ZPP-UPB3 člen 157, 316. ZFPPIPP-UPB8 člen 301, 301/8.
vpliv začetka stečajnega postopka na pravdni postopek - pravni interes za pravdo - odločitev o pravdnih stroških - priznanje terjatve v stečaju
Priznanje terjatve v stečajnem postopku, ki jo je opravil stečajni upravitelj, pa je mogoče šteti tudi v pravdnem postopku kot pripoznavo terjatve v smislu 316. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).
ZZVZZ člen 23.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (prečiščeno besedilo) (2003) člen 43, 44, 45, 45/1, 45/1-2.
zdraviliško zdravljenje
Pridobljeno izvedensko mnenj predstavlja dovolj prepričljivo in objektivizirano podlago za zaključek, da pogoji za priznanje pravice do zdraviliškega zdravljenja niso izpoljeni. Čeprav je pri tožnici podano stanje iz 1. alineje 2. točke 1. odstavka 45. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ni izpolnjen pogoj pričakovanja povrnitve funkcionalnih sposobnosti iz 44. člena POZZ.
SPZ člen 37, 105, 105/3. ZTLR člen 24, 25, 25/5. ZVEtL člen 7, 7/1, 7/2, 7/3.
dejanska etažna lastnina - nerazdeljena stanovanjska hiša - dogovor o uporabi - priposestvovanje - gradnja na tujem - numerus clausus stvarnih pravic - pravica uporabe - lastninska pravica
Kljub temu, da toženka ne terja ugotovitve stvarne pravice, pač pa le enega od njenih upravičenj (pravico uporabe), pritožbeno sodišče sodi, da takemu zahtevku zaradi urejanja medsebojnih razmerij, ki koreninijo še v l. 1973, ne gre odreči pravnega varstva.
ZZVZZ člen 23, 26, 44a, 44a/2.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 135a, 136, 227.
povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - kontrolni pregled
Sodišče prve stopnje je med drugim kot pravno podlago upoštevalo določbo 227. člena Pravil obveznega zdravstvenega stanja in zaključilo, da ker se ta določba nanaša na kontrolni pregled po opravljenem zdravljenju v tujini in ker po tej določbi ni potrebno mnenje klinike oziroma inštituta v Republiki Sloveniji, ni potrebna predhodna odobritev kontrolnega pregleda ter se sklicevalo na stališče, ki ga je zavzelo Vrhovno sodišče v sodbi in sklepu opr. št. VIII Ips 231/2010. Že na podlagi takšnega zaključka je ob uporabi 2. točke 23. člena ZZVZZ in v zvezi z drugim odstavkom 44. a člena istega zakona tožniku priznalo stroške zdravljenja v tujini v višini 90 % dejanskih stroškov. Pri tem je spregledalo, da je tožnik po svojem zakonitem zastopniku zahtevo za priznanje pravice do prvega kontrolnega pregleda v tujini vložil pri tožencu dne 7. 6. 2016. Tedaj pa je že veljala sprememba in dopolnitev Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja. V 96. členu novele je določeno, da se določbe od 224. do 228. člena spremenijo. Določba 227. člena je spremenjena in določa, da v postopku odločanja o pravici iz 135.a do 136. člena Pravil lahko uradna oseba zavoda, če nima določenega strokovnega znanja, pridobi mnenje imenovanega zdravnika, člana zdravstvene komisije ali drugega zdravnika zavoda. Določbe 227. člena novele s takšnim besedilom, pa sodišče prve stopnje ni uporabilo.
dodatek za pomoč in postrežbo - smrt upravičenca - prehod terjatve - dedič - aktivna legitimacija
Dodatek za pomoč in postrežbo, opredeljen v 99. členu ZPIZ-2 je nedvomno osebna pravica, ki je ni mogoče prenesti na drugega in ne podedovati in tudi ni v pravnem prometu (enako je strogo osebne narave tudi nepremoženjska škoda). Prvotno oziroma pred spremenjenim stališčem, je tudi Vrhovno sodišče RS v sodbi opr. št. VIII Ips 156/2010 z dne 4. 10. 2011 in v drugih, na katere se je sklicevalo sodišče prve stopnje v sklepu opr. št. II Ps 406/2017 z dne 21. 7. 2017 zavzelo drugačno stališče, pa ga je potem spremenilo v sodbi opr. št. II Ips 58/2015 z dne 10. 11. 2016 na podlagi odločbe Ustavnega sodišča RS z dne 28. 9. 2016.
V konkretnem primeru je dedič pokojne A.A., B.B. v tem sporu aktivno legitimiran. Z dnem pokojničine smrti 28. 4. 2017, ker se dedovanju ni odpovedal, je vstopil v to pravdo. S tem je vstopil v vsa zapustničina pravna razmerja. Ker je sodišče prve stopnje pravilno izhajalo iz stališča pritožbenega sodišča, da bo zapustničina terjatev iz naslova dodatka za pomoč in postrežbo prešla na dediča, to je na tožnika, ker je tožnica dne 2. 3. 2017, ko je bila še živa, vložila tožbo za uveljavljanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo, ne bo pa na tožnika prešla sama pravica do dodatka za pomoč in postrežbo, ker gre za osebno pravico, je sodišče prve stopnje pogoje za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo ugotavljalo za pokojno A.A. in ji priznalo to pravico ter tožencu naložilo, da dajatev iz tega naslova izplača tožniku.
premoženjska razmerja med starši in otroki - preživnina - dolžnost preživljanja - preživninsko breme - dolžnost preživljanja polnoletnih otrok - potrebe preživninskega upravičenca - pridobitne zmožnosti zavezanca - porazdelitev preživninskega bremena - višina preživnine
Tako toženec kot tožničina mati pridobivata višje mesečne dohodke, kot jih prikazujeta. Oba imata namreč možnost vplivanja na prikaz svojih prihodkov, toženec kot direktor podjetja, tožničina mati pa kot samostojna podjetnica.
Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo prednostni pomen stroškov za preživljanje otroka pred drugimi, npr. stroški avtomobila, za kar toženec po lastnih trditvah potroši približno toliko (141 EUR) kot znaša preživnina, ki jo je dolžan plačevati. Pravilno je presodilo tudi nujne stroške toženčevega preživljanja in ugotovilo, da mu bo ob plačilu navedenega zneska preživnine ostalo dovolj sredstev za lastno preživljanje, tudi če se upošteva (le) njegovo plačo, ki izhaja iz predloženih plačilnih list.
ZPIZ-2 člen 11, 7, 40, 40/2, 391, 391/1, 391/4.. ZUP člen 6, 7, 9.
starostna pokojnina - delna pokojnina
Četudi so izpolnjeni pogoji za starostno pokojnino po ZPIZ-1, veljavnem do 31. 12. 2012, je mogoče delno pokojnino po 1. 1. 2013 odmeriti izključno po določbah ZPIZ-2.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - davki in prispevki - misija
Vrhovno sodišče RS je v sodbi opr. št. VIII Ips 226/2017 z dne 23. 1. 2018 sprejelo stališče, ki odstopa od dosedanje sodne prakse, da sodišče v delovnem sporu (kot sporu med delavcem in delodajalcem) ne odloča tudi o tem, ali je delodajalec o prisojenem prejemku delavcu iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem dolžan obračunati in plačati davke in prispevke oziroma od katerih osnov jih je dolžan obračunati in plačati (v tem obsegu gre namreč za javnopravno razmerje). Ob izplačilu prejemka je to stvar izplačevalca (delodajalca oziroma tožene stranke) oziroma pristojnih davčnih organov. Pri tem pa je dolžan upoštevati tudi naravo plačila, ki je v konkretnem primeru odškodnina za premoženjsko škodo zaradi kršitve pogodbenih obveznosti, ki izvirajo iz nezagotovljene pravice delavca do tedenskega počitka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00012909
ZPP člen 29. Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 8, 12.
dodelitev otroka v vzgojo, varstvo in preživljanje - razmerje z mednarodnim elementom - sedež in prebivališče pravdnih strank - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - pristojnost sodišča RS - odločanje o sporu o pristojnosti - pravna podlaga - Uredba Sveta ES 2201/2003 - razlogi za bivanje v Sloveniji - začasno bivanje v tuji državi - otrokovo običajno prebivališče - navezne okoliščine - razlaga pojma - najtesnejša povezanost
Ob upoštevanju razlogov za bivanje otrok v Nemčiji in njune povezanosti z materjo, je pretehtala odločitev, da je običajno prebivališče otrok v Sloveniji.
Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR) člen 32/1. OZ-UPB1 člen 132, 168/1, 239/2, 243/1. ZPP-UPB2 člen 286.b.
škoda zaradi kršitve pogodbe (pogodbena škoda) - mednarodni cestni prevoz - stojnina - zastaralni rok za vložitev tožbe - pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev
V obravnavanem primeru se je sodišče prve stopnje pravilno naslonilo tudi na uporabo določb Konvencije o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR Konvencija). Pravica do vložitve tožbe v zvezi s prevozi po tej Konvenciji zastara v enem letu, pri čemer pa začne v konkretnem primeru glede v pobot uveljavljenih stojnin teči zastaralni rok po izteku treh mesecev od dneva, ko je bila sklenjena prevozna pogodba (prvi odstavek 32. člena CMR Konvencije). V konkretnem primeru so bile sporne prevozne pogodbe sklenjene v mesecu novembru 2015, tožena stranka pa je sodno uveljavljala v pobot sporno terjatev iz naslova stojnin že 22.12.2016, torej znotraj enoletnega zastaralnega roka iz prvega odstavka 32. člena CMR Konvencije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00012807
ZPP člen 458, 458/1. OZ člen 82.
gospodarski spor majhne vrednosti - dopustni pritožbeni razlog - obligacija prizadevanja - obligacija rezultata - pravočasno grajanje stvarnih napak
Ugotavljanje pogodbene volje strank je dejansko vprašanje.
Za odločitev v obravnavanem primeru je nepomembno, ali je bila obveznost tožeče stranke obligacija prizadevanja ali obligacija rezultata, saj je tožeča stranka dosegla to, k čemur se je zavezala: priskrbeti finančni vir za naročnika
obstoj delovnega razmerja - študentsko delo - pogodba o poslovnem sodelovanju - elementi delovnega razmerja - pogodbena volja strank
Tudi v primeru, če bi tožena stranka tožniku ponudila sklenitev pogodbe o zaposlitvi, pa te ponudbe tožnik ne bi sprejel, to ne bi vplivalo na pravilnost ugotovitve o obstoju dejanskega delovnega razmerja med strankama zaradi obstoja elementov delovnega razmerja. Volja strank pri ugotovitvi dejanskega (faktičnega) delovnega razmerja ni odločilna.
Delo tožnika pri toženi stranki je imelo vse elemente delovnega razmerja, dejstvo, da ni imel enakih pravic in obveznosti kot zaposleni v delovnem razmerju pri toženi stranki, pa na pravilnost te ugotovitve ne vpliva.
ZFPPIPP člen 339, 342, 342/5, 347, 347/3, 347/3-2.
prodaja premoženja v stečajnem postopku - razveljavitev ali ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe sklenjene v stečajnem postopku - prodaja poslovnega deleža - zloraba postopka - kršitev predkupne pravice - nedopustnost tožbe - uveljavljanje bistvene kršitve določb pravdnega postopka - presoja ustreznosti obrazložitve odločitve - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje
Vrhovno sodišče RS ni dopustilo izjeme od siceršnje zakonske prepovedi uveljavljanja izpodbojnih oz. ničnostnih zahtevkov zaradi možnosti korekcije morebitnih "navadnih" napak, storjenih v postopku prodaje premoženja stečajnega postopka, katerih obstoj je (bilo) možno uveljavljati tudi tekom samega postopka prodaje z ustreznimi pravnimi sredstvi v samem stečajnem postopku. To bi bilo tudi v nasprotju z namenom zakonodajalca, da se s prepovedjo uveljavljanja zahtevkov zavaruje kupca premoženja stečajnega dolžnika. Dopustnost teh zahtevkov je potrebno obravnavati z restriktivnim pristopom in jih dopustiti (in vsebinsko obravnavati) zgolj takrat, ko so dejansko izkazane "sumljive okoliščine", ki kažejo na zlorabo postopka, in ne zgolj na morebitne nepravilnosti v postopku.
sklep o prekinitvi postopka - nadaljevanje postopka
S pravnomočnostjo odločitve v vzorčni zadevi je odpadel razlog za prekinitev postopka in je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo sklep o nadaljevanju postopka.
ZPIZ-2 člen 16.. ZPIZ-2B člen 37, 37/1, 37/4.. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ( in Švico) člen 1.
lastnost zavarovanca - I. kategorija invalidnosti
Po 16. členu ZPIZ-2 so obvezno zavarovani družbeniki ali delničarji gospodarskih družb, ustanovljenih v skladu s predpisi Republike Slovenije, ki so hkrati poslovodne osebe, če niso zavarovani na drugi podlagi. Ni mogoče šteti, da pritožnik ni zavarovanec obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja po 16. členu ZPIZ-2 kljub družbeništvu in poslovodstvu samo zato, ker je uživalec invalidske pokojnine v Republiki Avstriji, in ker naj bi zato imel lastnost zavarovanca pri tamkajšnjem nosilcu zavarovanja. Upokojitev v Avstriji ni dejstvo, ki bi bilo podlaga za lastnost zavarovanca. Z delom besedila 16. člena ZPIZ-2 ni mišljena pasivna lastnost zavarovanca zaradi uživanja pravic pri tujem nosilcu zavarovanja, temveč aktivna lastnost zavarovanca na pravnih temeljih iz I. poglavja ZPIZ-2, ki ureja krog zavarovancev obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kot npr. delavcev v delovnem razmerju (14. člen), samozaposlenih oseb (15. člen), kmetov (17. člen) itd.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00013840
OZ člen 104, 105, 105/2, 111, 111/2.
pogodba o štipendiranju - študij v tujini - čas izpolnitve - pravočasna izpolnitev - bistvena sestavina pogodbe - pravočasna izpolnitev kot bistvena sestavina pogodbe - pravočasna izpolnitev ni bistvena sestavina pogodbe - odstop od pogodbe - učinki razvezane pogodbe - neizpolnitev pogodbene obveznosti - sklenitev delovnega razmerja - zaposlitev v Republiki Sloveniji - iskanje zaposlitve - dokazna ocena
Ker pravočasna izpolnitev študijskih obveznosti ni bila bistvena sestavina pogodbe o štipendiranju, štipenditor zaradi nekajmesečne zamude roka zaključka doktorskega študija nima pravice do odstopa od pogodbe.
Bistvo konkurenčne klavzule je v tem, da se lahko delavcu v primeru pridobivanja določenih znanj in zvez, povezanih s poslovanjem delodajalca, za katera obstaja poslovni interes delodajalca, da jih delavec ne izkorišča pri svoji dejavnosti po prenehanju delovnega razmerja, za določen čas po prenehanju delovnega razmerja prepove opravljanje konkurenčne dejavnosti. Odgovornosti za dejansko konkurenčno delovanje se ni mogoče razbremeniti z zatrjevanjem, da je do tega prišlo na pobudo nekdanjih poslovnih partnerjev tožeče stranke.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS00014252
ZDR člen 11, 130.. ZDR-1 člen 13, 130.. OZ člen 190, 190/1, 191.. ZUJF člen 165, 165/2.
povračilo stroškov prevoza na delo in z dela - neupravičena obogatitev - preplačilo
Sodišče prve stopnje je napačno dalo poudarek predvsem ugotavljanju razdalje poti, ne pa pravilom o neupravičeni pridobitvi. Predmet spora ni npr. zahtevek delavke za priznanje prevoznih stroškov, da bi bilo bistveno le vprašanje pravilne višine prevoznih stroškov, pač pa je za odločitev v obravnavanem primeru ključno vprašanje, ali je delavka v vsakem primeru previsokega izplačila prevoznih stroškov te delodajalcu tudi dolžna povrniti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00015060
ZPP člen 184, 339, 339/2, 339/2-14.
pravica do uporabe solastne stvari - preprečevanje uporabe solastnih nepremičnin - višina uporabnine - plačilo uporabnine za nepremičnine - zamenjava ključavnice - sprememba tožbe - sklepčnost tožbe - izvedensko mnenje - ni razlogov o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožnik kot lastnik stanovanja vtožuje plačilo uporabnine. V pritožbi zoper sodbo utemeljeno izpostavlja, da iz obrazložitve ni mogoče razbrati, zakaj se sodišče ni odločilo, da bi najemnino 1.260,00 EUR zvišalo za 15 %, kljub temu, da je takšno možnost sodni izvedenec dopustil.
S paulijansko tožbo upnik ne uveljavlja izpodbojnega zahtevka proti dolžniku, ampak proti tretjemu (tožencema), s katerim je dolžnik sklenil sporni pravni posel in ki je pridobil korist, ki je nastala z oškodovanjem upnika.
Zahtevek za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj tvorita oblikovalni in dajatveni zahtevek. Zato ne drži pritožbeni očitek, da je postavljeni tožbeni zahtevek nesklepčen. Dajatveni zahtevek (na dopustitev izvršbe) nastane z ugoditvijo oblikovalnemu zahtevku na izpodbijanje pravnega dejanja, saj ima šele izguba učinka izpodbitega dejanja proti upniku za obveznost tožene stranke dopustiti poplačilo iz premoženja, ki je predmet izpodbitega pravnega dejanja.