stroški zdravstvenih storitev - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti - dejansko stanje
Toženec, ki je bil deležen zdravstvenih storitev tožeče stranke ob zvinu gležnja, jih je dolžan plačati, saj ni bil obvezno zdravstveno zavarovan, da bi stroške opravljenih zdravstvenih storitev zanj krila zavarovalnica.
ZUTD člen 129, 129/1, 129/1-9.. Pravilnik o prijavi in odjavi iz evidenc, zaposlitvenem načrtu, pravicah in obveznostih pri iskanju zaposlitve ter nadzoru nad osebami, prijavljenimi v evidencah (2010) člen 44, 44/3.
prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb - svetovalni razgovor - opravičena odsotnost
Glede na to, da udeležba na pripravljalnem sestanku spornega dne po stališču pritožbenega sodišča v smislu 3. odstavka 44. člena Pravilnika o prijavi in odjavi iz evidenc, zaposlitvenem načrtu, pravicah in obveznostih pri iskanju zaposlitve ter nadzoru nad osebami, prijavljenimi v evidencah predstavlja opravičljiv razlog za opustitev aktivnega iskanja zaposlitve brez predhodnega dogovora, in je tožnik ta razlog zavodu sporočil s pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo, je bil razlog za odsotnost izkazan pravočasno. Tožnik je bil nezakonito izbrisan iz evidence brezposelnih oseb. Sodišče prve stopnje je zato izpodbijana posamična upravna akta utemeljeno odpravilo, odločilo, da se tožnik še nadalje vodi v evidenci brezposelnih oseb in prvostopenjskemu organu toženca odredilo izdajo ustreznega potrdila.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prekluzija dokaznega predloga - plačilo sodne takse - vrednost spornega predmeta in kontrolna dolžnost sodišča - ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem - ugovor višjega deleža na skupnem premoženju - obstoj zunajzakonske skupnosti - skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje zakoncev - vlaganja v posebno premoženje zakonca - vlaganje posebnega premoženja v skupno premoženje - civilna delitev skupnega premoženja v pravdi
V času zakonske zveze povečana vrednost poslovnega deleža, ki ga je pridobil eden od zakoncev pred sklenitvijo zakonske zveze, spada v posebno premoženje tega zakonca. V sistemu zasebne lastnine spada namreč povečanje vrednosti kapitala v premoženje tistega, ki ima v lasti kapital, saj je temelj za prisvajanje lastninska pravica in ne delo.
Sodna praksa sicer omogoča, da bivši zakonec v določenih primerih z obligacijskim zahtevkom za izplačilo protivrednosti svojega deleža na stvari doseže delitev skupnega premoženja že v pravdnem postopku, a le v primerih, če za to obstajajo posebne okoliščine. Tudi če se opravlja delitev v pravdi, pa je primerno, da se opravi delitev celotnega premoženja, ki je predmet zahtevka. Zgolj delna delitev skupnega premoženja ne predstavlja pravega pristopa za celovito razrešitev premoženjskih razmerij med zakoncema, saj lahko sodišče pravično razdeli skupno premoženje samo, če hkrati odloča o celotnem premoženju.
znižanje preživnine - preživninske potrebe otroka - potrebe preživninskega upravičenca - preživninska zmožnost staršev - spremenjene potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca
Spremenjene potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca so pravni pojem, ki ga je potrebno razlagati tako, da morajo biti te spremembe bistvene. Postopek odločanja o spremembi preživnine na podlagi navedene določbe je zato dvofazen, in sicer mora sodišče najprej ugotoviti, ali je v času od prejšnje določitve preživnine do trenutka odločanja v pravdi za njeno spremembo prišlo do bistveno spremenjenih okoliščin na strani preživninskih zavezancev ali upravičencev, nato pa mora preživnino znova določiti v sorazmerju z zmožnostmi vsakega od preživninskih zavezancev (staršev) in potrebami preživninskega upravičenca (otroka). Odgovor na vprašanje, ali je prišlo do bistveno spremenjenih okoliščin, je mogoč s tem, da sodišče primerja dejanske okoliščine iz časa prvotne določitve preživnine, in tiste, ki so aktualne ob odločanju v pravdi za spremembo višine preživnine.
rok za vložitev predloga - zavrženje predloga - obnova postopka
Za začetek teka roka za vložitev predloga za obnovo postopka je pomembna vročitev sodne odločbe sodišča prve stopnje, s pravnomočnostjo katere je bil postopek pravnomočno končan, oziroma njena pravnomočnost, kadar bi rok začel teči, preden bi odločba postala pravnomočna, ne pa trenutek, ko je tožena stranka izvedela za možnost vložitve predloga.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak
Tožena stranka tožniku v času ko je bil v tujini na misiji ni zagotovila tedenskega počitka, do katerega je bil tožnik upravičen na podlagi Pravilnika o ureditvi določenih vprašanj delovnopravnega statusa pripadnikov Slovenske vojske pri opravljanju nalog v tujini, s katerim je tožena stranka konkretizirala vsebinsko odprt pojem "potrebnega počitka", iz drugega odstavka 53. člena ZSSloV. Zato je njegov tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
zakonske zamudne obresti - zamuda - zapadlost odškodninske terjatve - čista denarna terjatev - sukcesivna škoda - odškodnina za tujo pomoč - obrestovanje odškodninske terjatve
Pri obrestovanju odškodninske terjatve, ki izvira iz škodnega dogodka z dne 4. 6. 1968, nastala pa je v času od 1. 12. 2013 do 31. 5. 2016, ni mogoče upoštevati pravnih stališč o obrestovanju čistih denarnih terjatev v obdobju, ko je imela obrestna mera zakonskih zamudnih obresti drugačno vlogo in pomen.
izredna denarna socialna pomoč - varstveni dodatek
Za odločitev v sporni zadevi je odločilen odgovor na vprašanje, ali tožnik uveljavlja izredne stroške, ki so drugačni od tistih, za katere je namenjen varstveni dodatek. Le-ta je socialni korektiv, namenjen za kritje življenjskih stroškov, ki nastanejo v daljšem časovnem obdobju (stroški z vzdrževanjem stanovanja, nadomeščanjem trajnih potrošnih dobrin in podobno) in niso stroški za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb.
zakonske zamudne obresti - pravica do pomoči ob rojstvu otroka
Glede na terminski plan izplačil za leto 2016 ter ob upoštevanju, da je toženec nezakonito prvostopno odločbo izdal dne 4. 4. 2016, ki je postala skladno s četrtim odstavkom 57. člena ZSDP-1 izvršljiva z dnem odpreme odločbe tožnici, to je z dnem 5. 4. 2016, bi toženec moral tožnici pomoč ob rojstvu otroka izplačati 11. 5. 2016 tako, da je prišel v zamudo 12. 5. 2016.
URS člen 19, 19/1, 35, 51. ZDZdr člen 30, 30/1, 39, 61. ZNP člen 37.
zdravljenje brez privolitve v psihiatrični bolnici pod posebnim nadzorom - bipolarna afektivna motnja - duševna motnja - poseg v ustavne pravice posameznika - prisilen ukrep
Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici brez privolitve, na oddelku pod posebnim nadzorom, je prisilen ukrep, ki močno posega ne le v pravico do osebne svobode, pač pa tudi v pravico do varstva duševne integritete in pravico do prostovoljnega zdravljenja.
Namestitev na oddelku pod posebnim nadzorom je edina oblika bivanja in zdravljenja, s katero je udeleženkino ogroženost mogoče eliminirati. Zdravljenje izven oddelka pod posebnim nadzorom ne pride v poštev, ker z drugimi oblikami pomoči in brez stalnega nadzora udeleženkine nevarnosti – sami sebi in drugim – ni mogoče odvrniti. Zaradi odsotnosti njenega uvida v naravo bolezni bi bilo njeno zdravje v okolju, kjer stalnega nadzora ne bi imela, hudo ogroženo. Šele v primeru ureditve terapije in s potekom časa udeleženka lahko doseže izboljšanje bolezenskega stanja, lahko celo stanje brez bolezenskih znakov. Da bo do tega prišlo, je treba opraviti diagnostiko in ponovno urediti terapijo, kar je zaradi udeleženkinega zdravstvenega stanja mogoče samo na oddelku pod posebnim nadzorom.
Nasprotovanje uporabi nepremičnine, da prepreči nastop nepravega priposestvovanja služnosti, mora biti jasno in nedvoumno, čeprav je lahko tudi konludentno.
ZSSloV člen 53, 53/3.. ZObr člen 98c, 98c/1.. OZ člen 239, 239/2, 243.. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1, 5.. Direktiva Sveta z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu člen 1, 2, 2/2.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - davki in prispevki - misija - zakonske zamudne obresti
Predpisi EU ne izključujejo 24-urnega počitka za pripadnike Slovenske vojske.
Vrhovno sodišče RS je v sodbi opr. št. VIII Ips 226/2017 z dne 23. 1. 2018 sprejelo stališče, ki spreminja dosedanjo sodno prakso, po katerem sodišče v delovnem sporu, kot v sporu med delavcev in delodajalcev ne odloča tudi o tem, ali je delodajalec ob prisojenem prejemku delavcu iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem dolžan obračunati in plačati davke in prispevke oziroma od katerih osnov jih je dolžan obračunati in plačati (v tem obsegu gre za javnopravno razmerje). Ob plačilu prejemka je to stvar izplačevalca (delodajalca oziroma tožene stranke) oziroma pristojnih davčnih organov. Pri tem pa je dolžan upoštevati tudi naravo plačila, ki je v konkretnem primeru odškodnina za premoženjsko škodo zaradi kršitev pogodbenih obveznosti, ki izvirajo iz nezagotovljene pravice delavca do tedenskega počitka.
ZZVZZ člen 29, 29/2, 83, 85.. ZDSS-1 člen 58, 72.. OZ člen 190, 190/3.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 229.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - neupravičena obogatitev
Tožnica je v predmetni zadevi vložila direktno tožbo, s katero od toženega zavoda zahteva plačilo razlike nadomestila za sporno obdobje. Glede na 58. člen ZDSS-1 gre v sodno socialnih sporih za spore o pravicah, obveznostih in pravnih koristih fizičnih oseb iz sistema socialne varnosti. Sodno varstvo je zagotovljeno proti upravnim odločbam na način in po postopku, določenim z ZDSS-1. Socialni spori se praviloma začnejo z izpodbojno tožbo zoper posamične upravne akte državnih organov ali zavodov. Po 72. členu ZDSS-1 je potrebno tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve drugostopenjske, v upravnem postopku dokončne odločbe. Če stranka pravice predhodno ne uveljavlja pri nosilcu obveznega socialnega zavarovanja, ni procesne predpostavke za vsebinsko sojenje. V kolikor bi se predmetna zadeva obravnavala izključno kot spor o plačilu razlike denarnega nadomestila zaradi začasne nezmožnosti zaradi bolezni, bi sodišče moralo tožbo zavreči.
izvrševanje kolektivne pogodbe - kolektivni delovni spor - prekinitev postopka - ni predhodno vprašanje
Odločitev v tem sporu ne predstavlja predhodnega vprašanja v zvezi z veljavnostjo pooblastila, ki ga je A.A. dal odvetniku B.B. za zastopanje v tem kolektivnem delovnem sporu.
nerazumljiv izrek - nerazumljivi razlogi - nasprotje med razlogi - nasprotje med izrekom in razlogi - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravnomočnost - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla - zahtevek za izdajo zemljiškoknjižnega dovolila
Pravnomočnost izključuje možnost uveljavljanja zahtevka, ki je v neposrednem nasprotju z zahtevkom iz pravnomočne sodbe.
načelo kontradiktornosti - zavrnitev dokaznega predloga - zavrnitev dokaznega predloga za zaslišanje izvedenca - pravočasnost dokaznega predloga - pogoj nekrivde - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nova glavna obravnava pred drugim sodnikom
Ker so se šele v dokaznem postopku odkrile določene okoliščine in nasprotja z že izvedenimi dokazi, ki jih je treba za pravilno ugotovitev dejanskega stanja razjasniti, je dokazni predlog za zaslišanje notarja, podan s strani tožeče stranke po prvem naroku, pravočasen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00013185
ZIZ člen 272. ZZZDR člen 105, 105/1, 105/3, 113. ZPP člen 328, 332.
regulacijska začasna odredba - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - začasna določitev stikov - začasna določitev preživnine - nadomestitev soglasja starša - stiki v korist otroka - načelo kontinuitete vzgoje in varstva - največja korist otroka - dokazni standard verjetnosti - popravni sklep - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Starša kot primarna varuha otrokovih koristi morata najti načine, s katerimi bosta čim bolj omilila posledice prenehanja njune življenjske skupnosti. Pri tem pomembno vlogo igra načelo kontinuitete. Vendar ne gre zgolj za kontinuiteto okolja, v katerem je živela družina pred njenim razpadom, ampak predvsem za kontinuiteto vzgoje in varstva ter navezanosti in pripadnosti otroka enemu ali drugemu staršu.
krivdna odškodninska odgovornost - škodni dogodek - zavarovalni primer - protipravno ravnanje - opustitev dolžnega ravnanja - objektivna predvidljivost škodne posledice - soprispevek oškodovanca k nastali škodi
Čeprav ni posebnega predpisa, ki bi določal kakšen mora biti pokrov nad jaškom za odtok meteorne vode, to ne pomeni, da odškodninska odgovornost zavarovalca toženke ni podana. Zadošča namreč, da je škodno ravnanje na splošno nedopustno in ni treba, da bi bilo s pravno normo posebej zapovedano.
Sodišče v delovnem sporu (kot sporu med delavcem in delodajalcem) ne odloča tudi o tem, ali je delodajalec o prisojenem prejemku delavcu iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem dolžan obračunati in plačati davke in prispevke oziroma od katerih osnov jih je dolžan obračunati in plačati (v tem obsegu gre namreč za javnopravno razmerje). Ob izplačilu prejemka je to stvar izplačevalca (delodajalca oziroma tožene stranke) oziroma pristojnih davčnih organov. Pri tem pa je dolžan upoštevati tudi naravo plačila, ki je v konkretnem primeru odškodnina za premoženjsko škodo zaradi kršitve pogodbenih obveznosti, ki izvirajo iz nezagotovljene pravice delavca do tedenskega počitka. Gre za odškodnino za premoženjsko škodo zaradi kršitve pogodbenih obveznosti, pri čemer tožniku pripadajo zakonske zamudne obresti od vrnitve v Slovenijo in ne od pravnomočnosti odločitve oziroma od vložitve tožbe, kot to zmotno meni tožena stranka.
Solastnina in etažna lastnina sta različna pravna pojma, zato ju ni mogoče enačiti. Solastnina je delež na nerazdeljeni nepremičnini, torej na vsakem njenem delu, etažna lastnina pa izključna lastninska pravica posameznega dela zgradbe in solastnina skupnih delov. Solastnina predstavlja pravno oblast več oseb na isti, nerazdeljeni stvari, etažna lastnina pa je polnopravna oblast nad stvarjo. Predmet pogodbe je lahko eno ali drugo - idealni delež v razmerju do celote ali posamezen del stavbe.