STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKI KATASTER - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00017756
ZVEtL člen 3, 4, 23, 23a.
vpis stavbe v kataster stavb - elaborat za evidentiranje sprememb - vpis novega dela stavbe v kataster stavb - elaborat za vpis stavbe v kataster stavb
Predlagatelj trdi, da soba v izmeri 23 m2, ki je v elaboratu označena kot del stavbe z ID-8, ne more biti samostojen predmet pravnega prometa in ne predmet lastninske pravice. S takšnimi pritožbenimi navedbami predlagatelj ne more uspeti. Z izpodbijanim sklepom se ne odloča o lastninskem položaju posameznih delov stavbe ali lastništvu pripadajočega zemljišča. Opravljena je le presoja, ali sta izdelana elaborata primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa. Kataster stavb je temeljna evidenca, v katero se evidentirajo podatki o stavbah in delih stavb, ter ne predstavlja evidence lastništva
poslovna goljufija - konkretizacija zakonskih znakov - preslepitev - preslepitveni namen
Navedbe v opisu dejanja, da se je obdolženec „dogovoril za sodelovanje oz. posel“ in da je "večkrat obljubljal izplačilo odstotkov provizije ter honorarja in izplačilo odstotkov zaradi tehnološkega transferja“, ob kasnejši neizpolnitvi pogodbenih obveznosti, tudi po presoji pritožbenega sodišča same zase ne zadostujejo za konkretizacijo zakonskega znaka preslepitve. Vsebina in narava teh ravnanj namreč nista takšni, da bi (že) na njuni podlagi bilo mogoče sklepati na obstoj tega zakonskega znaka. V opisu dejanja niso navedena nikakršna dejstva in okoliščine, na podlagi katerih bi bilo mogoče zanesljivo sklepati, da je obdolženec s tem, ko se je dogovoril za sodelovanje oz. posel in obljubljal izplačilo odstotkov provizije ter honorarja in izplačilo odstotkov zaradi tehnološkega transferja, preslepil predstavnike oškodovane družbe, kot tudi ne, da je pri tem ravnal s preslepitvenim namenom. Ravnanja, ki se očitajo obdolžencu, so po stališču pritožbenega sodišča samo potrebni, ne pa hkrati tudi že zadostni pogoj za uresničitev zakonskega znaka preslepitve. Za uresničitev (konkretizacijo) znaka preslepitve se v takih primerih (opisov) ravnanj zahteva (bistveno) več. To pa je vedenje oziroma zavest storilca, da kljub danim pogodbenim zavezam in obljubam do izpolnitve obveznosti ne bo prišlo. To storilčevo zavest lahko izpeljujemo le iz dejanskih okoliščin, ki zanesljivo in izkustveno kažejo na obstoj zakonskega znaka preslepitve.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00014204
KZ-1 člen 59, 59/4, 61, 62, 62/2. ZKP člen 506.
pogojna obsodba - preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti - rok za preklic pogojne obsodbe - tek preizkusne dobe - neizpolnitev posebnega pogoja - razlogi za neizpolnitev obveznosti
Iz podatkov izpiska iz kazenske evidence za obsojenca je razvidno, da je, upoštevaje določbo četrtega odstavka 59. člena KZ-1, preizkusna doba, določena v pogojni obsodbi, ki je bila z izpodbijano sodbo preklicana, iztekla dne 4. 6. 2018, torej enoletni rok po poteku preizkusne dobe, v katerem je še mogoče preklicati pogojno obsodbo, izteče šele 4. 6. 2019.
Obsojenčevo ravnanje, da je oškodovani družbi dolg pričel odplačevati šele po uvedbi prvega postopka za preklic pogojne obsodbe in še to s pomočjo tašče, tudi po oceni pritožbenega sodišča potrjuje zaključke sodišča prve stopnje, da obsojenec za izpolnitev obveznosti ni izkazal nobenega truda ter se očitno ni zavedel pomena izrečene mu pogojne obsodbe in dolžnosti povrnitve škode.
ZDR člen 33, 34, 37, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - voznik avtobusa
Cena sporne vozovnice je bila 2,30 EUR, potnica je tožniku izročila 2,00 EUR, manjkalo ji je 30 centov. Tožnik ji je vseeno dovolil vožnjo. Karto ji je izdal s 4-minutnim zamikom - zakaj? Po navedbah tožnika zato, ker je potnica takrat našla 30 centov. Po navedbah tožene stranke zato, ker je tožnik takrat zagledal kontrolorja. Tudi če bi slednje držalo, kot je to zaključilo sodišče prve stopnje, to ni zadostna podlaga za ugotovitev utemeljenosti odpovednega razloga.
Za zakonitost izredne odpovedi mora obstajati zakonski razlog, izpolnjen pa mora biti tudi še dodaten pogoj - da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka (prvi odstavek 109. člena ZDR-1). Sodišče je v zvezi s tem obširno navedlo, kaj vse je tožnik od leta 2009 naredil narobe, pri tem pa je spregledalo, da sta zlasti narava in teža kršitve, na katero se nanaša odpovedni razlog, tisti ključni okoliščini za presojo, ali je navedeni pogoj izpolnjen ali ne. Sicer pa v predmetni zadevi že osnovni pogoj (odpovedni razlog) ni podan.
Izredna odpoved je najstrožja sankcija delodajalca zoper delavca, namenjena za takšne kršitve delovnih obveznosti, ki nalagajo takojšnje prenehanje delovnega razmerja.
Prav tako se tožniku v odpovedi glede 2,00 EUR ne očita odtujitve. Navedeni očitki ne zadostujejo za ugotovitev hujše kršitve delovne obveznosti, posledično pa tudi vprašanje stopnje krivde ni več relevantno.
S paulijansko tožbo upnik ne uveljavlja izpodbojnega zahtevka proti dolžniku, ampak proti tretjemu (tožencema), s katerim je dolžnik sklenil sporni pravni posel in ki je pridobil korist, ki je nastala z oškodovanjem upnika.
Zahtevek za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj tvorita oblikovalni in dajatveni zahtevek. Zato ne drži pritožbeni očitek, da je postavljeni tožbeni zahtevek nesklepčen. Dajatveni zahtevek (na dopustitev izvršbe) nastane z ugoditvijo oblikovalnemu zahtevku na izpodbijanje pravnega dejanja, saj ima šele izguba učinka izpodbitega dejanja proti upniku za obveznost tožene stranke dopustiti poplačilo iz premoženja, ki je predmet izpodbitega pravnega dejanja.
ZD člen 212, 213, 213/5, 221. OZ člen 546, 547, 550.
zapuščinski postopek - obseg zapustnikovega premoženja - uradne poizvedbe - pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja - nestrinjanje dedičev z izročitvijo premoženja - prekinitev zapuščinskega postopka
Po 212. členu ZD zapuščinsko sodišče prekine obravnavo in glede obsega zapuščine napoti na pravdo le, če gre za spor med dediči, če pa je spor med dediči in tretjimi, napotitev ni obligatorna, zapuščinsko sodišče odloči, kot da spora ne bi bilo, stranke pa lahko urejajo razmerja v civilnem pravdnem postopku z vložitvijo ustrezne tožbe.
Navidezni kupec sklene pogodbo v svojem imenu, a v poslovnem interesu osebe, ki zaradi tega, ker noče ali ne more skleniti prodajne pogodbe, ostane v ozadju in se ne pojavi kot upravičenec ali zavezanec pogodbe.
Na tožniku je bilo trditveno breme, da navede dejstva iz zavezovalnega pravnega posla pravdnih strank, na podlagi katerih je upravičen zahtevati od toženke izstavitev zemljiškoknjižne listine. Iz tožnikove trditvene podlage ne izhaja, da bi obstajala obligacijska zaveza toženke, da na tožnika prenese lastninsko pravico na nepremičnini ob nastopu določenega pogoja ali roka ali določene okoliščine. Tožnik je navedel razloge, zaradi katerih ni nastopal kot kupec nepremičnine, ni pa navedel (tiste) vsebine zavezovalnega pravnega posla, ki mu daje (ob vložitvi tožbe oziroma tekom tega pravdnega postopka) upravičenje zahtevati prenos lastninske pravice. Iz njegove trditvene podlage (celo) izhaja, da naj bi bila volja pravdnih strank, da toženka ostane lastnica nepremičnine tudi po njegovi smrti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00015060
ZPP člen 184, 339, 339/2, 339/2-14.
pravica do uporabe solastne stvari - preprečevanje uporabe solastnih nepremičnin - višina uporabnine - plačilo uporabnine za nepremičnine - zamenjava ključavnice - sprememba tožbe - sklepčnost tožbe - izvedensko mnenje - ni razlogov o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožnik kot lastnik stanovanja vtožuje plačilo uporabnine. V pritožbi zoper sodbo utemeljeno izpostavlja, da iz obrazložitve ni mogoče razbrati, zakaj se sodišče ni odločilo, da bi najemnino 1.260,00 EUR zvišalo za 15 %, kljub temu, da je takšno možnost sodni izvedenec dopustil.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS00014252
ZDR člen 11, 130.. ZDR-1 člen 13, 130.. OZ člen 190, 190/1, 191.. ZUJF člen 165, 165/2.
povračilo stroškov prevoza na delo in z dela - neupravičena obogatitev - preplačilo
Sodišče prve stopnje je napačno dalo poudarek predvsem ugotavljanju razdalje poti, ne pa pravilom o neupravičeni pridobitvi. Predmet spora ni npr. zahtevek delavke za priznanje prevoznih stroškov, da bi bilo bistveno le vprašanje pravilne višine prevoznih stroškov, pač pa je za odločitev v obravnavanem primeru ključno vprašanje, ali je delavka v vsakem primeru previsokega izplačila prevoznih stroškov te delodajalcu tudi dolžna povrniti.
Dokazno breme nastanka zavarovalnega primera nosi tožnik. Glede na vzpostavljen dvom v resničnost tožnikovih trditev, bi moral za uspeh z zahtevkom dokazati, da je šlo za nenaden, od njegove volje neodvisen dogodek, torej za dogodek, ki ni bil načrtovan. Svoje trditve bi moral dokazati s tako stopnjo prepričljivosti, da bi bil o njihovi resničnosti izključen vsak razumen dvom (gotovost). Temu pa ni zadostil.
ZFPPIPP člen 56, 121, 126, 126/1, 126/2, 128, 128/1.
posebna razdelitvena masa - sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - družbenik družbe - nedovoljena pritožba - odločanje o pritožbi
Ker pritožnik ni stranka stečajnega postopka, zakon pa ne daje družbeniku družbe pravice do pritožbe zoper sklep o razdelitvi posebne stečajne mase, pomeni, da njegova pritožba ni dovoljena. Nedovoljeno pritožbo zavrže sodišče prve stopnje. Ker nedovoljene pritožbe ni zavrglo že sodišče prve stopnje, pač pa je spis predložilo v reševanje višjemu sodišču, da odloči o pritožbi, je nedovoljeno pritožbo zavrglo višje sodišče.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - obseg zapuščine - veljavnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju - vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža - vezanost na napotitveni sklep - pravni interes za ugotovitveno tožbo - oblikovanje tožbenega zahtevka
Sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo, če je med dediči spor bodisi o dejstvih bodisi o uporabi prava glede vprašanja, ali kakšno premoženje spada v zapuščino. Takšno pravno vprašanje predstavlja tudi veljavnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju.
Za pravilno oblikovanje tožbenega zahtevka mora poskrbeti dedič sam in na napačen napotitveni sklep ni vezan.
Kdorkoli od etažnih lastnikov, ki niso nujni sosporniki, je kot materialnopravni upravičenec aktivno legitimiran, da od upravnika zahteva prenos sredstev, ki jih etažni lastniki prejemajo z oddajanjem skupnega dela stavbe, na novega upravnika oziroma na poseben fiduciarni račun novega upravnika. Namen predaje poslov, dokumentacije in sredstev med novim in starim upravnikom je v nemotenem upravljanju večstanovanjske stavbe. Tožniki torej delujejo v korist vseh etažnih lastnikov.
lastninjenje - metoda ugotavljanja vrednosti kmetijskega zemljišča - odplačna pridobitev nepremičnine
V primeru lastninjenja na podlagi 74. člena ZZad in 14. člena ZSKZ izvedenec ugotavlja odplačnost pridobitve spornih nepremičnin s strani - toženke - zadruge na podlagi 5. člena Navodil o tem, kaj se šteje za dokumentacijo - za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS (Ur. l. RS, št. 32/92).
ZFPPIPP člen 354, 354/1, 355, 355/2, 355/2-9, 389, 389/2, 389/2-2. ZIZ člen 101.
nujni stroški stečajnega postopka - potni stroški - stroški prevoza na delo - izvzetje iz stečajne mase - prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe
Stroške prevoza na delo, ki dolžniku nastajajo tekom postopka osebnega stečaja, je treba opredeliti kot nujne stroške stečajnega postopka v smislu prvega odstavka 354. člena v zvezi z 9. točko drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP (tako tudi Cst 505/2013, Cst 424/2014, Cst 343/2015, Cst 53/2016). Zato mora dolžnik vložiti predlog za plačilo stroškov prevoza na delo iz stečajne mase, posebej za vsak mesec, ga zneskovno specificirati in tudi ustrezno obrazložiti ter izkazati, da so mu stroški prevoza na delo v zatrjevani višini res nastali.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - dobra vera - lastniška in nelastniška posest - potek priposestvovalne dobe - pogodba o dosmrtnem preživljanju - pravna narava pogodbe - smrt preživljanca - prehod lastninske pravice
Tožnika s pogodbo dosmrtnem preživljanju v letu 2000, glede na njeno naravo, do trenutka, ko je A. A. umrla (24. 3. 2009), nista imela lastniške posesti, zato je povsem nepomembno, ali sta bila dotlej v dobri veri ali ne. Od tega trenutka do trenutka, ko je bil vpis njune lastninske pravice pravnomočno zavrnjen (5. 2. 2010), pa ni poteklo še niti eno leto od zahtevane desetletne priposestvovalne dobe.
Iz narave pogodbe o dosmrtnem preživljanju izhaja, da preživljalec premoženje pridobi šele s smrtjo preživljanca. Preživljalec zato kot domnevni priposestvovalec do trenutka, ko preživljanec umre, ne more imeti lastniške posesti. V obravnavanem primeru pa tudi ob najbolj ugodni razlagi tožbenih trditev, da sta imela tožnika pričakovano lastninsko pravico na nepremičninah glede nepremičnega premoženja preživljanke, v zvezi s spornima parcelama ta rok ni mogel pričeti teči prej, preden je ona postala lastnica. To pa se je zgodilo s sklenitvijo menjalne pogodbe 8. 4. 2004. Tudi v tem primeru do trenutka, ko se je pričakovanje tožnikov izjalovilo (5. 2. 2010, ko je bil zavrnjen njun predlog za vpis v zemljiško knjigo), desetletna priposestvovalna doba ni potekla.
ZOdv člen 17, 17/1, 17/5. Odvetniška tarifa (2015) člen 2, 2/1, 2/2, 9. ZDDV-1 člen 3, 3/1, 3/1-3, 14.
odvetnik postavljen po uradni dolžnosti - zahtevek za povrnitev odvetniških stroškov - plačilo nagrade za opravljeno delo - povračilo stroškov v zvezi z delom - pravilna uporaba materialnega prava - pravilna uporaba odvetniške tarife - davek na dodano vrednost (DDV) - odmera ddv od izdatkov - ddv od nagrade pooblaščenca - stroški zastopanja in DDV - exceptio illegalis
ZOdv v prvem odstavku 17. člena določa, da je odvetnik upravičen do plačila za svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z delom po odvetniški tarifi. Omejitev v petem odstavku 17. člena ZOdv, ki ga je uporabilo sodišče prve stopnje, in ki določa, da je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, upravičen za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi, se nanaša le na odvetnikovo upravičenost do plačila za delo, ne pa tudi do povračila stroškov z zvezi z delom.
Odvetniške stroške v zvezi z opravljenim delom, kot jih opredeljuje prvi odstavek 17. člena ZOdv, gre enačiti z izdatki po 9. členu OT.
stroški odvetniških storitev - odmera pravdnih stroškov - poravnalni narok - narok za glavno obravnavo
Ker prvostopenjsko sodišče poravnalnega naroka ni opravilo, tožena stranka ni upravičenega do stroškov zanj, pač pa le do stroškov za narok za glavno obravnavo, kar ji je prvostopenjsko sodišče tudi priznalo.
vrnitev zaplenjenega premoženja - zavezanec za vračilo premoženja - pravno nasledstvo - dejansko vprašanje
Vprašanje verjetno izkazanega pravnega nasledstva je dejansko vprašanje in stvar dokazne ocene.
Zavezanka za vračilo nepremičnine v naravi je tista nasprotna udeleženka, v katere lasti je predmetna nepremičnina. Zemljiškoknjižna zavezanka za vračilo je torej T., družbena lastnina, dejanska zavezanka za vračilo pa njena pravna naslednica T. d.d.