kolektivni delovni spor - razveljavitev volitev - imenovanje delavskega direktorja - sodelovanje delavcev pri upravljanju - pasivna legitimacija - ničnost
Določila 73. člena ZSDU ni mogoče razlagati na način, da imajo predstavniki vseh kapitalsko povezanih družb obveznost sodelovanja v svetu delavcev kapitalsko povezanih družb (SD KPD), temveč imajo zgolj to pravico in možnost. Če se eden od svetov delavcev odloči, da ne želi več sodelovati v SD KPD, ta odločitev ne more biti v škodo preostalim predstavnikom kapitalsko povezanih družb, ki sodelujejo v SD KPD. V nasprotnem primeru bi zgolj en svet delavcev kapitalsko povezanih družb lahko namerno ali nenamerno onemogočal povezovanje in ustanovitev SD KPD in s tem preprečil uveljavljanje te pomembne soupravljalske pravice, kar pa ni mogel biti namen zakonodajalca.
Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR) člen 32/1. OZ-UPB1 člen 132, 168/1, 239/2, 243/1. ZPP-UPB2 člen 286.b.
škoda zaradi kršitve pogodbe (pogodbena škoda) - mednarodni cestni prevoz - stojnina - zastaralni rok za vložitev tožbe - pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev
V obravnavanem primeru se je sodišče prve stopnje pravilno naslonilo tudi na uporabo določb Konvencije o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR Konvencija). Pravica do vložitve tožbe v zvezi s prevozi po tej Konvenciji zastara v enem letu, pri čemer pa začne v konkretnem primeru glede v pobot uveljavljenih stojnin teči zastaralni rok po izteku treh mesecev od dneva, ko je bila sklenjena prevozna pogodba (prvi odstavek 32. člena CMR Konvencije). V konkretnem primeru so bile sporne prevozne pogodbe sklenjene v mesecu novembru 2015, tožena stranka pa je sodno uveljavljala v pobot sporno terjatev iz naslova stojnin že 22.12.2016, torej znotraj enoletnega zastaralnega roka iz prvega odstavka 32. člena CMR Konvencije.
ZUTD člen 129, 129/1, 129/1-9.. Pravilnik o prijavi in odjavi iz evidenc, zaposlitvenem načrtu, pravicah in obveznostih pri iskanju zaposlitve ter nadzoru nad osebami, prijavljenimi v evidencah (2010) člen 44, 44/3.
prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb - svetovalni razgovor - opravičena odsotnost
Glede na to, da udeležba na pripravljalnem sestanku spornega dne po stališču pritožbenega sodišča v smislu 3. odstavka 44. člena Pravilnika o prijavi in odjavi iz evidenc, zaposlitvenem načrtu, pravicah in obveznostih pri iskanju zaposlitve ter nadzoru nad osebami, prijavljenimi v evidencah predstavlja opravičljiv razlog za opustitev aktivnega iskanja zaposlitve brez predhodnega dogovora, in je tožnik ta razlog zavodu sporočil s pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo, je bil razlog za odsotnost izkazan pravočasno. Tožnik je bil nezakonito izbrisan iz evidence brezposelnih oseb. Sodišče prve stopnje je zato izpodbijana posamična upravna akta utemeljeno odpravilo, odločilo, da se tožnik še nadalje vodi v evidenci brezposelnih oseb in prvostopenjskemu organu toženca odredilo izdajo ustreznega potrdila.
obstoj delovnega razmerja - študentsko delo - pogodba o poslovnem sodelovanju - elementi delovnega razmerja - pogodbena volja strank
Tudi v primeru, če bi tožena stranka tožniku ponudila sklenitev pogodbe o zaposlitvi, pa te ponudbe tožnik ne bi sprejel, to ne bi vplivalo na pravilnost ugotovitve o obstoju dejanskega delovnega razmerja med strankama zaradi obstoja elementov delovnega razmerja. Volja strank pri ugotovitvi dejanskega (faktičnega) delovnega razmerja ni odločilna.
Delo tožnika pri toženi stranki je imelo vse elemente delovnega razmerja, dejstvo, da ni imel enakih pravic in obveznosti kot zaposleni v delovnem razmerju pri toženi stranki, pa na pravilnost te ugotovitve ne vpliva.
SPZ člen 37, 105, 105/3. ZTLR člen 24, 25, 25/5. ZVEtL člen 7, 7/1, 7/2, 7/3.
dejanska etažna lastnina - nerazdeljena stanovanjska hiša - dogovor o uporabi - priposestvovanje - gradnja na tujem - numerus clausus stvarnih pravic - pravica uporabe - lastninska pravica
Kljub temu, da toženka ne terja ugotovitve stvarne pravice, pač pa le enega od njenih upravičenj (pravico uporabe), pritožbeno sodišče sodi, da takemu zahtevku zaradi urejanja medsebojnih razmerij, ki koreninijo še v l. 1973, ne gre odreči pravnega varstva.
dodatek za pomoč in postrežbo - smrt upravičenca - prehod terjatve - dedič - aktivna legitimacija
Dodatek za pomoč in postrežbo, opredeljen v 99. členu ZPIZ-2 je nedvomno osebna pravica, ki je ni mogoče prenesti na drugega in ne podedovati in tudi ni v pravnem prometu (enako je strogo osebne narave tudi nepremoženjska škoda). Prvotno oziroma pred spremenjenim stališčem, je tudi Vrhovno sodišče RS v sodbi opr. št. VIII Ips 156/2010 z dne 4. 10. 2011 in v drugih, na katere se je sklicevalo sodišče prve stopnje v sklepu opr. št. II Ps 406/2017 z dne 21. 7. 2017 zavzelo drugačno stališče, pa ga je potem spremenilo v sodbi opr. št. II Ips 58/2015 z dne 10. 11. 2016 na podlagi odločbe Ustavnega sodišča RS z dne 28. 9. 2016.
V konkretnem primeru je dedič pokojne A.A., B.B. v tem sporu aktivno legitimiran. Z dnem pokojničine smrti 28. 4. 2017, ker se dedovanju ni odpovedal, je vstopil v to pravdo. S tem je vstopil v vsa zapustničina pravna razmerja. Ker je sodišče prve stopnje pravilno izhajalo iz stališča pritožbenega sodišča, da bo zapustničina terjatev iz naslova dodatka za pomoč in postrežbo prešla na dediča, to je na tožnika, ker je tožnica dne 2. 3. 2017, ko je bila še živa, vložila tožbo za uveljavljanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo, ne bo pa na tožnika prešla sama pravica do dodatka za pomoč in postrežbo, ker gre za osebno pravico, je sodišče prve stopnje pogoje za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo ugotavljalo za pokojno A.A. in ji priznalo to pravico ter tožencu naložilo, da dajatev iz tega naslova izplača tožniku.
Bistvo konkurenčne klavzule je v tem, da se lahko delavcu v primeru pridobivanja določenih znanj in zvez, povezanih s poslovanjem delodajalca, za katera obstaja poslovni interes delodajalca, da jih delavec ne izkorišča pri svoji dejavnosti po prenehanju delovnega razmerja, za določen čas po prenehanju delovnega razmerja prepove opravljanje konkurenčne dejavnosti. Odgovornosti za dejansko konkurenčno delovanje se ni mogoče razbremeniti z zatrjevanjem, da je do tega prišlo na pobudo nekdanjih poslovnih partnerjev tožeče stranke.
ZPIZ-2 člen 11, 7, 40, 40/2, 391, 391/1, 391/4.. ZUP člen 6, 7, 9.
starostna pokojnina - delna pokojnina
Četudi so izpolnjeni pogoji za starostno pokojnino po ZPIZ-1, veljavnem do 31. 12. 2012, je mogoče delno pokojnino po 1. 1. 2013 odmeriti izključno po določbah ZPIZ-2.
ZPIZ-2 člen 16.. ZPIZ-2B člen 37, 37/1, 37/4.. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ( in Švico) člen 1.
lastnost zavarovanca - I. kategorija invalidnosti
Po 16. členu ZPIZ-2 so obvezno zavarovani družbeniki ali delničarji gospodarskih družb, ustanovljenih v skladu s predpisi Republike Slovenije, ki so hkrati poslovodne osebe, če niso zavarovani na drugi podlagi. Ni mogoče šteti, da pritožnik ni zavarovanec obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja po 16. členu ZPIZ-2 kljub družbeništvu in poslovodstvu samo zato, ker je uživalec invalidske pokojnine v Republiki Avstriji, in ker naj bi zato imel lastnost zavarovanca pri tamkajšnjem nosilcu zavarovanja. Upokojitev v Avstriji ni dejstvo, ki bi bilo podlaga za lastnost zavarovanca. Z delom besedila 16. člena ZPIZ-2 ni mišljena pasivna lastnost zavarovanca zaradi uživanja pravic pri tujem nosilcu zavarovanja, temveč aktivna lastnost zavarovanca na pravnih temeljih iz I. poglavja ZPIZ-2, ki ureja krog zavarovancev obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kot npr. delavcev v delovnem razmerju (14. člen), samozaposlenih oseb (15. člen), kmetov (17. člen) itd.
izredna denarna socialna pomoč - varstveni dodatek
Za odločitev v sporni zadevi je odločilen odgovor na vprašanje, ali tožnik uveljavlja izredne stroške, ki so drugačni od tistih, za katere je namenjen varstveni dodatek. Le-ta je socialni korektiv, namenjen za kritje življenjskih stroškov, ki nastanejo v daljšem časovnem obdobju (stroški z vzdrževanjem stanovanja, nadomeščanjem trajnih potrošnih dobrin in podobno) in niso stroški za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb.
sklep o prekinitvi postopka - nadaljevanje postopka
S pravnomočnostjo odločitve v vzorčni zadevi je odpadel razlog za prekinitev postopka in je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo sklep o nadaljevanju postopka.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prekluzija dokaznega predloga - plačilo sodne takse - vrednost spornega predmeta in kontrolna dolžnost sodišča - ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem - ugovor višjega deleža na skupnem premoženju - obstoj zunajzakonske skupnosti - skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje zakoncev - vlaganja v posebno premoženje zakonca - vlaganje posebnega premoženja v skupno premoženje - civilna delitev skupnega premoženja v pravdi
V času zakonske zveze povečana vrednost poslovnega deleža, ki ga je pridobil eden od zakoncev pred sklenitvijo zakonske zveze, spada v posebno premoženje tega zakonca. V sistemu zasebne lastnine spada namreč povečanje vrednosti kapitala v premoženje tistega, ki ima v lasti kapital, saj je temelj za prisvajanje lastninska pravica in ne delo.
Sodna praksa sicer omogoča, da bivši zakonec v določenih primerih z obligacijskim zahtevkom za izplačilo protivrednosti svojega deleža na stvari doseže delitev skupnega premoženja že v pravdnem postopku, a le v primerih, če za to obstajajo posebne okoliščine. Tudi če se opravlja delitev v pravdi, pa je primerno, da se opravi delitev celotnega premoženja, ki je predmet zahtevka. Zgolj delna delitev skupnega premoženja ne predstavlja pravega pristopa za celovito razrešitev premoženjskih razmerij med zakoncema, saj lahko sodišče pravično razdeli skupno premoženje samo, če hkrati odloča o celotnem premoženju.
znižanje preživnine - preživninske potrebe otroka - potrebe preživninskega upravičenca - preživninska zmožnost staršev - spremenjene potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca
Spremenjene potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca so pravni pojem, ki ga je potrebno razlagati tako, da morajo biti te spremembe bistvene. Postopek odločanja o spremembi preživnine na podlagi navedene določbe je zato dvofazen, in sicer mora sodišče najprej ugotoviti, ali je v času od prejšnje določitve preživnine do trenutka odločanja v pravdi za njeno spremembo prišlo do bistveno spremenjenih okoliščin na strani preživninskih zavezancev ali upravičencev, nato pa mora preživnino znova določiti v sorazmerju z zmožnostmi vsakega od preživninskih zavezancev (staršev) in potrebami preživninskega upravičenca (otroka). Odgovor na vprašanje, ali je prišlo do bistveno spremenjenih okoliščin, je mogoč s tem, da sodišče primerja dejanske okoliščine iz časa prvotne določitve preživnine, in tiste, ki so aktualne ob odločanju v pravdi za spremembo višine preživnine.
rok za vložitev predloga - zavrženje predloga - obnova postopka
Za začetek teka roka za vložitev predloga za obnovo postopka je pomembna vročitev sodne odločbe sodišča prve stopnje, s pravnomočnostjo katere je bil postopek pravnomočno končan, oziroma njena pravnomočnost, kadar bi rok začel teči, preden bi odločba postala pravnomočna, ne pa trenutek, ko je tožena stranka izvedela za možnost vložitve predloga.
URS člen 19, 19/1, 35, 51. ZDZdr člen 30, 30/1, 39, 61. ZNP člen 37.
zdravljenje brez privolitve v psihiatrični bolnici pod posebnim nadzorom - bipolarna afektivna motnja - duševna motnja - poseg v ustavne pravice posameznika - prisilen ukrep
Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici brez privolitve, na oddelku pod posebnim nadzorom, je prisilen ukrep, ki močno posega ne le v pravico do osebne svobode, pač pa tudi v pravico do varstva duševne integritete in pravico do prostovoljnega zdravljenja.
Namestitev na oddelku pod posebnim nadzorom je edina oblika bivanja in zdravljenja, s katero je udeleženkino ogroženost mogoče eliminirati. Zdravljenje izven oddelka pod posebnim nadzorom ne pride v poštev, ker z drugimi oblikami pomoči in brez stalnega nadzora udeleženkine nevarnosti – sami sebi in drugim – ni mogoče odvrniti. Zaradi odsotnosti njenega uvida v naravo bolezni bi bilo njeno zdravje v okolju, kjer stalnega nadzora ne bi imela, hudo ogroženo. Šele v primeru ureditve terapije in s potekom časa udeleženka lahko doseže izboljšanje bolezenskega stanja, lahko celo stanje brez bolezenskih znakov. Da bo do tega prišlo, je treba opraviti diagnostiko in ponovno urediti terapijo, kar je zaradi udeleženkinega zdravstvenega stanja mogoče samo na oddelku pod posebnim nadzorom.
načelo kontradiktornosti - zavrnitev dokaznega predloga - zavrnitev dokaznega predloga za zaslišanje izvedenca - pravočasnost dokaznega predloga - pogoj nekrivde - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nova glavna obravnava pred drugim sodnikom
Ker so se šele v dokaznem postopku odkrile določene okoliščine in nasprotja z že izvedenimi dokazi, ki jih je treba za pravilno ugotovitev dejanskega stanja razjasniti, je dokazni predlog za zaslišanje notarja, podan s strani tožeče stranke po prvem naroku, pravočasen.
Nasprotovanje uporabi nepremičnine, da prepreči nastop nepravega priposestvovanja služnosti, mora biti jasno in nedvoumno, čeprav je lahko tudi konludentno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00013185
ZIZ člen 272. ZZZDR člen 105, 105/1, 105/3, 113. ZPP člen 328, 332.
regulacijska začasna odredba - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - začasna določitev stikov - začasna določitev preživnine - nadomestitev soglasja starša - stiki v korist otroka - načelo kontinuitete vzgoje in varstva - največja korist otroka - dokazni standard verjetnosti - popravni sklep - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Starša kot primarna varuha otrokovih koristi morata najti načine, s katerimi bosta čim bolj omilila posledice prenehanja njune življenjske skupnosti. Pri tem pomembno vlogo igra načelo kontinuitete. Vendar ne gre zgolj za kontinuiteto okolja, v katerem je živela družina pred njenim razpadom, ampak predvsem za kontinuiteto vzgoje in varstva ter navezanosti in pripadnosti otroka enemu ali drugemu staršu.
ZZVZZ člen 23, 26, 44a, 44a/2.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 135a, 136, 227.
povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - kontrolni pregled
Sodišče prve stopnje je med drugim kot pravno podlago upoštevalo določbo 227. člena Pravil obveznega zdravstvenega stanja in zaključilo, da ker se ta določba nanaša na kontrolni pregled po opravljenem zdravljenju v tujini in ker po tej določbi ni potrebno mnenje klinike oziroma inštituta v Republiki Sloveniji, ni potrebna predhodna odobritev kontrolnega pregleda ter se sklicevalo na stališče, ki ga je zavzelo Vrhovno sodišče v sodbi in sklepu opr. št. VIII Ips 231/2010. Že na podlagi takšnega zaključka je ob uporabi 2. točke 23. člena ZZVZZ in v zvezi z drugim odstavkom 44. a člena istega zakona tožniku priznalo stroške zdravljenja v tujini v višini 90 % dejanskih stroškov. Pri tem je spregledalo, da je tožnik po svojem zakonitem zastopniku zahtevo za priznanje pravice do prvega kontrolnega pregleda v tujini vložil pri tožencu dne 7. 6. 2016. Tedaj pa je že veljala sprememba in dopolnitev Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja. V 96. členu novele je določeno, da se določbe od 224. do 228. člena spremenijo. Določba 227. člena je spremenjena in določa, da v postopku odločanja o pravici iz 135.a do 136. člena Pravil lahko uradna oseba zavoda, če nima določenega strokovnega znanja, pridobi mnenje imenovanega zdravnika, člana zdravstvene komisije ali drugega zdravnika zavoda. Določbe 227. člena novele s takšnim besedilom, pa sodišče prve stopnje ni uporabilo.
zakonske zamudne obresti - pravica do pomoči ob rojstvu otroka
Glede na terminski plan izplačil za leto 2016 ter ob upoštevanju, da je toženec nezakonito prvostopno odločbo izdal dne 4. 4. 2016, ki je postala skladno s četrtim odstavkom 57. člena ZSDP-1 izvršljiva z dnem odpreme odločbe tožnici, to je z dnem 5. 4. 2016, bi toženec moral tožnici pomoč ob rojstvu otroka izplačati 11. 5. 2016 tako, da je prišel v zamudo 12. 5. 2016.