zamuda roka za plačilo sodne takse - sodna taksa kot procesna predpostavka - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda prekluzivnega roka - zakrivljena zamuda - pogoji za vrnitev v prejšnje stanje - vročanje pooblaščencu stranke - notranje razmerje med stranko in pooblaščencem
Toženec zamudo s plačilom sodne takse pojasnjuje z malomarnostjo njegove žene, ki je pri pregledovanju pošte spregledala odvetnikovo obvestilo in mu ga je nato posredovala prepozno. Takšen razlog je neupravičen, saj je vrnitev v prejšnje stanje mogoča le, če zamuda ni bila zakrivljena.
V obravnavani zadevi je bila pošiljka tožencu pravilno vročena, saj se vročitev pooblaščencu šteje kot vročitev, opravljena stranki osebno. Sodna praksa je v takšnih primerih enotna, da je dolžnost pooblaščenca in stranke, da sama z zadostno skrbnostjo poskrbita za komunikacijo, ki omogoča sodelovanje v postopku, sicer stranka nosi morebitne negativne posledice, ki nastanejo zaradi pasivnosti pooblaščenca ali nje same.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00013167
OZ člen 86. ZPotK člen 6, 6/1, 7, 7/1. ZVPot člen 22, 22/5, 23, 24, 24/1.
ničnost kreditne pogodbe - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - pojasnilna dolžnost banke - Direktiva Sveta 93/13/EGS - obseg pojasnilne dolžnosti - varstvo potrošnikov - kršitev pojasnilne dolžnosti - načelo vestnosti in poštenja
Sodišče prve stopnje bo moralo skrbneje oceniti, ali tožnika na podlagi informacij, ki jima jih je posredovala toženka, res nista mogla oceniti posledic sprememb tečaja CHF v razmerju do EUR oziroma SIT za obseg njunih pogodbenih obveznosti, upoštevaje njuno izobrazbo, kar zlasti velja za tožnika, ki je diplomirani ekonomist. Nadalje bo moralo sodišče natančneje presoditi, ali toženka ob sklepanju pogodbe res ni ravnala v dobri veri. V tem okviru bo moralo oceniti tudi pisni izjavi prič, ki ju izpostavlja pritožba. Predvsem pa se bo moralo podrobneje izreči o tem, ali je prišlo do bistvenega povečanja obveznosti tožnikov in s tem do znatnega neravnotežja v pravicah in obveznostih pogodbenih strank. Nenazadnje bo moralo sodišče prve stopnje pri ponovnem sojenju uporabiti tudi sodno prakso, ki se je v zadnjem času izoblikovala pri obravnavanju tovrstnih zahtevkov potrošnikov iz kreditnih pogodb v tuji valuti. Ni izključeno, da bo zaradi celovite ugotovitve vseh odločilnih dejstev moralo pravdnima strankama dopustiti tudi dopolnitev njunega trditvenega in dokaznega gradiva.
solidarno poroštvo - oblika poroštvene izjave - stečaj glavnega dolžnika
Kadar se porok zaveže kot porok in plačnik, odgovarja upniku kot glavni dolžnik za celo obveznost. Tožnik je zato lahko zahteval poplačilo dolga od poroka, neodvisno od tega, da je svojo terjatev priglasil v stečaj, saj je v drugem odstavku 1022. člena OZ določeno, da zmanjšanje obveznosti stečajnega dolžnika v stečajnem postopku ne pomeni tudi ustreznega zmanjšanja porokove obveznosti, zato odgovarja porok upniku za ves znesek svoje obveznosti.
izločitev sodnika - zahteva za izločitev sodnika - nepristranskost sojenja - dvom v nepristranost sodnika - subjektivni in objektivni kriterij - odklonitveni razlog za izločitev - izključitev javnosti glavne obravnave - kršitev načela javnosti glavne obravnave - pravočasnost uveljavljanja procesnih kršitev - prekluzija pri uveljavljanju procesne kršitve - vodstvo glavne obravnave - kršitev načela kontradiktornosti postopka - neobrazloženost sodbe - očitek protispisnosti - pogodbena volja strank - pogodbene obveznosti - neizpolnitev pogodbenih obveznosti - odstopno upravičenje - povrnitev vlaganj - protipravno ravnanje
Morebitno napačno ravnanje sodišča pri zagotavljanju javnosti obravnave ali kontradiktornosti postopka bi utemeljevalo očitek o storjenih bistvenih kršitvah postopka, ne pa očitka o sodničini pristranskosti in s tem razloga za njeno izločitev.
Pridobitev dokumentacije, ki je potrebna za izdajo gradbenega dovoljenja, je bila obveznost tožeče stranke, ki ni dokazala, da bi dokumentacijo pridobila in toženo stranko pozvala k pridobitvi gradbenega dovoljenja. Ker tožena stranka (še) ni odklonila pridobitve gradbenega dovoljenja in s tem onemogočila obnove gradu in njegove uporabe s strani tožeče stranke za predvideni namen, ni podana zatrjevana protipravnost njenega ravnanja, ki je ena od kumulativno zahtevanih predpostavk odškodninskega delikta.
spregled pravne osebnosti - odškodninska odgovornost društva - društvo - predsednik društva - odgovornost zakonitega zastopnika društva - zastavni dolžnik - zakonska subrogacija - prehod terjatve ali obveznosti - razmerje med zastavnim dolžnikom in glavnim dolžnikom - zloraba pravne osebe - zmanjšanje premoženja - preprečitev povečanja premoženja - subjektivni in objektivni kriterij - unovčenje bančne garancije - financiranje projekta - bančna garancija za dobro izvedbo posla
Prva toženka je društvo, drugi toženec pa je njen predsednik. Za obveznosti društva odgovarjajo solidarno in z vsem svojim premoženjem tudi njegove odgovorne osebe, ki so v svojo korist ali v korist koga drugega zmanjšala premoženje društva ali preprečile povečanje premoženja, čeprav so vedele, da društvo ne bo moglo poravnati obveznosti tretjim osebam. Odgovarjajo do višine oškodovanja društva, ki so ga povzročile s svojim ravnanjem.
Razmerje med glavnim dolžnikom in zastavnim dolžnikom je po pravnih učinkih podobno razmerju med glavnim dolžnikom in porokom. Tako ga je treba presojati ob uporabi določil Obligacijskega zakonika, ki urejajo poroštvo in regresna upravičenja poroka proti glavnemu dolžniku.
S tem, ko je tožnica kot zastavna dolžnica poravnala dolg, je nanjo prešla upnikova terjatev po samem zakonu.
Zatrjevanja tožeče stranke glede naknadno odpadlih odločilnih elementov, zaradi katerih je bila pogodba sklenjena, je zahtevalo presojo sodišča prve stopnje v smeri obstoja podlage (cause) pogodbe skladno z določbo četrtega odstavka 39.člena OZ v zvezi s prvim odstavkom 39.člena OZ. Če pogodba nima podlage, je nična, podlaga lahko odpade tudi po sklenitvi pogodbe (tretji odstavek 39.člena OZ) in pogodbena stranka lahko uveljavlja ničnost pogodbe.
Določba 76.člena ZUreP-1 je namreč podrobnejšo vsebino Urbanistične pogodbe prepuščala pogodbenim strankam, saj je le na splošni ravni določala njeno vsebino in tako je bilo v konkretnem primeru, kot sta sedaj pravdni stranki s pogodbo tudi določili, da mora tožeča stranka kot investitor predložiti bančno garancijo in sta s tem pogodbeni stranki v okviru prostega urejanja pogodbenih razmerij5 določili obveznost tožeče stranke, ki z zakonom ni bila predpisana.
Ker tožeča stranka bančne garancije ni predložila, sta se pogodbeni stranki smeli dogovoriti, da tožeča stranka namesto zavarovanja z bančno garancijo svojo obveznost izpolni z delnim plačilom komunalnega prispevka in s tem ni odpadla kavza pogodbe, ki je v zgraditvi komunalne opreme za potrebe objektov, ki jih je tožeča stranka gradila kot investitor.
sprememba tožbe - sprememba vrednosti spora med postopkom - sprememba pristojnosti - nepristojnost sodišča - vročanje stranki - pravica do izjave stranke
Utemeljen je očitek, da bi moralo sodišče toženi stranki dati možnost, da se o predlagani spremembi tožbe izjavi, in šele po tem ustrezno ravnati glede na 185. člen ZPP.
zavrženje tožbe - priznanje izločitvene pravice v stečajnem postopku - stroški pravdnega postopka - povrnitev pravdnih stroškov - povrnitev stroškov upniku - prijava terjatve v stečajnem postopku - prijava terjatve iz naslova stroškov postopka v stečajnem postopku - stroški zaradi uveljavljanja terjatve v sodnem postopku - pravne posledice začetka stečajnega postopka za terjatve upnikov - dolžnost prijave terjatev v stečajnem postopku - neenotna sodna praksa - nastanek terjatve iz naslova pravdnih stroškov - izdaja odločbe
Pritožbeno sodišče se pridružuje mnenju, da terjatev iz naslova pravdnih stroškov nastane z izdajo sodne odločbe, ki odloči o tej terjatvi in njenemu zavezancu. Gre za terjatev v pravdi, ki je bila začeta pred uvedbo stečajnega postopka, a o njej še ni bilo odločeno s sodno odločbo. To torej ni takšna terjatev, za katero drugi odstavek 60. člena ZFPPIPP določa, da jo je treba prijaviti, ker bi sicer prenehala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00013178
ZVPot člen 22, 23, 24. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2. OZ člen 3, 86, 86/1, 119.
nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost - informacijska dolžnost banke - zakonska pojasnilna dolžnost - načelo vestnosti in poštenja - slaba vera banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - izvedeni finančni instrumenti - zmotna uporaba materialnega prava - kredit - kreditna pogodba - potrošniška kreditna pogodba - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - valutna klavzula v CHF - varstvo potrošnikov - varstvo potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami - oderuška pogodba - svoboda urejanja obligacijskih razmerij - kavza pogodbe - causa credendi - dopustnost podlage - ničnost pogodbe - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - načelo lojalne razlage - nejasni pogodbeni pogoji
Za zaključek, da je tožena banka v postopku sklepanja pogodbe naredila vse, kar je bilo treba, ne zadostuje ugotovitev, da sta tožnika s podpisom pogodbe potrdila, da sta bila v celoti seznanjena z rizikom eventualnega zvišanja obveznosti odplačila kredita v EUR, ki bi nastal kot posledica spremembe gibanja tečaja CHF, in še manj opredelitev temeljne pogodbene obveznosti tožnikov. Iz teh določb ne izhaja, kakšna je bila dejanska vsebina seznanitve in ali sta tožnika dejansko vedela, kako negotov je obseg njune obveznosti, prevzete s pogodbo. Za izpolnitev pojasnilne dolžnosti tudi ne zadostuje dejstvo, da toženka ni posebej poudarjala prednosti kredita z valutno klavzulo in da tožnikov ni zavajala z zagotovili o pričakovani stabilnosti tečaja. Toženka je bila namreč v okviru pojasnilne dolžnosti dolžna: 1) predočiti tudi slabosti tovrstne kreditne pogodbe ter 2) tožnikoma razkriti informacije, s katerimi je razpolagala, in bi lahko pomembno vplivale na obseg njune pogodbene obveznosti. Pojasnilna dolžnost ob sklepanju pogodb z valutno klavzulo res ne obsega obveznosti pravilnega napovedovanja gibanja tečaja, vključuje pa dolžnost predstavitve možnosti (verjetnosti) znatnega padca vrednosti domače valute ter pojasnila, kako bi uresničitev te možnosti vplivala na obseg potrošnikovih pogodbenih obveznosti, tj. tako na višino posamezne anuitete kot tudi na višino skupnega zneska, ki bo potreben za poplačilo kredita. Navedeno velja toliko bolj v konkretnem primeru, saj je ob sklenitvi pogodbe primerjava obrestnih mer in anuitet vzbujala vtis, da je kredit z valutno klavzulo ugodnejši od kredita v domači valuti. Toženka kot finančni strokovnjak je ravnala vestno in pošteno, če je v pogajanjih za sklenitev pogodbe nastopala odprto in je tožnikoma kot potrošnikoma posredovala informacije, ki sta jih potrebovala, da sta lahko sprejela poučeno in preudarno odločitev, se pravi, da sta imela dejansko možnost primerjati ponujene kreditne opcije med seboj ob upoštevanju celotnega obdobja odplačevanja kredita in ne le glede na trenutno stanje.
delovna nezgoda (nesreča pri delu) - kuhanje bonbonske mase v kotlu - objektivna odškodninska odgovornost - soprispevek delavca k škodnemu dogodku - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - strah - sekundaren strah - višina denarne odškodnine - prevozni stroški - zamuda - zakonske zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti
Delujoči kotel, kjer se je pod pritiskom zaradi hitro vrtečega se mešala kuhala bonbonska masa s temperaturo 130º C, predstavlja nevarno stvar, delo na njem pa delo s povečano nevarnostjo. To pomeni, da je delodajalec kot imetnik nevarne stvari lahko deloma prost odgovornosti le, če je tožnica kot oškodovanka prispevala k nastanku škode (tretji odstavek 153. člena OZ).
zastaranje zamudnih obresti - razlogi za ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovor zastaranja
Zamudne obresti so zastarale tri leta po glavni obravnavi v pravdnem postopku. Zaključek se je nanašal na takoimenovane neprave judikatne terjatve iz naslova obresti, ki zastarajo v treh letih po koncu glavne obravnave.
nezakonito pridobljen dokaz - sklep o zavrnitvi predloga za izločitev dokazov - poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine - pravica do varstva osebnih podatkov - načelo sorazmernosti
Pravilno je preiskovalna sodnica zaključila, da je v obravnavanem primeru potrebno tehtati med pomenom in nevarnostjo kršitve z vidika Š. na eni strani in pravicami oškodovane družbe, v katere je bilo poseženo z več kaznivimi dejanji, storjenimi s strani več oseb ter njenem interesu po učinkoviti zaščiti in varstvu lastnih pravic in premoženja na drugi strani. Poudariti je še potrebno, da je H.P.S. dal pregledati trdi disk v zvezi s kaznivimi dejanji, ki se osumljeni očitajo, z ničemer pa ni dokazano niti izkazano, da so se na računalniku oziroma trdem disku nahajale kakšne vsebine, ki so bile izključno last Š. ter bi jih S. na kakršenkoli način uporabil. Ponovno je potrebno poudariti, da je njegov interes bil v preprečitvi nadaljnjega izvrševanja kaznivih dejanj na račun njegove družbe S.M. d.o.o. in je zato povsem utemeljen. Če sta bila trdi disk in prenosnik last Š., se postavlja vprašanje ali je imela od odgovorne osebe dovoljenje, da je na "osebnem" računalniku shranjevala poslovno dokumentacijo družbe G. d.o.o., in sicer pogodbe o poslovnem sodelovanju, kreditne pogodbe, izdane račune itd., vse navedeno pa uporabila za izvrševanje kaznivih dejanj.
Pravilno je zato preiskovalna sodnica ob načelu sorazmernosti ugotovila, da je bil interes H.P.S., ne glede na kršitev pravice do zasebnosti T.Š., močnejši. Pri tem je zlasti potrebno upoštevati višino protipravno pridobljene premoženjske koristi, ki naj bi bila pridobljena zaradi izvrševanja kaznivih dejanj, cilj H.P.S. pa je bil zavarovanje interesov družbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00014051
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 47, 47/4, 48, 48/1, 48/1-2. OZ člen 352, 352/2, 353, 353/1. ZOR člen 190, 195, 195/1, 195/2, 324.
Ker je sodišče izvedenki naložilo dopolnitev izvedeniškega mnenja in ji v navodilu zastavilo dodatno nalogo, je upravičena do nagrade za dopolnitev mnenja.
Izvedenka je izračunala izgubo po posameznih mesecih, za iste mesece pa je sodišče upoštevalo tudi prejeta nadomestila oziroma pokojnino. Izvedenka je pojasnila način obračunavanja izgubljenega dobička (z indeksacijo), pri čemer je upoštevala vse pomembne okoliščine, ki vplivajo na izračun višine mesečnega zaslužka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00016867
ZVEtL člen 9, 9-2, 18, 18/1, 23, 23/1, 23/1-3, 23a. ZVEtL-1 člen 3, 28, 28/1, 29, 29/1, 57, 57/3. ZEN člen 71, 84, 92. SPZ člen 105. SZ-1 člen 23. ZNP člen 37, 113. ZPP člen 196, 315.
vzpostavitev etažne lastnine - postopek za vzpostavitev etažne lastnine - narok v postopku za vzpostavitev etažne lastnine - zaslišanje izvedenca - domneve v postopku za vzpostavitev etažne lastnine - pripravljalna opravila sodišča - izvajanje katastrskih vpisov - kataster stavb - vpis stavbe v kataster stavb - spremembe vpisov v katastru stavb - pojem stavbe in dela stavbe - skupni deli, ki služijo več večstanovanjskim stavbam - etažna lastnina - dejanska etažna lastnina - nastanek etažne lastnine - vmesni sklep - sosporništvo - enotni sosporniki - enotna pravdna stranka - učinek pravdnih dejanj enega od sospornikov na ostale sospornike - pravočasnost pritožbe - dovoljenost pritožbe
Predmet tega postopka je vzpostavitev etažne lastnine na stavbi z naslovi A. 1, 3 in 5 ter B. 2. Stavba oziroma posamezni deli v stavbi so že vpisani v kataster stavb. Med udeleženci in predlagatelji postopka je sporno, ali je sedanji katastrski vpis stavbe (kot enotne/ene stavbe s štirimi vhodi) pravilen oziroma ali ustreza dejanskemu stanju, ali pa bi se morala obravnavana stavba razdeliti na več ločenih stavb v skladu z določbami ZEN. Še drugače povedano, sporno je, ali gre za eno stavbo, na kateri obstoji enovita etažna lastnina, ali za tri stavbe, na katerih na vsaki posebej obstoji etažna lastnina, ki je stvarnopravno neodvisna od etažne lastnine na preostalih dveh stavbah.
Za rešitev spornega vprašanja je odločilno, kako je dejanska etažna lastnina v relevantnem obdobju nasta(ja)la. Še drugače povedano, „pravilnost“ katastrskega vpisa ni odvisna od ugotovitev izvedencev (ki sta vsak s svojega vidika dopustila obe možnosti), ampak od tega, ali je dejanska etažna lastnina nastala na vsaki stavbi posebej že pred uveljavitvijo SPZ.
ZPP člen 25, 25/1, 46, 46/1, 47, 47/1. ZIZ člen 62, 62/2.
spor o krajevni pristojnosti - izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine - nadaljevanje postopka po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - določitev krajevno pristojnega sodišča - ugovor krajevne nepristojnosti - pravočasen ugovor - prebivališče toženca - krajevna pristojnost po prebivališču toženca
Ker tožena stranka ob vložitvi predloga za izvršbo ni živela v Radovljici in ji tudi razveljavitveni sklep ljubljanskega izvršilnega sodišča ni bil pravilno vročen, je njen ugovor krajevne pristojnosti po prejemu dopolnitve tožbe še vedno pravočasen.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00012643
OZ člen 179. ZBPP člen 46.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - opekline - brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči - pravdni stroški upravičenca do brezplačne pravne pomoči
Tožeča stranka je imela v postopku na prvi stopnji zagotovljeno brezplačno pravno pomoč, zato mora tožena stranka povrniti pravdne stroške v korist proračuna Republike Slovenije (46. člen ZBPP).
KZ člen 205. KZ-1 člen 90, 90/1, 90/1-4, 196, 196/1, 196/2. ZDR-1 člen 4, 56.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - absolutni zastaralni rok - trajajoče kaznivo dejanje - časovna veljavnost kazenskega zakona
Pritožba glede izpovedb zaslišanih prič utemeljeno opozarja, da nobena izmed zaslišanih prič ni potrdila, da je oškodovanec ves čas delal za obdolženca, niti priča D. Z., saj je ta povedal, da je bil oškodovanec 90% časa prisoten na delu na gradbiščih. Pritožbeno sodišče pa pri tem ni prezrlo, da je bil oškodovanec pri obdolžencu v obravnavanem obdobju, in sicer v letu 2008 zaposlen in prijavljen v zavarovanja le tri mesece (od 1. 3. 2008 do 25. 5. 2008) in en mesec v letu 2009 (od 23. 11. 2009 do 23. 12. 2009), zato je za pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje potrebno ugotoviti, kakšno je bilo njuno razmerje v vmesnem času.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00012482
OZ člen 39, 122, 346, 837. ZPP člen 5, 7, 243, 285.
posredniška pogodba - prenos pogodbe - pogoji za prenos pogodbe - dopustna podlaga pogodbe - zastaralni rok - trditveno in dokazno breme - negativna dejstva - materialno procesno vodstvo - pravica do izjave - dokazovanje z izvedencem - pripombe na izvedensko mnenje
Ker je tožnik vseskozi zmotno zatrjeval, da negativnega dokaznega bremena ne more nositi, v zvezi s tem je v posebni vlogi celo podal ugovor bistvene kršitve postopka, kjer je prosil sodišče, naj mu v okviru procesnega vodstva odgovori na njegovo vprašanje glede dokazovanja negativnih dejstev, bi moralo sodišče prve stopnje v okviru materialno procesnega vodstva s pravdnima strankama odprto razčistiti vprašanje dokaznega bremena. Najprej tako, da bi strankama pojasnilo, katera v posamezni fazi postopka nosi dokazno breme, pa tudi tako, da bi ju pozvalo, da morata za svoje nove trditve predložiti dokazila.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00014776
KZ-1 člen 204, 204/2, 207, 207/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
kaznivo dejanje roparske tatvine - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih v sodbi - nejasnost razlogov o odločilnih dejstvih
Iz razlogov napadene sodbe ni mogoče jasno razbrati ali je sodišče prve stopnje obdolženko oprostilo obtožbe, ker ni dokazano, da je storila tatvino, ali zato, ker je bila ukradena stvar brez vrednosti (tester), ali zato, ker ni dokazano, da je uporabila silo napram oškodovanki, da bi obdržala ukradeno stvar ali pa celo zato, ker je bila reakcija oškodovanke glede na njeno stanje nosečnosti in vrednost testerja pretirana, ko je skušala na vsak način zadržati obdolženko in je od nje zahtevala, da tester vrne.