dovoljena sredstva izvršbe zadoščala za poplačilo terjatve. Da bi dolžnik v dani situaciji s predlogom iz tretjega odstavka 34. člena ZIZ uspel, bi moral (glede na navedbe v pritožbi) tudi sam delovati v smeri uspešne izvršbe tako, da bi razkril, katere premičnine ima, koliko so vredne (izvršba se opravlja za terjatev, ki presega 23.000 evrov), kje so in omogočiti čimprejšnjo poplačilo iz njihove vrednosti ali pa jih dejansko predložiti izvršitelju v prodajo.
Določba četrtega odstavka 369. člena ZKP sicer dovoljuje predlaganje novih dokazov v pritožbi, vendar pa pri tem zahteva razloge, zakaj niso bili predlagani že prej. Obdolženi v svoji pritožbi takšnih razlogov ni navedel, zato njegovo zavzemanje za soočenje z oškodovankami ne more biti uspešno. ZKP namreč s takšnimi dokaznimi predlogi, kot je obdolženčev, skuša preprečiti prepozne predloge za izvedbo dokazov in s tem zagotoviti koncentracijo dokazovanja pred prvostopenjskim sodiščem, ki je izvedlo glavno obravnavo.
Drugi odstavek 114. člena PKP je določal izplačilo 13. plače v višini mesečne mase zadnje izplačane plače, pod predpostavko, da so bili za izplačilo 13. plače izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 114. člena PKP. Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da so bili ti pogoji iz prvega odstavka 114. člena PKP izpolnjeni (saj je nasprotni udeleženec delavcem del te 13. plače za leto 2011 izplačal), je sodišče prve stopnje utemeljeno odločilo, da je nasprotni udeleženec kršil 114. člen PKP, ker 13. plače ob koncu 2011 ni izplačal v višini, kot jo je določala PKP.
Dejstvo, da je bilo usklajevanje izhodiščnih plač po panožni kolektivni pogodbi urejeno drugače, manj ugodno od usklajevanje po PKP, ne pomeni, da nasprotni udeleženec določbe 111. člena PKP ni bil dolžan spoštovati.
vrnitev zaseženega predmeta - odškodninska odgovornost države - aktivna legitimacija za odškodninsko tožbo - lastnik - pridobitev lastninske pravice na premičnini od nelastnika
Čeprav organi pregona niso ravnali z zaseženim valjarjem povsem pravilno, pritožnik ni upravičen zahtevati odškodnine zanj, ker niti v smislu določila 64. člena SPZ ni postal lastnik spornega valjarja, zato tudi aktivne legitimacije v odškodninski pravdi nima.
regulacijska (ureditvena) začasna odredba - težko nadomestljiva škoda - nekonkretizirane trditve - nedovoljene pritožbene novote
Tožnica ni pojasnila, za kakšen obseg poslovanja v lokalu naj bi šlo, kakšne dohodke je dosegala s poslovanjem v lokalu, kakšna je višina zatrjevane težko nadomestljive škode, zato so bile njene trditve posplošene in niso dosegale zahtevanega standarda trditvenega bremena o nastanku težko nadomestljive škode. Ta pojem je treba restriktivno tolmačiti, glede na to, da gre za regulacijsko začasno odredbo, pri čemer bi morala tožnica pravni standard zatrjevane težko nadomestljive škode napolniti s konkretnimi trditvami, ki so predmet dokazne presoje.
ZDR-1 člen 37, 109, 110, 110/1, 110/1-2.. Pravilnik o spremembi pravilnika o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (2000) člen 10.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožena stranka je tožnici v izpodbijani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi med drugim očitala, da je spornega dne odklonila postrežbo gostij, ki sta 10 minut pred 18.00 uro v restavraciji hoteli popiti kavo, da je kljub vztrajanju strank vztrajala pri svojem in jima nato ponudila sok, točno ob 18.00 uri pa je od njiju zahtevala, da zapustita lokal. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta gostji sami sedli zunaj, saj je ena izmed njiju kadila. Naročili sta kavo in ko jima je tožnica povedala, da je avtomat za kavo že očiščen in jima je ponudila sok, je ena izmed njiju pristala na sok, druga pa je vztrajala pri kavi. Tožnica je odšla skuhat kavo, potem pa si je ta gostja premislila in je pila sok. Tožnica od njiju ni zahtevala, da ob 18.00 uri zapustita lokal, ampak ju je le obvestila, da se lokal zapre ob 18.00 uri. Takšno tožničino ravnanje ni kršitev 37. člena ZDR-1.
ZVPot člen 12, 15b, 21b. ZVPNPP člen 5, 5/1, 5/1-7.
prodajna pogodba - okvara avtomobila - stvarne napake motornega vozila - garancija - garancija za brezhibno delovanje stvari - obseg garancije - podaljšanje garancijskega roka - zavajajoče oglaševanje - odgovornost proizvajalca in prodajalca - odgovornost prodajalca za napako - brezhibno delovanje stvari - vzrok za napako - dokazno breme - zahtevek za odpravo napake - zahtevek za izročitev nove stvari
Za odgovornost prodajalca oziroma proizvajalca na podlagi garancije za brezhibno delovanje stvari morata biti izpolnjeni naslednji predpostavki: 1. stvar, v zvezi s katero sta prodajalec in proizvajalec prevzela zavezo, da bo delovala brezhibno, ne deluje brezhibno; 2. vzrok za okvaro (nedelovanje) stvari so lastnosti stvari same, in ne vzroki, ki so zunaj prodajalčeve oziroma proizvajalčeve sfere.
Kdorkoli od etažnih lastnikov, ki niso nujni sosporniki, je kot materialnopravni upravičenec aktivno legitimiran, da od upravnika zahteva prenos sredstev, ki jih etažni lastniki prejemajo z oddajanjem skupnega dela stavbe, na novega upravnika oziroma na poseben fiduciarni račun novega upravnika. Namen predaje poslov, dokumentacije in sredstev med novim in starim upravnikom je v nemotenem upravljanju večstanovanjske stavbe. Tožniki torej delujejo v korist vseh etažnih lastnikov.
ZPP člen 108, 408, 408/2, 411, 411/1. ZIZ člen 272.
začasna odredba v sporih iz razmerja med starši in otroki - regulacijska začasna odredba - nujnost ukrepa - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - nasilje - nejasna vloga - napačno poimenovanje vloge
Začasne odredbe v sporih iz razmerij med starši in otroki so oblika začasne pravne zaščite otrok oz. zavarovanja njihove koristi med pravdnim postopkom. Njihov namen je v olajšanju položaja otroka, ki je tako ogrožen, da ni mogoče čakati na zaključek pravde in pravnomočnost odločitve.
sodba s skrajšano obrazložitvijo - napoved pritožbe - zavrženje napovedi pritožbe - neposredno vročanje stranki - nepravilna vročitev - kršitev pravice do izjave - vročanje pooblaščencu stranke - začetek teka roka
Toženo stranko zastopa pooblaščenec - odvetniška družba. V spisu je namreč pooblastilo, ki je bilo vloženo že dne 29. 8. 2017, torej pred tem, ko je sodišče zadevno sodbo odpravilo (dne 30. 8. 2017), zato bi ga sodišče prve stopnje moralo upoštevati in sodbo vročati pooblaščencu tožene stranke. Kadar ima stranka pooblaščenca, se namreč pisanja vročajo njemu in ne neposredno stranki. To velja tudi za pravne osebe, če za zastopanje pooblastijo odvetnika oziroma odvetniško družbo, kot je to v obravnavani zadevi storila tožena stranka. Neposredno vročanje stranki, kadar ima ta pooblaščenca, po ustaljeni sodni praksi ne šteje za veljavno opravljeno in predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP
ZDR-1 člen 33, 34, 87, 87/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 259, 259/3.. ZVDAGA člen 1.. ZVKD-1 člen 3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - ponareditev ali uničenje uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva
Napačno je stališče sodišča prve stopnje, da lahko že zgolj to, da je tožnik sporno arhivsko gradivo odnesel iz službenih prostorov brez odobritve oziroma dovoljenja tožene stranke, torej v nasprotju z določili hišnega in skladiščnega reda, kaže na namen oziroma naklep odtujitve v smislu znaka kaznivega dejanja. Tudi to, da tožnik gradiva ni vrnil v protore tožene stranke, še ne dokazuje naklepne odtujitve. V dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje ni zadostne podlage za sklepanje na tožnikov odtujitveni namen, posledično je sodišče zmotno ugotovilo utemeljenost odpovednega razloga po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Vseeno pa nedovoljeni iznos gradiva ter predvsem nevrnitev gradiva v arhiv nista nerelevantna za presojo odpovednega razloga po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Četudi tožnik ni imel namena odtujitve spornega gradiva, to še ne pomeni, da s svojim ravnanjem ni kršil delovnih obveznosti. Sodišče prve stopnje sicer izpostavlja le tožnikove pogodbene obveznosti, relevantne pa so tudi temeljne zakonske obveznosti delavca iz 33. člena (opravljanje dela) in 34. člena (upoštevanje delodajalčevih navodil) ZDR-1.
Pritožba neutemeljeno navaja, da sodišče prve stopnje ne bi smelo presojati in ugotoviti utemeljenosti odpovednega razloga po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Neutemeljeno poudarja, da se odpoved na navedeno določilo sklicuje le v uvodu ter da ga ni razbrati iz obrazložitve odpovedi. Po drugem odstavku 87. člena ZDR-1 mora delodajalec v odpovedi pisno obrazložiti dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Celo če se tožena stranka niti v uvodu odpovedi ne bi sklicevala na 2. alinejo prvega odstavka 110. člena ZDR-1, to ne bi pomenilo, da sodišče ne bi smelo ugotoviti utemeljenosti odpovednega razloga po tem določilu.
Pritožba neutemeljeno opozarja na kršeno pravico do zagovora glede odpovednega razloga po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Tako kot v primeru odpovedi, je tudi v primeru pisne seznanitve ključen dejanski opis očitane kršitve, ne pa pravna kvalifikacija. Tudi v pisni seznanitvi je bil tožnik sezanjen z očitkom nedovoljenega iznosa in nahajanjem arhivskega gradiva izven prostorov tožene stranke. Zgolj zato, ker je bila pisna seznanitev širša - da je poudarjala znake kaznivega dejanja, ne pomeni, da je bila tožniku v zvezi z očitki, ki so se pokazali kot ključni za ugotovitev utemeljenosti odpovednega razloga (iznos in založitev – tega tožnik celo v pritožbi ne zanika), kršena pravica do obrambe pred podajo odpovedi.
S paulijansko tožbo upnik ne uveljavlja izpodbojnega zahtevka proti dolžniku, ampak proti tretjemu (tožencema), s katerim je dolžnik sklenil sporni pravni posel in ki je pridobil korist, ki je nastala z oškodovanjem upnika.
Zahtevek za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj tvorita oblikovalni in dajatveni zahtevek. Zato ne drži pritožbeni očitek, da je postavljeni tožbeni zahtevek nesklepčen. Dajatveni zahtevek (na dopustitev izvršbe) nastane z ugoditvijo oblikovalnemu zahtevku na izpodbijanje pravnega dejanja, saj ima šele izguba učinka izpodbitega dejanja proti upniku za obveznost tožene stranke dopustiti poplačilo iz premoženja, ki je predmet izpodbitega pravnega dejanja.