stroški odvetniških storitev - odmera pravdnih stroškov - poravnalni narok - narok za glavno obravnavo
Ker prvostopenjsko sodišče poravnalnega naroka ni opravilo, tožena stranka ni upravičenega do stroškov zanj, pač pa le do stroškov za narok za glavno obravnavo, kar ji je prvostopenjsko sodišče tudi priznalo.
napotitev na pravdo - manj verjetna pravica - spor o dejstvih, od katerih je odvisna velikost dednega deleža - vštevanje darila - posredni dokaz
V primeru, ko dediči tako prejem daril, kot na drugi strani trditve, da darila niso bila dana, dokazujejo s posrednimi dokazi, je breme dokazovanja na dedičih, ki zatrjujejo, da so bila darila dana.
ZDR-1 člen 33, 34, 87, 87/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 259, 259/3.. ZVDAGA člen 1.. ZVKD-1 člen 3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - ponareditev ali uničenje uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva
Napačno je stališče sodišča prve stopnje, da lahko že zgolj to, da je tožnik sporno arhivsko gradivo odnesel iz službenih prostorov brez odobritve oziroma dovoljenja tožene stranke, torej v nasprotju z določili hišnega in skladiščnega reda, kaže na namen oziroma naklep odtujitve v smislu znaka kaznivega dejanja. Tudi to, da tožnik gradiva ni vrnil v protore tožene stranke, še ne dokazuje naklepne odtujitve. V dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje ni zadostne podlage za sklepanje na tožnikov odtujitveni namen, posledično je sodišče zmotno ugotovilo utemeljenost odpovednega razloga po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Vseeno pa nedovoljeni iznos gradiva ter predvsem nevrnitev gradiva v arhiv nista nerelevantna za presojo odpovednega razloga po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Četudi tožnik ni imel namena odtujitve spornega gradiva, to še ne pomeni, da s svojim ravnanjem ni kršil delovnih obveznosti. Sodišče prve stopnje sicer izpostavlja le tožnikove pogodbene obveznosti, relevantne pa so tudi temeljne zakonske obveznosti delavca iz 33. člena (opravljanje dela) in 34. člena (upoštevanje delodajalčevih navodil) ZDR-1.
Pritožba neutemeljeno navaja, da sodišče prve stopnje ne bi smelo presojati in ugotoviti utemeljenosti odpovednega razloga po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Neutemeljeno poudarja, da se odpoved na navedeno določilo sklicuje le v uvodu ter da ga ni razbrati iz obrazložitve odpovedi. Po drugem odstavku 87. člena ZDR-1 mora delodajalec v odpovedi pisno obrazložiti dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Celo če se tožena stranka niti v uvodu odpovedi ne bi sklicevala na 2. alinejo prvega odstavka 110. člena ZDR-1, to ne bi pomenilo, da sodišče ne bi smelo ugotoviti utemeljenosti odpovednega razloga po tem določilu.
Pritožba neutemeljeno opozarja na kršeno pravico do zagovora glede odpovednega razloga po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Tako kot v primeru odpovedi, je tudi v primeru pisne seznanitve ključen dejanski opis očitane kršitve, ne pa pravna kvalifikacija. Tudi v pisni seznanitvi je bil tožnik sezanjen z očitkom nedovoljenega iznosa in nahajanjem arhivskega gradiva izven prostorov tožene stranke. Zgolj zato, ker je bila pisna seznanitev širša - da je poudarjala znake kaznivega dejanja, ne pomeni, da je bila tožniku v zvezi z očitki, ki so se pokazali kot ključni za ugotovitev utemeljenosti odpovednega razloga (iznos in založitev – tega tožnik celo v pritožbi ne zanika), kršena pravica do obrambe pred podajo odpovedi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00012753
OZ člen 103, 107, 131, 13/1, 132, 1012. ZPP člen 5, 339, 339/2, 3392-8.
odškodninska odgovornost bank - kreditna pogodba - odstop od pogodbe - odpoved kreditne pogodbe - razlogi za odpoved pogodbe - pogodba kot materialno pravo - naknadna sprememba projekta - kršitev pogodbe - nezmožnost izpolnitve - zamuda s plačilom - poroštvena pogodba - poroštvo - porok - ugovor neveljavnosti pogodbe - pomanjkanje elementa protipravnosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sodba presenečenja - pravica do izjave - trditvena podlaga nasprotne stranke - nevezanost sodišča na dokazni sklep - pomanjkanje vzročne zveze
Ker je tožena banka dokazala, da je utemeljeno odstopila od kreditne pogodbe pred iztekom pogodbenega roka zaradi krištve pogodbe na strani kreditojemalca, tožnica ne more uspeti z odškodninskim zahtevkom za plačilo škode, ki naj bi ji kot družbenici kreditojemalca nastala zaradi nerealizacije izgradnje objekta. Tožnica je bila porok pri kreditni pogodbi in družbenica družbe, ki je bila lastnica investitorja pri gradnji.
ZFPPIPP člen 56, 121, 126, 126/1, 126/2, 128, 128/1.
posebna razdelitvena masa - sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - družbenik družbe - nedovoljena pritožba - odločanje o pritožbi
Ker pritožnik ni stranka stečajnega postopka, zakon pa ne daje družbeniku družbe pravice do pritožbe zoper sklep o razdelitvi posebne stečajne mase, pomeni, da njegova pritožba ni dovoljena. Nedovoljeno pritožbo zavrže sodišče prve stopnje. Ker nedovoljene pritožbe ni zavrglo že sodišče prve stopnje, pač pa je spis predložilo v reševanje višjemu sodišču, da odloči o pritožbi, je nedovoljeno pritožbo zavrglo višje sodišče.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Pritožba utemeljeno nasprotuje stališču sodišča prve stopnje, da ni pomembno, ali tožena stranka pri pridobivanju fotografskega materiala sodeluje z zunanjimi sodelavci in agencijami. Tožena stranka je namreč trdila, da dela za tožnika ni in ga nikoli niti ni bilo.
Ni nerelevantno pritožbeno opozorilo tožnika, da tožena stranka ni predložila seznama honorarnih sodelavcev, ki zanjo opravljajo fotografsko delo. Dokazno breme je na toženi stranki (84. člen ZDR-1).
Navidezni kupec sklene pogodbo v svojem imenu, a v poslovnem interesu osebe, ki zaradi tega, ker noče ali ne more skleniti prodajne pogodbe, ostane v ozadju in se ne pojavi kot upravičenec ali zavezanec pogodbe.
Na tožniku je bilo trditveno breme, da navede dejstva iz zavezovalnega pravnega posla pravdnih strank, na podlagi katerih je upravičen zahtevati od toženke izstavitev zemljiškoknjižne listine. Iz tožnikove trditvene podlage ne izhaja, da bi obstajala obligacijska zaveza toženke, da na tožnika prenese lastninsko pravico na nepremičnini ob nastopu določenega pogoja ali roka ali določene okoliščine. Tožnik je navedel razloge, zaradi katerih ni nastopal kot kupec nepremičnine, ni pa navedel (tiste) vsebine zavezovalnega pravnega posla, ki mu daje (ob vložitvi tožbe oziroma tekom tega pravdnega postopka) upravičenje zahtevati prenos lastninske pravice. Iz njegove trditvene podlage (celo) izhaja, da naj bi bila volja pravdnih strank, da toženka ostane lastnica nepremičnine tudi po njegovi smrti.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS00014252
ZDR člen 11, 130.. ZDR-1 člen 13, 130.. OZ člen 190, 190/1, 191.. ZUJF člen 165, 165/2.
povračilo stroškov prevoza na delo in z dela - neupravičena obogatitev - preplačilo
Sodišče prve stopnje je napačno dalo poudarek predvsem ugotavljanju razdalje poti, ne pa pravilom o neupravičeni pridobitvi. Predmet spora ni npr. zahtevek delavke za priznanje prevoznih stroškov, da bi bilo bistveno le vprašanje pravilne višine prevoznih stroškov, pač pa je za odločitev v obravnavanem primeru ključno vprašanje, ali je delavka v vsakem primeru previsokega izplačila prevoznih stroškov te delodajalcu tudi dolžna povrniti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00015060
ZPP člen 184, 339, 339/2, 339/2-14.
pravica do uporabe solastne stvari - preprečevanje uporabe solastnih nepremičnin - višina uporabnine - plačilo uporabnine za nepremičnine - zamenjava ključavnice - sprememba tožbe - sklepčnost tožbe - izvedensko mnenje - ni razlogov o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožnik kot lastnik stanovanja vtožuje plačilo uporabnine. V pritožbi zoper sodbo utemeljeno izpostavlja, da iz obrazložitve ni mogoče razbrati, zakaj se sodišče ni odločilo, da bi najemnino 1.260,00 EUR zvišalo za 15 %, kljub temu, da je takšno možnost sodni izvedenec dopustil.
zemljiškoknjižni postopek - vknjižba lastninske pravice - potrdilo občine o neuveljavljanju predkupne pravice - listine o izpolnitvi pogojev po posebnih predpisih - nedovoljene pritožbene novote - predložitev listin v pritožbi
Nasprotna udeleženka se kljub jasnim ugovornim navedbam drugega udeleženca v odgovoru na ugovor ni sklicevala na notarski zapis o izpolnjevanju pogojev iz drugega odstavka 38. člena ZKK-1, ki ga omenja v pritožbi. Ob povedanem je sklicevanje nanj (pa tudi njegova predložitev) šele v pritožbenem postopku prepozno.
ZVPot člen 12, 15b, 21b. ZVPNPP člen 5, 5/1, 5/1-7.
prodajna pogodba - okvara avtomobila - stvarne napake motornega vozila - garancija - garancija za brezhibno delovanje stvari - obseg garancije - podaljšanje garancijskega roka - zavajajoče oglaševanje - odgovornost proizvajalca in prodajalca - odgovornost prodajalca za napako - brezhibno delovanje stvari - vzrok za napako - dokazno breme - zahtevek za odpravo napake - zahtevek za izročitev nove stvari
Za odgovornost prodajalca oziroma proizvajalca na podlagi garancije za brezhibno delovanje stvari morata biti izpolnjeni naslednji predpostavki: 1. stvar, v zvezi s katero sta prodajalec in proizvajalec prevzela zavezo, da bo delovala brezhibno, ne deluje brezhibno; 2. vzrok za okvaro (nedelovanje) stvari so lastnosti stvari same, in ne vzroki, ki so zunaj prodajalčeve oziroma proizvajalčeve sfere.
ZNP člen 7, 7/1, 35, 35/1, 104, 168, 168/1. EZ-1 člen 473, 473/5. ZUreP-1 člen 93, 93/3.
sodni depozit - pogoji za sodni depozit - omejitev lastninske pravice - obligatornost naroka - kontradiktornost postopka
Sodišče sprejme sodni depozit, če je tako določeno s posebnim predpisom (prvi odstavek 168. člena ZNP). Tak poseben predpis je EZ-1, ki v petem odstavku 473. člena določa, da se postopek za omejitev lastninske pravice šteje za nujen, če je javna korist izkazana v skladu s tretjim odstavkom 93. člena ZUreP-1, in če razlastitveni upravičenec pri sodišču da v hrambo znesek v višini ocenjene odškodnine za nepremičnino, ki je predmet postopka razlastitve ali omejitve lastninske pravice, in varščino v višini 1/2 ocenjene odškodnine za morebitno drugo škodo po predpisih o razlastitvi. Ob odločanju o dovolitvi sodnega pologa sodišče ne presoja obstoja predpostavk za omejitev lastninske pravice nasprotnega udeleženca.
ustna pogodba - podjemna pogodba (pogodba o delu) - pooblastilo za sklenitev pogodbe - pooblaščenec stranke - veljavnost pooblastila - oblika pooblastila - odobritev pravnega posla - učinki zastopanja
Pravdni stranki sta sklenili ustno podjemno pogodbo za popravilo toženkinega vozila, pri čemer je toženka za sklenitev pogodbe pooblastila svojega brata. Za veljavnost pooblastila za sklenitev podjemne pogodbe ni predpisana posebna oblika, saj OZ za sklenitev podjemne pogodbe ne predpisuje pisne oblike, kar pomeni, da je podeljeno ustno pooblastilo toženke za zastopanje veljavno. Ker je bil brat toženke njen pooblaščenec, česar pa tožnica ob sklepanju podjemne pogodbe ni vedela, je sodišče prve stopnje na podlagi določila 70. člena OZ pravilno zaključilo, da je tožnica s tem, ko je tožbeni zahtevek naperila proti toženki, odobrila sklenjeno podjemno pogodbo, ki jo je v imenu in za račun toženke sklenil brat. Čim pa je tožnica odobrila podjemno pogodbo, podjemna pogodba zavezuje toženko.
pojasnilna dolžnost banke - obseg pojasnilne dolžnosti - vsebina pojasnilne dolžnosti - kršitev pojasnilne dolžnosti - varstvo potrošnikov - Direktiva Sveta 93/13/EGS - načelo vestnosti in poštenja - ničnost kreditne pogodbe - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - kredit v CHF - valutno tveganje - pojasnilna dolžnost
Sodišče prve stopnje se bo moralo v novem sojenju izreči o tem, ali je banka pred sklenitvijo pogodbe tožnico seznanila s posledicami možnih valutnih tveganj, tako da se jih je tožnica zavedala in jih je bila pripravljena sprejeti kot pogodbeni pogoj. Dokazno breme glede izpolnitve te obveznosti je na toženki. Če bo ugotovilo, da tožnica na podlagi informacij, ki ji jih je dala toženka, ni mogla oceniti posledic sprememb tečaja CHF/SIT za obseg njenih pogodbenih obveznosti, bo moralo oceniti, ali je toženka ob sklepanju pogodbe ravnala v dobri veri in ali je podano znatno neravnotežje v pravicah in obveznostih pogodbenih strank. Morebitna ugotovitev, da se toženka ni pogajala odprto, tako da bi tožnica vedela, da vezanost anuitete na vrednost CHF v primerjavi z domačo valuto ne služi ohranjanju vrednosti denarja, ampak vnaša v pogodbo element tveganja, in da bi vedela, kakšne so posledice tega tveganja za obseg njenih pogodbenih obveznosti, bo predstavljala močan indic, da njeno ravnanje ni bilo skladno z načelom vestnosti in poštenja. V prid zaključku o nepoštenem toženkinem ravnanju bi bila tudi ugotovitev, da je toženka vedela oziroma bi kot strokovnjak lahko vedela, da se tečaj lahko okrepi v taki meri, da kredit ne bo več ugoden v primerjavi s kreditom v EUR. To presojo bo moralo sodišče opraviti glede na trenutek, ko je bila pogodba sklenjena, pri čemer bo moralo upoštevati vse okoliščine, ki bi jih toženka lahko poznala ob sklenitvi pogodbe in ki bi lahko vplivale na njeno poznejše izvajanje. Pri presoji, ali je ob sklenitvi pogodbe obstajalo znatno neravnotežje med položajema pogodbenih strank, bo sodišče prve stopnje moralo oceniti, ali bi se (ob sklenitvi pogodbe predvidljive) posledice spremembe menjalnega tečaja v izrazito večji meri odrazile v tožničini sferi. Nazadnje bo treba ob upoštevanju vseh okoliščin primera presoditi, ali (morebitne) ugotovitve o nepoštenem ravnanju toženke in znatno neravnotežje med pogodbenima položajema tožnikov in toženke narekujejo sklep, da je pogodba nična, in kakšne so pravne posledice take ugotovitve.
ZDR-1 člen 109, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 209, 209/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja
Tožnik je spornega dne v hladilnici, iz originalne embalaže vzel nekaj kosov zapakirane narezane salame in si jo protipravno prilastil. Pri tem ravnanju ga je zalotila sodelavka, tožnik pa je salamo pospravil v škatlo od čevljev ter se s komisionarskim vozičkom, kamor je dal tudi škatlo od čevljev (v kateri so bili kosi narezane salame) odpeljal stran. S svojim ravnanjem je huje kršil pogodbe oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja (druga alineja 1. odstavka 110. člena ZDR-1). Njegovo ravnanje izpolnjuje tudi vse znake kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po 1. odstavku 209. člena KZ-1. To kaznivo dejanje stori, kdor si protipravno prilasti denar, premično stvar ali drug del tujega premoženja, ki mu je zaupano v zvezi z zaposlitvijo ali pri opravljanju gospodarske, finančne ali poslovne dejavnosti ali pri opravljanju dolžnosti skrbnika ali mu je prepuščeno kot uradni osebi v službi.
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKI KATASTER - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00017756
ZVEtL člen 3, 4, 23, 23a.
vpis stavbe v kataster stavb - elaborat za evidentiranje sprememb - vpis novega dela stavbe v kataster stavb - elaborat za vpis stavbe v kataster stavb
Predlagatelj trdi, da soba v izmeri 23 m2, ki je v elaboratu označena kot del stavbe z ID-8, ne more biti samostojen predmet pravnega prometa in ne predmet lastninske pravice. S takšnimi pritožbenimi navedbami predlagatelj ne more uspeti. Z izpodbijanim sklepom se ne odloča o lastninskem položaju posameznih delov stavbe ali lastništvu pripadajočega zemljišča. Opravljena je le presoja, ali sta izdelana elaborata primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa. Kataster stavb je temeljna evidenca, v katero se evidentirajo podatki o stavbah in delih stavb, ter ne predstavlja evidence lastništva
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - pogojna obsodba - preklic pogojne obsodbe zaradi novega kaznivega dejanja - preklic pogojne obsodbe zaradi prej storjenega kaznivega dejanja - obvezen preklic - fakultativni preklic - pozitivna prognoza - priznanje krivde - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - obrazložitev sodne odločbe - razlogi o odločilnih dejstvih - razširjena pogojna obsodba - drugostopenjska razveljavitev sodbe po uradni dolžnosti
Obtoženec je krivdo za očitano kaznivo dejanje priznal. Za ta primer je državni tožilec predlagal izrek pogojne obsodbe, predlagal je tudi kazen, ki naj mu jo sodišče določi v tem okviru in trajanje preizkusne dobe. Obravnavano kaznivo dejanje je obtoženec storil tekom preizkusne dobe in preden je bil obsojen po dveh drugih sodbah, s katerima mu je bila vsakič izrečena pogojna obsodba. Ob sojenju za novo kaznivo dejanje mora sodišče vedno odločati o že prej izrečeni pogojni obsodbi. Določbe o obligatornem ali fakultativnem preklicu pogojne obsodbe je sodišče dolžno upoštevati. Za svojo odločitev mora navesti razloge.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - UPRAVNI POSTOPEK
VSL00013211
ZUPJS člen 1, 6, 34, 37, 37/6, 37/7, 41. OZ člen 186, 186/1, 190. ZPP člen 13, 458, 458/1. ZUP člen 43, 260, 260/1, 260/1-9, 281, 281/1.
spor majhne vrednosti - subvencija tržne najemnine - upravičenec za prejem izpolnitve - najemnik - predhodno vprašanje - vezanost na pravnomočno rešitev predhodnega vprašanja - vezanost na pravnomočno upravno odločbo - odprava upravne odločbe - učinek odločbe - solidarna odgovornost - protipravnost - nastanek škode - stranski udeleženec v upravnem postopku
Na podlagi določila 13. člena ZPP je civilno sodišče, če je matični organ o predhodnem vprašanju odločil z dokončno in pravnomočno odločbo, na tako odločitev vezano. To je posledica pravnomočnosti sodnih in drugih (upravnih) odločb. To načelo vezanosti na pravnomočne akte velja tudi za razmerje med civilnim pravdnim postopkom in upravnim postopkom. Civilno sodišče je tako na dokončno in pravnomočno odločbo upravnega organa, s katero je v okviru svojih pristojnosti odločil o pravici ali pravnem razmerju kot o glavni stvari, vezano, vse dokler odločba ni odpravljena, spremenjena ali razveljavljena. Ker je bila odločba drugega toženca (CSD) z dne 6. 3. 2013 odpravljena, se tretji toženec (stanovanjski sklad) neutemeljeno sklicuje, da je svojo obveznost s plačilom subvencije tržne najemnine najemniku veljavno izpolnil na podlagi te odločbe.
ZDR člen 33, 34, 37, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - voznik avtobusa
Cena sporne vozovnice je bila 2,30 EUR, potnica je tožniku izročila 2,00 EUR, manjkalo ji je 30 centov. Tožnik ji je vseeno dovolil vožnjo. Karto ji je izdal s 4-minutnim zamikom - zakaj? Po navedbah tožnika zato, ker je potnica takrat našla 30 centov. Po navedbah tožene stranke zato, ker je tožnik takrat zagledal kontrolorja. Tudi če bi slednje držalo, kot je to zaključilo sodišče prve stopnje, to ni zadostna podlaga za ugotovitev utemeljenosti odpovednega razloga.
Za zakonitost izredne odpovedi mora obstajati zakonski razlog, izpolnjen pa mora biti tudi še dodaten pogoj - da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka (prvi odstavek 109. člena ZDR-1). Sodišče je v zvezi s tem obširno navedlo, kaj vse je tožnik od leta 2009 naredil narobe, pri tem pa je spregledalo, da sta zlasti narava in teža kršitve, na katero se nanaša odpovedni razlog, tisti ključni okoliščini za presojo, ali je navedeni pogoj izpolnjen ali ne. Sicer pa v predmetni zadevi že osnovni pogoj (odpovedni razlog) ni podan.
Izredna odpoved je najstrožja sankcija delodajalca zoper delavca, namenjena za takšne kršitve delovnih obveznosti, ki nalagajo takojšnje prenehanje delovnega razmerja.
Prav tako se tožniku v odpovedi glede 2,00 EUR ne očita odtujitve. Navedeni očitki ne zadostujejo za ugotovitev hujše kršitve delovne obveznosti, posledično pa tudi vprašanje stopnje krivde ni več relevantno.
poslovna goljufija - konkretizacija zakonskih znakov - preslepitev - preslepitveni namen
Navedbe v opisu dejanja, da se je obdolženec „dogovoril za sodelovanje oz. posel“ in da je "večkrat obljubljal izplačilo odstotkov provizije ter honorarja in izplačilo odstotkov zaradi tehnološkega transferja“, ob kasnejši neizpolnitvi pogodbenih obveznosti, tudi po presoji pritožbenega sodišča same zase ne zadostujejo za konkretizacijo zakonskega znaka preslepitve. Vsebina in narava teh ravnanj namreč nista takšni, da bi (že) na njuni podlagi bilo mogoče sklepati na obstoj tega zakonskega znaka. V opisu dejanja niso navedena nikakršna dejstva in okoliščine, na podlagi katerih bi bilo mogoče zanesljivo sklepati, da je obdolženec s tem, ko se je dogovoril za sodelovanje oz. posel in obljubljal izplačilo odstotkov provizije ter honorarja in izplačilo odstotkov zaradi tehnološkega transferja, preslepil predstavnike oškodovane družbe, kot tudi ne, da je pri tem ravnal s preslepitvenim namenom. Ravnanja, ki se očitajo obdolžencu, so po stališču pritožbenega sodišča samo potrebni, ne pa hkrati tudi že zadostni pogoj za uresničitev zakonskega znaka preslepitve. Za uresničitev (konkretizacijo) znaka preslepitve se v takih primerih (opisov) ravnanj zahteva (bistveno) več. To pa je vedenje oziroma zavest storilca, da kljub danim pogodbenim zavezam in obljubam do izpolnitve obveznosti ne bo prišlo. To storilčevo zavest lahko izpeljujemo le iz dejanskih okoliščin, ki zanesljivo in izkustveno kažejo na obstoj zakonskega znaka preslepitve.