CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00012482
OZ člen 39, 122, 346, 837. ZPP člen 5, 7, 243, 285.
posredniška pogodba - prenos pogodbe - pogoji za prenos pogodbe - dopustna podlaga pogodbe - zastaralni rok - trditveno in dokazno breme - negativna dejstva - materialno procesno vodstvo - pravica do izjave - dokazovanje z izvedencem - pripombe na izvedensko mnenje
Ker je tožnik vseskozi zmotno zatrjeval, da negativnega dokaznega bremena ne more nositi, v zvezi s tem je v posebni vlogi celo podal ugovor bistvene kršitve postopka, kjer je prosil sodišče, naj mu v okviru procesnega vodstva odgovori na njegovo vprašanje glede dokazovanja negativnih dejstev, bi moralo sodišče prve stopnje v okviru materialno procesnega vodstva s pravdnima strankama odprto razčistiti vprašanje dokaznega bremena. Najprej tako, da bi strankama pojasnilo, katera v posamezni fazi postopka nosi dokazno breme, pa tudi tako, da bi ju pozvalo, da morata za svoje nove trditve predložiti dokazila.
KZ člen 205. KZ-1 člen 90, 90/1, 90/1-4, 196, 196/1, 196/2. ZDR-1 člen 4, 56.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - absolutni zastaralni rok - trajajoče kaznivo dejanje - časovna veljavnost kazenskega zakona
Pritožba glede izpovedb zaslišanih prič utemeljeno opozarja, da nobena izmed zaslišanih prič ni potrdila, da je oškodovanec ves čas delal za obdolženca, niti priča D. Z., saj je ta povedal, da je bil oškodovanec 90% časa prisoten na delu na gradbiščih. Pritožbeno sodišče pa pri tem ni prezrlo, da je bil oškodovanec pri obdolžencu v obravnavanem obdobju, in sicer v letu 2008 zaposlen in prijavljen v zavarovanja le tri mesece (od 1. 3. 2008 do 25. 5. 2008) in en mesec v letu 2009 (od 23. 11. 2009 do 23. 12. 2009), zato je za pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje potrebno ugotoviti, kakšno je bilo njuno razmerje v vmesnem času.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00013207
ZEN člen 18. ZPP člen 8.
pravni prednik - kupoprodajna pogodba - družbena lastnina - zemljiškoknjižno dovolilo - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - izstavitev zemljiškoknjižne listine - parcelacija zemljišča - evidentiranje parcelacije - vpis parcelacije v zemljiško knjigo - dokazna ocena
Glede na dejstvo, da tožeča stranka po ugotovitvah sodišča prve stopnje tudi ni uspela dokazati, da je kupila zemljišče, ki v naravi predstavlja parkirišče ob poslovni stavbi, ki ga želi s tožbo pridobiti zase, pa je po oceni pritožbenega sodišča neutemeljeno tudi njeno vztrajanje pri stališču, da ji je prvo toženka dolžna izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo za vknjižbo lastninske pravice.
Posledično tudi ne drži stališče tožeče stranke, da je prvo toženka dvakrat prodala isto zemljišče. Pritožbene trditve, da je sodba še zlasti napačna zato, ker že iz parcelnih številk (ista številka) izhaja, da je bila dvakrat prodana ista parcela, niso utemeljene. Sodna izvedenka je v izvedenskem poročilu razumljivo pojasnila, da so geodeti do leta 2006 v postopkih parcelacije na obstoječih parcelnih številkah spreminjali obliko in velikost parcele, šele ZEN, Uradni list RS 47/2006 je v 18. členu izrecno določil, da se ukinjene parcelne številke ne sme znova uporabiti v postopku parcelacije.
Tožeča stranka ni uspela ovreči dokazne ocene sodišča prve stopnje, da parcelna številka po parcelaciji ni predstavljala zemljišča iz prodajne pogodbe.
obravnava pred sodiščem druge stopnje - pritožbena obravnava - izvedba predlaganih dokazov - soočenje izvedencev - založitev predujma za delo izvedenca - neplačilo predujma za izvedenca - (ne)izvedba predlaganih dokazov
Pritožbeno sodišče mora razpisati obravnavo, če spozna, da je treba za pravilno ugotovitev dejanskega stanja ponoviti nekatere od že izvedenih dokazov ali če je bistvene kršitve določb pravdnega postopka mogoče odpraviti pred sodiščem druge stopnje.
Pritožbeno sodišče je v danem primeru ocenilo, da je potrebno za odločitev o tožnikovi pritožbi predhodno izvesti dokaz z zaslišanjem oz. soočenjem izvedencev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00016867
ZVEtL člen 9, 9-2, 18, 18/1, 23, 23/1, 23/1-3, 23a. ZVEtL-1 člen 3, 28, 28/1, 29, 29/1, 57, 57/3. ZEN člen 71, 84, 92. SPZ člen 105. SZ-1 člen 23. ZNP člen 37, 113. ZPP člen 196, 315.
vzpostavitev etažne lastnine - postopek za vzpostavitev etažne lastnine - narok v postopku za vzpostavitev etažne lastnine - zaslišanje izvedenca - domneve v postopku za vzpostavitev etažne lastnine - pripravljalna opravila sodišča - izvajanje katastrskih vpisov - kataster stavb - vpis stavbe v kataster stavb - spremembe vpisov v katastru stavb - pojem stavbe in dela stavbe - skupni deli, ki služijo več večstanovanjskim stavbam - etažna lastnina - dejanska etažna lastnina - nastanek etažne lastnine - vmesni sklep - sosporništvo - enotni sosporniki - enotna pravdna stranka - učinek pravdnih dejanj enega od sospornikov na ostale sospornike - pravočasnost pritožbe - dovoljenost pritožbe
Predmet tega postopka je vzpostavitev etažne lastnine na stavbi z naslovi A. 1, 3 in 5 ter B. 2. Stavba oziroma posamezni deli v stavbi so že vpisani v kataster stavb. Med udeleženci in predlagatelji postopka je sporno, ali je sedanji katastrski vpis stavbe (kot enotne/ene stavbe s štirimi vhodi) pravilen oziroma ali ustreza dejanskemu stanju, ali pa bi se morala obravnavana stavba razdeliti na več ločenih stavb v skladu z določbami ZEN. Še drugače povedano, sporno je, ali gre za eno stavbo, na kateri obstoji enovita etažna lastnina, ali za tri stavbe, na katerih na vsaki posebej obstoji etažna lastnina, ki je stvarnopravno neodvisna od etažne lastnine na preostalih dveh stavbah.
Za rešitev spornega vprašanja je odločilno, kako je dejanska etažna lastnina v relevantnem obdobju nasta(ja)la. Še drugače povedano, „pravilnost“ katastrskega vpisa ni odvisna od ugotovitev izvedencev (ki sta vsak s svojega vidika dopustila obe možnosti), ampak od tega, ali je dejanska etažna lastnina nastala na vsaki stavbi posebej že pred uveljavitvijo SPZ.
ZPP člen 25, 25/1, 46, 46/1, 47, 47/1. ZIZ člen 62, 62/2.
spor o krajevni pristojnosti - izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine - nadaljevanje postopka po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - določitev krajevno pristojnega sodišča - ugovor krajevne nepristojnosti - pravočasen ugovor - prebivališče toženca - krajevna pristojnost po prebivališču toženca
Ker tožena stranka ob vložitvi predloga za izvršbo ni živela v Radovljici in ji tudi razveljavitveni sklep ljubljanskega izvršilnega sodišča ni bil pravilno vročen, je njen ugovor krajevne pristojnosti po prejemu dopolnitve tožbe še vedno pravočasen.
ZNP člen 118, 118/3. ZVEtL-1 člen 17, 17/2, 17/3-3. ZD člen 34, 34/1.
delitev solastne nepremičnine - prekinitev nepravdnega postopka za delitev stvari - prikrajšanje nujnega dednega deleža - vrnitev darila v zapuščino - dejanska etažna lastnina - navidezna solastnina
Na odločitev v postopku za delitev solastne nepremičnine lahko vpliva odločitev v tožbi, s katero nasprotni udeleženec uveljavlja, da se solastni delež predlagatelja na nepremičnini, ki je tudi predmet razdelitvenega postopka, vrne v zapuščino.
ZPP člen 71, 71/2. ZD člen 126, 127, 127/1, 163, 210, 213, 213/4, 214.
dedna nevrednost - ugotovitev dedne nevrednosti - napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - odločanje o spornih dejstvih v zapuščinskem postopku - razlogi za prekinitev zapuščinskega postopka - odločanje v pravdnem postopku - meritorno odločanje - pravnomočna odločitev - oporočni dedič - vstopna pravica dediča - izločitev sodnika sodišča druge stopnje - pavšalne in neizkazane navedbe
Med dediči so bila sporna pravno odločilna dejstva, od katerih je odvisno, ali je bil dedič dedno nevreden. Ker v primeru, ko so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica, o sporu ne more odločiti zapuščinsko sodišče, je s sklepom prekinilo postopek in zakonite dediče napotilo na pravdo zaradi uveljavljanja dedne nevrednosti.
solidarno poroštvo - oblika poroštvene izjave - stečaj glavnega dolžnika
Kadar se porok zaveže kot porok in plačnik, odgovarja upniku kot glavni dolžnik za celo obveznost. Tožnik je zato lahko zahteval poplačilo dolga od poroka, neodvisno od tega, da je svojo terjatev priglasil v stečaj, saj je v drugem odstavku 1022. člena OZ določeno, da zmanjšanje obveznosti stečajnega dolžnika v stečajnem postopku ne pomeni tudi ustreznega zmanjšanja porokove obveznosti, zato odgovarja porok upniku za ves znesek svoje obveznosti.
zakupnina - cenik - zakupna pogodba za kmetijsko zemljišče
Sprememba cenika vodi do spremembe končne zakupnine (cena z upoštevanjem faktorjev odstopanja) pri vsaki parceli in končne zakupnine v seznamu za posamezno leto.
Formula izračuna zakupnine ne v pogodbi ne v ceniku ni jasno določena, niti niso jasno določeni parametri v seznamu parcel, kar otežuje preverljivost pravilnosti izračuna zakupnine, ni pa to nemogoče. Na podlagi vsebine pogodbe, skupaj s seznamom in ceniki, je dovolj podatkov, na podlagi katerih se lahko ugotovi pravilen način izračuna zakupnine in se jo določi ter preveri tožnikovo vtoževano ceno zakupnine za posamezno leto.
ZFPPIPP člen 400, 400/4, 403, 403/3. ZZZDR člen 51.
preizkusno obdobje - odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - sklep o začetku postopka odpusta obveznosti - skupno premoženje
Dolžnik ima sicer res preživninske obveznosti, saj ima pet otrok, vendar pa je star 40 let, torej je v najbolj aktivnem delovnem obdobju, in nima zdravstvenih težav. Poleg tega ima dokaj visoke (predvsem poroštvene) obveznosti, ni pa pojasnil okoliščin v zvezi s prevzemom teh, ki bi lahko vplivale na skrajšanje preizkusnega obdobja. Glede na navedeno se od dolžnika utemeljeno pričakuje, da si bo v obdobju treh let od začetka postopka odpusta obveznosti prizadeval vsaj delno poplačati upnike.
zastaranje zamudnih obresti - razlogi za ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovor zastaranja
Zamudne obresti so zastarale tri leta po glavni obravnavi v pravdnem postopku. Zaključek se je nanašal na takoimenovane neprave judikatne terjatve iz naslova obresti, ki zastarajo v treh letih po koncu glavne obravnave.
ZVEtL-1 člen 19, 24, 27, 57, 57/3. ZPDS člen 6, 7. ZPN člen 7. ZTLR člen 12.
vzpostavitev etažne lastnine - lastništvo posameznega dela stavbe - družbena lastnina - kupoprodajna pogodba - predmet kupoprodajne pogodbe - kletni prostor pod ploščadjo med objekti - stvar izven pravnega prometa - ničnost kupoprodajne pogodbe - zavrnitev predloga stranke - prijava udeležbe - pravni interes - upravnik stavbe v etažni lastnini
Sodišče v postopku po ZVEtL-1 ne rešuje spornih vprašanj niti postopka ne prekinja, pač pa odloči v skladu z dokaznimi pravili in domnevami iz ZVEtL-1. Če se ti ne nanašajo na sporna vprašanja, odloči v korist tistega udeleženca, katerega pravico šteje za bolj verjetno.
izločitev sodnika - zahteva za izločitev sodnika - nepristranskost sojenja - dvom v nepristranost sodnika - subjektivni in objektivni kriterij - odklonitveni razlog za izločitev - izključitev javnosti glavne obravnave - kršitev načela javnosti glavne obravnave - pravočasnost uveljavljanja procesnih kršitev - prekluzija pri uveljavljanju procesne kršitve - vodstvo glavne obravnave - kršitev načela kontradiktornosti postopka - neobrazloženost sodbe - očitek protispisnosti - pogodbena volja strank - pogodbene obveznosti - neizpolnitev pogodbenih obveznosti - odstopno upravičenje - povrnitev vlaganj - protipravno ravnanje
Morebitno napačno ravnanje sodišča pri zagotavljanju javnosti obravnave ali kontradiktornosti postopka bi utemeljevalo očitek o storjenih bistvenih kršitvah postopka, ne pa očitka o sodničini pristranskosti in s tem razloga za njeno izločitev.
Pridobitev dokumentacije, ki je potrebna za izdajo gradbenega dovoljenja, je bila obveznost tožeče stranke, ki ni dokazala, da bi dokumentacijo pridobila in toženo stranko pozvala k pridobitvi gradbenega dovoljenja. Ker tožena stranka (še) ni odklonila pridobitve gradbenega dovoljenja in s tem onemogočila obnove gradu in njegove uporabe s strani tožeče stranke za predvideni namen, ni podana zatrjevana protipravnost njenega ravnanja, ki je ena od kumulativno zahtevanih predpostavk odškodninskega delikta.
ZZZDR člen 51, 51/2, 56, 59, 59/1. ZFPPIPP člen 384.
skupno in posebno premoženje zakoncev - ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem - vložek posebnega premoženja enega zakonca v skupno premoženje - odgovornost zakoncev za najeto posojilo - najemn in odplačevanje posojila za nakup nepremičnine - obligacijska terjatev - osebni stečaj fizične osebe - stečajna masa v postopku osebnega stečaja
Pravdni stranki sta zakonca, ki sta v zakonski zvezi pridobila stanovanje, ki je po podatkih zemljiške knjige v celoti last toženca. Tožnica je v postopku osebnega stečaja, upraviteljica pa je v zvezi z dolžnostjo, da ugotovi stanje tožničinega premoženja, vložila tožbo, s katero od sodišča zahteva ugotovitev, da stanovanje sodi v skupno premoženje pravdnih strank, z deležem vsakega od njiju do 1/2.
Na nastanek skupnega premoženja in na delež na skupnem premoženju ne vpliva dejstvo, kdo od zakoncev je najel posojilo v zvezi s skupnim premoženjem, niti ne, kdo ga je odplačeval. Morebitna terjatev iz tega naslova je lahko predmet obligacijskega zahtevka. Stanovanje je bilo nedvomno pridobljeno z delom obeh zakoncev v času trajanja zakonske zveze, zato ne gre za posebno premoženje toženca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSC00012509
ZPP člen 163. ZFPPIPP člen 301, 301/4, 354, 354/1.
ugotovitev obstoja prerekane terjatve - nastanek terjatve iz naslova pravdnih stroškov
V stečajnem postopku priglašena terjatev iz naslova stroškov je bila prerekana, o njej je bilo odločeno šele z uvodoma navedeno odločbo sodišča prve stopnje, zato ni utemeljena pritožbena trditev, da je ta terjatev nastala do začetka stečajnega postopka. Ta terjatev je zato obveznost prvega toženca, ki je nastala po začetku stečajnega postopka (med potekom stečajnega postopka), pravilo četrtega odstavka 301. člena ZFPPIPP, da se uveljavljani dajatveni zahtevek za plačilo terjatve spremeni v zahtevek za ugotovitev obstoja terjatve, pa se uporablja za uveljavitve terjatve v pravdnem postopku, ki se je začel pred začetkom stečajnega postopka. Pred začetkom stečajnega postopka pa je tožnik v pravdi uveljavljal (določno) le terjatev v okviru glavnega zahtevka.
podjemna pogodba - predmet podjemne pogodbe - soglasje volj - cena pogodbenih del - prevzem dela - dobavnica - pravilna izpolnitev - skrita napaka - jamčevalni zahtevek - pravica naročnika zahtevati odpravo napak - poseben primer odstopa od pogodbe - odprava napak - višina stroškov
Prevzem dela po dobavnici, v kateri so dela tudi vrednostno obračunana in zapisniško potrjena, predstavlja potrebno soglasje o ceni storitve.
Odpravljiva napaka ne predstavlja neuporabnosti opravljenega dela.
Pravica naročnika, da zahteva odpravo napake, ustreza podjemnikovi pravici, da od naročnika zahteva, naj mu dovoli odpravo napake (prvi odstavek 639. člena OZ). Če naročnik tega podjemniku ne omogoči, krši svojo dolžnost do podjemnika, kar povzroči prenehanje naročnikovih jamčevalnih zahtevkov.
potek časa, za katerega je bila začasna odredba izdana - ustavitev postopka zavarovanja
Čas, za katerega je bila izdana začasna odredba v obravnavani zadevi, je nedvomno potekel, zato se pritožnik neutemeljeno zavzema, da se postopek zavarovanja ne ustavi in da se v zemljiški knjigi ohrani vknjižena prepoved odtujitve in obremenitve.