ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/3, 12, 12/4, 12b, 12b/1. ZPP člen 212.
zavrnitev predloga za odlog ali oprostitev plačila sodnih taks - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - postopek za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks - trditveno in dokazno breme - pomanjkljiva trditvena podlaga - trditve o pravnoodločilnih dejstvih - blokada poslovnih računov - gotovinsko poslovanje - obremenjenost nepremičnine s hipoteko - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse
Kadar sodišče ugotovi, da stranka premoženje ima, lahko ugodi predlogu za oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse le, če prosilec izkaže, da sredstev ne more zagotoviti (npr. prodati zalog in naložb) oziroma jih ne more zagotoviti takoj in v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti (tretji odstavek 11. člena ZST-1).
zakupnina - cenik - zakupna pogodba za kmetijsko zemljišče
Sprememba cenika vodi do spremembe končne zakupnine (cena z upoštevanjem faktorjev odstopanja) pri vsaki parceli in končne zakupnine v seznamu za posamezno leto.
Formula izračuna zakupnine ne v pogodbi ne v ceniku ni jasno določena, niti niso jasno določeni parametri v seznamu parcel, kar otežuje preverljivost pravilnosti izračuna zakupnine, ni pa to nemogoče. Na podlagi vsebine pogodbe, skupaj s seznamom in ceniki, je dovolj podatkov, na podlagi katerih se lahko ugotovi pravilen način izračuna zakupnine in se jo določi ter preveri tožnikovo vtoževano ceno zakupnine za posamezno leto.
ZVEtL-1 člen 19, 24, 27, 57, 57/3. ZPDS člen 6, 7. ZPN člen 7. ZTLR člen 12.
vzpostavitev etažne lastnine - lastništvo posameznega dela stavbe - družbena lastnina - kupoprodajna pogodba - predmet kupoprodajne pogodbe - kletni prostor pod ploščadjo med objekti - stvar izven pravnega prometa - ničnost kupoprodajne pogodbe - zavrnitev predloga stranke - prijava udeležbe - pravni interes - upravnik stavbe v etažni lastnini
Sodišče v postopku po ZVEtL-1 ne rešuje spornih vprašanj niti postopka ne prekinja, pač pa odloči v skladu z dokaznimi pravili in domnevami iz ZVEtL-1. Če se ti ne nanašajo na sporna vprašanja, odloči v korist tistega udeleženca, katerega pravico šteje za bolj verjetno.
izključitev člana iz društva - pristojnost sodišča splošne pristojnosti - spor iz drugih civilnopravnih razmerij - disciplinski postopek - disciplinski organ - disciplinska odgovornost - pravica do obrambe - pravica do sodnega varstva - odločba disciplinske komisije - obrazložitev odločbe disciplinske komisije - potni stroški odvetnika - izbira odvetnika izven sedeža sodišča - potrebni stroški
Spore o veljavnosti oziroma zakonitosti izključitve člana iz društva je treba uvrstiti med spore iz "drugih civilnopravnih razmerij" iz 1. člena ZPP, o katerih se odloča v pravdnem postopku.
Tožena stranka (društvo) je dolžna v postopkih izključitve članov spoštovati minimalne procesne standarde, ki prizadeti osebi omogočajo enakopravno, učinkovito in pošteno varstvo njenih pravic. Odgovornost člana društva za kršitev obveznosti, ki so predpisane z zakonom ali internim aktom društva, je potrebno ugotavljati v disciplinskem postopku.
izločitev sodnika - zahteva za izločitev sodnika - nepristranskost sojenja - dvom v nepristranost sodnika - subjektivni in objektivni kriterij - odklonitveni razlog za izločitev - izključitev javnosti glavne obravnave - kršitev načela javnosti glavne obravnave - pravočasnost uveljavljanja procesnih kršitev - prekluzija pri uveljavljanju procesne kršitve - vodstvo glavne obravnave - kršitev načela kontradiktornosti postopka - neobrazloženost sodbe - očitek protispisnosti - pogodbena volja strank - pogodbene obveznosti - neizpolnitev pogodbenih obveznosti - odstopno upravičenje - povrnitev vlaganj - protipravno ravnanje
Morebitno napačno ravnanje sodišča pri zagotavljanju javnosti obravnave ali kontradiktornosti postopka bi utemeljevalo očitek o storjenih bistvenih kršitvah postopka, ne pa očitka o sodničini pristranskosti in s tem razloga za njeno izločitev.
Pridobitev dokumentacije, ki je potrebna za izdajo gradbenega dovoljenja, je bila obveznost tožeče stranke, ki ni dokazala, da bi dokumentacijo pridobila in toženo stranko pozvala k pridobitvi gradbenega dovoljenja. Ker tožena stranka (še) ni odklonila pridobitve gradbenega dovoljenja in s tem onemogočila obnove gradu in njegove uporabe s strani tožeče stranke za predvideni namen, ni podana zatrjevana protipravnost njenega ravnanja, ki je ena od kumulativno zahtevanih predpostavk odškodninskega delikta.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00013539
KZ-1 člen 211, 211/1.. ZKP člen 358, 358-1, 383, 435.
kaznivo dejanje goljufije - oprostitev obtožbe - razlogi za oprostitev obtožbe - izrek sodbe - konkretizacija zakonskih znakov - predlog za ponovno zaslišanje priče
Za oprostilni izrek zadostuje, da je v njem navedeno, da sodišče obdolženca oprošča obtožbe po 358. členu ZKP. Iz katerih razlogov je sprejelo tako odločitev, pa je sodišče dolžno pojasniti v obrazložitvi sodbe, kar je v obravnavnem primeru tudi storilo. Zato pritožbena izvajanja, ki grajajo pravilnost prvostopenjskega izreka, niso utemeljena, sicer pa presegajo tudi pritožbeni okvir glede na to, da je pritožba vložena le zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ne pa iz pritožbenega razloga bistvene kršitve določb kazenskega postopka. Kršitve, ki jih je glede na določbo 383. člena ZKP pritožbeno sodišče dolžno ugotavljati po uradni dolžnosti, pa pritožbeno sodišče ni ugotovilo.
ZZZDR člen 51, 51/2, 56, 59, 59/1. ZFPPIPP člen 384.
skupno in posebno premoženje zakoncev - ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem - vložek posebnega premoženja enega zakonca v skupno premoženje - odgovornost zakoncev za najeto posojilo - najemn in odplačevanje posojila za nakup nepremičnine - obligacijska terjatev - osebni stečaj fizične osebe - stečajna masa v postopku osebnega stečaja
Pravdni stranki sta zakonca, ki sta v zakonski zvezi pridobila stanovanje, ki je po podatkih zemljiške knjige v celoti last toženca. Tožnica je v postopku osebnega stečaja, upraviteljica pa je v zvezi z dolžnostjo, da ugotovi stanje tožničinega premoženja, vložila tožbo, s katero od sodišča zahteva ugotovitev, da stanovanje sodi v skupno premoženje pravdnih strank, z deležem vsakega od njiju do 1/2.
Na nastanek skupnega premoženja in na delež na skupnem premoženju ne vpliva dejstvo, kdo od zakoncev je najel posojilo v zvezi s skupnim premoženjem, niti ne, kdo ga je odplačeval. Morebitna terjatev iz tega naslova je lahko predmet obligacijskega zahtevka. Stanovanje je bilo nedvomno pridobljeno z delom obeh zakoncev v času trajanja zakonske zveze, zato ne gre za posebno premoženje toženca.
Prvi pogoj za vrnitveni zahtevek v vindikacijski sodbi je, da ima tožeča stranka na stvari, katere vrnitev zahteva, lastninsko pravico in da je stvar v dejanski oblasti tožene stranke. Ta se lahko brani z različnimi ugovori, med katerimi lahko odkloni izročitev stvari njenemu lastniku, če je upravičen do posesti stvari. Med ostalim pa seveda lahko ugovarja tudi, da stvar, ki je predmet zahtevka, ni last tožeče stranke, ker je tožena stranka sama postala lastnica.
sprememba tožbe - sprememba vrednosti spora med postopkom - sprememba pristojnosti - nepristojnost sodišča - vročanje stranki - pravica do izjave stranke
Utemeljen je očitek, da bi moralo sodišče toženi stranki dati možnost, da se o predlagani spremembi tožbe izjavi, in šele po tem ustrezno ravnati glede na 185. člen ZPP.
zavrženje tožbe - priznanje izločitvene pravice v stečajnem postopku - stroški pravdnega postopka - povrnitev pravdnih stroškov - povrnitev stroškov upniku - prijava terjatve v stečajnem postopku - prijava terjatve iz naslova stroškov postopka v stečajnem postopku - stroški zaradi uveljavljanja terjatve v sodnem postopku - pravne posledice začetka stečajnega postopka za terjatve upnikov - dolžnost prijave terjatev v stečajnem postopku - neenotna sodna praksa - nastanek terjatve iz naslova pravdnih stroškov - izdaja odločbe
Pritožbeno sodišče se pridružuje mnenju, da terjatev iz naslova pravdnih stroškov nastane z izdajo sodne odločbe, ki odloči o tej terjatvi in njenemu zavezancu. Gre za terjatev v pravdi, ki je bila začeta pred uvedbo stečajnega postopka, a o njej še ni bilo odločeno s sodno odločbo. To torej ni takšna terjatev, za katero drugi odstavek 60. člena ZFPPIPP določa, da jo je treba prijaviti, ker bi sicer prenehala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00016825
OZ člen 10, 131, 131/1, 154, 154/1, 154/2, 288, 943, 943/1. ZPP člen 216, 216/2. ZBPP člen 46, 46/3.
odškodnina - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - temelj odškodninske odgovornosti - višina odškodnine - prometna nesreča - nesreča premikajočih se motornih vozil - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - soprispevek oškodovanca - izvedenec cestnoprometne stroke - izvedensko mnenje - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - zmanjšanje življenjske aktivnosti - skaženost - tuja pomoč - določanje višine odškodnine po prostem preudarku - izguba na dohodku - vračunanje obresti in stroškov - zakonske zamudne obresti - zaključek zdravljenja - stroški postopka - predpravdni stroški
Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku, ob ugotovitvah izvedenca cestnoprometne stroke zaključilo, da je za prometno nesrečo, v kateri je bil tožnik udeležen kot motorist, ki je peljal naravnost po desnem prometnem pasu desnega smernega vozišča po prednostni štiripasovni cesti, zavarovanec toženke pa kot voznik osebnega vozila, ki je zavijal levo na neprednostno cesto, pripisati 90 % odgovornost vozniku osebnega vozila, ki je pri zavijanju očitno spregledal tožnika oziroma mu izsilil prednost, in 10 % odgovornost tožniku, ki je brez vozniškega izpita vozil neregistrirano vozilo. Kot ključno pri določanju tožnikovega soprispevka je izvedenec izpostavil, sodišče pa je temu sledilo, da tožnik v nevarni situaciji, v kateri je voznik osebnega vozila nepričakovano začel zavijati levo, ni pravočasno in ustrezno reagiral, saj je zmanjševal hitrost s prestavljanjem, pravilno pa bi moral intenzivno zavirati, da bi se nevarni situaciji izognil. Po oceni izvedenca bi se povprečen motorist z opravljenim vozniškim izpitom zelo verjetno na obravnavano situacijo odzval pravočasno in bi z ustreznim in intenzivnim zaviranjem trčenje z veliko verjetnostjo lahko preprečil, ker bi se v času šolanja pred opravljanjem izpita naučil tudi ravnanja v primeru nevarnosti, načinov zaviranja in umikanja.
Zdravljenje v ožjem smislu se je zaključilo konec avgusta 2010, ko je bilo zaključeno zdravljenje pri travmatologu. Kasnejši pregledi in zdravljenje pa so bili potrebni zaradi omilitve simptomov trajnih posledic, pri čemer ta del zdravljenja spada k trajnim posledicam obravnavanih poškodb.
Spremenjena osebnost je logična posledica vseh sprememb v tožnikovem življenju, ki jih je pustila obravnavana nezgoda, zato je ta okoliščina že sama po sebi zajeta v prisojeni odškodnini in je sodišču prve stopnje ni bilo treba posebej raziskovati. Kakšnih ekscesnih sprememb na tem področju, ki bi odstopale od navedenih in bi zahtevale angažiranje izvedenca ustrezne stroke, pa tožnik ni zatrjeval. V zvezi s tožnikovimi trditvami o opustitvi misli na družino pa gre pojasniti, da v postopku ni bilo ugotovljeno, da bi ga zmanjšanje življenjskih aktivnosti oviralo pri ustvarjanju in skrbi za družino, zato tega dejstva sodišče prve stopnje pri odmeri odškodnine pravilno ni upoštevalo. Navedeno pomeni, da je ta okoliščina, če drži, posledica tožnikove subjektivne odločitve, ki ni tudi objektivno pogojena, zato na prisojeno odškodnino ne more vplivati.
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo zahtevek za plačilo izgube na dohodku za obdobje po tem, ko je tožniku prenehala zaposlitev pri podjetju K., d. o. o. (t. j. od aprila 2009 dalje), saj tožnik ni podal ustreznih trditev, ki bi predstavljale podlago za sklepanje, kakšne dohodke bi lahko prejemal po prenehanju zaposlitve pri delodajalcu K., d. o. o. Dejstvo, ali je bil tožnik od leta 1999 do nesreče vseskozi zaposlen (kar glede na podatke delovne knjižice niti ne drži) in dejstvo, da je po nezgodi iskal zaposlitev, na napisano ne vplivata, saj ne spreminjata dejstva, da tožnik ni izkazal višine dohodkov, ki bi jih prejemal.
Glede škode, ki je bila znana že ob vložitvi tožbe, je treba, tako kot pri ostalih vtoževanih postavkah, slediti stališču izvedenca, da je bilo zdravljenje v ožjem smislu zaključeno 31. 8. 2010, in tožniku priznati zamudne obresti le od tega dne dalje do plačila. Na to ne vpliva niti tožnikovo sklicevanje na določbo prvega odstavka 943. člena OZ, zato njegovo zavzemanje, da se tek zamudnih obresti določi od poteka 15-dnevnega roka, ki je bil toženki dan za izpolnitev obveznosti v prvem odškodninskem zahtevku (vloženem že 29. 1. 2009, t. j. pred zaključkom zdravljenja), ni utemeljeno.
družbena lastnina - lastninjenje družbene lastnine pravnih oseb - prehod stvari v družbeno lastnino - družbena pravna oseba - pravica uporabe - priposestvovanje družbene lastnine - gradnja na tujem svetu - dokazna ocena
V sistemu družbene lastnine so imele družbene pravne osebe pravico pridobivati sredstva v družbeno lastnino od imetnikov lastninske pravice na podlagi pogodb.
potek časa, za katerega je bila začasna odredba izdana - ustavitev postopka zavarovanja
Čas, za katerega je bila izdana začasna odredba v obravnavani zadevi, je nedvomno potekel, zato se pritožnik neutemeljeno zavzema, da se postopek zavarovanja ne ustavi in da se v zemljiški knjigi ohrani vknjižena prepoved odtujitve in obremenitve.
sklep o zavrnitvi predloga za izločitev dokazov - predlog za izločitev dokazov - (ne)dovoljen dokaz
Dokumentacija CSD in zapisniki o zaslišanju prič ne predstavljajo nedovoljenih dokazov, ki bi jih bilo potrebno po določbi 83. člena ZKP iz spisa izločiti. Dokazi, ki jih sodišče na predlog strank ali po uradni dolžnosti izloči iz spisa, ker jih šteje kot nedovoljene dokaze, so tisti, ki so pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kar pa dokazi, za katere obdolženi predlaga, da se izločijo, niso. Obdolženi namreč tako v predlogu, kot v pritožbi navaja kršitev ustavnih pravic v upravnem postopku in ne v predkazenskem oziroma kazenskem postopku ob pridobivanju dokazov, zato ne more biti uspešen niti, ko se sklicuje na sodno prakso. Pritožbeno sodišče namreč ugotavlja, da v obravnavani zadevi ne gre za dokaze, ki bi bili pridobljeni s strani državnega organa, policije, sodišča itd. in za katere bi v zakonu bilo določeno, da se sodna odločba nanje ne more opreti, ali ki bi bili pridobljeni na podlagi takega nedovoljenega dokaza.
Predmetna nepremičnina v denacionalizacijskem postopku ni bila vrnjena denacionalizacijskim upravičencem, temveč je bila slednjim izplačana odškodnina, lastnik nepremičnine pa je ostala tožena stranka, na katero je kot rečeno prešla tudi najemna pogodba, zato je zavezana za povračilo vlaganj.
pooblastilo za zastopanje - zastopanje države - Republika Slovenija - zastopanje državnega pravobranilstva - zakonsko pooblastilo - odškodninska odgovornost države - odgovornost države za ravnanje državnega tožilstva - vložitev obtožnice - sprememba obtožbe - neobstoj protipravnega ravnanja
Državni pravobranilec je bil za zastopanje pred sodiščem pooblaščen z zakonom.
Tožnik ne zatrjuje, da bi državni tožilec prekoračil svoja pooblastila ali zlorabil svoja pooblastila. Če bi to storil, bi ravnal protipravno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00013529
ZD člen 2, 123, 132. ZPP člen 233, 235.
predmet dedovanja - premoženjska pravica - terjatve zapustnika - terjatev zapustnika, ki jo uveljavlja dedič - obstoj terjatve do dolžnika - posojanje denarja - posojilna pogodbe - univerzalno pravno nasledstvo - dokazi in izvajanje dokazov - priče - dokazna ocena izpovedbe prič - trditveno in dokazno breme - pravna dobrota oprostitve pričanja
Ne gre prezreti, da sta priči sicer res zanikali, da bi jima bilo znano, da je pokojni posojal denar, a je sodišče utemeljeno izpostavilo, da sta navedeni v zapustnikovem pisnem koledarju ne seznamu dolžnikov in sta na sodišču izkoristili pravno dobroto in odklonili odgovor na vprašanje, ali sta prejeli poziv na vračilo dolga. Zato je na podlagi vsega navedenega njuno izpovedbo pravilno ocenilo kot manj prepričljivo.
odškodninska obveznost delodajalca - krivdna odgovornost delodajalca - delo z viličarjem - pravila varnega dela - opustitev dolžne skrbnosti - soprispevek delavca - neskrbno ravnanje oškodovanca - navodila za varno delo - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti
Delodajalec mora zagotavljati pogoje za varnost in zdravje delavcev. Izvajati mora ukrepe, potrebne za zagotovitve varnega dela in zdravja, vključno s preprečevanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem z ustrezno organiziranostjo ter potrebnimi materialnimi sredstvi.
Oškodovanec, ki je tudi sam prispeval k nastanku škode ali povzročil, da je bila škoda večja, kot bi bila sicer, ima pravico do sorazmerno nižje odškodnine.
Vsako ravnanje oškodovanca, ki je objektivno prispevalo k nastanku škodnega dogodka oziroma škode, še nima značilnosti ravnanja, ki je razlog za delno razbremenitev odškodninske odgovornosti odgovorne osebe. Ravnanje mora imeti znake neskrbnega ravnanja, pri čemer se pri delovnih nesrečah kot merilo skrbnosti vzame skrbnost povprečnega ustrezno usposobljenega delavca. Dolžnost delavca, da tudi sam prispeva k varnemu delu, je pravilno razlagati v okviru upoštevanja danih navodil in razpoložljivih varnostnih ukrepov.
Ob tem, ko je bilo ugotovljeno, da tožnik ni bil poučen dela z viličarjem in da ni imel delovnih izkušenj z razlaganjem cevi z viličarjem v regale in ob dejstvu, da je bilo treba delo opraviti hitro in brez zastojev, mu ni mogoče očitati, da je v konkretnih okoliščinah primera ravnal neskrbno, ko se je sam lotil ročnega razlaganje cevi tako, da se je premikal pod tovorom oziroma, da je stopil pod vilice.
Ker je tožena stranka zatrjevala obstoj dogovora o sukcesivnem plačevanju dolga, ni mogoče šteti, da je zato, ker ni odgovorila na vlogo tožeče stranke, v kateri je ta obstoj takšnega dogovora zanikala, priznala, da ima tožeča stranka do nje zapadlo denarno terjatev oziroma da zatrjevani dogovor res ne obstaja.