Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 57. ZPP-UPB3 člen 17, 18, 206, 206/1. ZIZ člen 62.
tuja javna listina - razglasitev izvršljivosti tuje javne listine - ugovor pristojnosti slovenskega sodišča - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi - prekinitev postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja
V sklepu o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izvršilno sodišče (če je ugovor utemeljen) ne razveljavi le sklepa o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo in določilo izvršitelja, temveč odloči tudi, da bo o zahtevku in stroških odločalo stvarno in krajevno pristojno pravdno sodišče (62. člen ZIZ). Zaradi tega nikakor ne drži pritožbeni očitek, da se v konkretnem primeru sklep izvršilnega sodišča (Okrajno sodišče v Ljubljani - COVL), VL 71551/2015 z dne 5.10.2015 glede pravnomočnosti ne razteza tudi na odločitev, da bo o zahtevku in stroških v pravdi odločalo Okrožno sodišče v Ljubljani. Naknadno (v pravdi) vložen ugovor tožene stranke glede nepristojnosti slovenskega sodišča je zato tudi po oceni pritožbenega sodišča prepozen, upoštevaje ob tem, da se predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavitvenega sklepa o izvršbi, obravnava kot tožba v pravdnem postopku (drugi odstavek 62. člena ZIZ).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00014212
KZ-1 člen 61. ZKP člen 506, 506/2, 506/4.
preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja - pravica do izjave
V obravnavani zadevi je sodišče obsojencu dalo več možnosti izraziti svoje stališče, saj ga je na narok za preklic pogojne obsodbe vabilo večkrat. Ker pa obsojenec na narok ni pristopil, se je, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, tej pravici odrekel, s čimer je zavestno in hote tvegal preklic pogojne obsodbe.
Sodišče mora pri odmeri višine odškodnine za nepremoženjsko škodo uporabiti tako načelo individualizacije odškodnine kot tudi načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. Pomembno je, da ima načelo individualizacije odškodnine korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine, ki terja vrednotenje ugotovljenih škodnih posledic za vsakič konkretno obravnavanega oškodovanca tudi v primerjavi s škodnimi posledicami številnih drugih oškodovancev v različnih primerih sodne prakse, saj je to pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanja odškodnina zanje v ustreznih razmerjih.
odločitev o pravdnih stroških - načelo uspeha - pooblaščenec - odvetnik - prenehanje dejavnosti
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje po načelu uspeha v sporu iz 154. člena ZPP tožencu naložilo, da tožnici povrne stroške postopka. Vendar je tožničinega pooblaščenca tudi še po prenehanju opravljanja odvetniške dejavnosti zmotno obravnavalo kot odvetnika in mu kot odvetniku v celoti tudi odmerilo nagrado za opravljena pravdna dejanja. Za kaj takega pa po materialnem pravu in sodni praksi od prenehanja odvetniške dejavnosti dalje, ni podlage.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Organiziranje dela na način, da posamezna opravila, ki jih je v preteklosti na podlagi pogodbe o zaposlitvi opravljal tožnik, sedaj brezplačno opravijo člani društva, ne pomeni, da je tožena stranka, ki je humanitarna in neprofitna organizacija, s tem tožniku odvzemala delo z namenom odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Sporočilo tožene stranke tožniku, da zaradi prenehanja sodelovanja z družbo ne bo več dela, ne pomeni tudi izjave o odpovedi pogodbe o zaposlitvi oziroma, o prenehanju delovnega razmerja pri toženi stranki. Tudi dejstvo, da je tožnik vedel, da bo z določenim dnem zaključeno pogodbeno sodelovanje med toženo stranko in družbo, ne pomeni, da mu je tožena stranka s tem dnem odpovedala delovno razmerje. Tožena stranka bi morala tožniku delovno razmerje prekiniti na enega od zakonitih načinov, določenih v ZDR-1, česar pa ni storila.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor
Bistvo dela visokošolskega učitelja je pedagoško delo s študenti. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik kršil osnovno delovno obveznost, da opravlja predavanja po urniku, v katera so vključene še tretje osebe (študenti). S tem pa je toženi stranki povzročil breme, da njegovo delo opravi z drugimi zaposlenimi. Sodišče prve stopnje je upoštevalo izpoved direktorice, ki je pojasnila, da v primeru, če učitelj ne prihaja pravočasno, če zamuja ali če študente spušča prej, kar se je dogajalo pri tožniku, je težko imeti zaupanje vanj. Ob upoštevanju narave, teže in posledic ugotovljene kršitve delovne obveznosti ter same narave dela visokošolskega učitelja je sodišče prve stopnje sledilo toženi stranki, da je bila izguba zaupanja v tožnika in njegovo opravljanje dela tako huda, da delovnega razmerja z njimi ni mogla nadaljevati niti do izteka odpovednega roka.
Pri oceni izgubljenega dobička se po določbi tretjega odstavka 168. člena Obligacijskega zakonika (OZ) upošteva dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki pa ga zaradi oškodovalčevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči. Z vidika trditvenega bremena to pomeni, da mora stranka, ki izgubljeni dobiček uveljavlja, postaviti trditve o tem, kaj je normalen tek stvari (običajno glede na dosedanje poslovanje), oziroma, zaradi katerih posebnih okoliščin bi lahko utemeljeno pričakovala vtoževani izgubljeni dobiček. Okoliščin, na podlagi katerih je tožeča stranka izračunala obseg izgubljenega dobička, tudi na poziv tožene stranke ni pojasnila, izvedba dokazov pa ne more nadomestiti pomanjkljivih navedb, posebej še, ker gre za dejstva, ki so v celoti v spoznavni sferi tožeče stranke.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00018748
KZ člen 95, 96, 96/1, 97, 250, 250/3, 253, 253/1, 253/3. ZKP člen 372, 372/5, 394, 394/1. ZC člen 3.
odvzem premoženjske koristi obtožencu - odvzem premoženjske koristi - protipravno pridobljena premoženjska korist - namen pridobitve protipravne premoženjske koristi - kaznivo dejanje izdaje nekritega čeka - ček - sprememba sodbe na drugi stopnji - kršitev kazenskega zakona - kršitev kazenskega zakona obdolžencu v korist - kaznivo dejanje ponarejanja in uporabe ponarejenih vrednotnic ali vrednostnih papirjev
S tem, ko sodišče prve stopnje premoženjske koristi obtožencu ni odvzelo, je zagrešilo kršitev kazenskega zakona v obtoženčevo korist, taka kršitev pa nima nujno za posledico razveljavitev sodbe v tem delu, temveč jo lahko pritožbeno sodišče po pritožbi pristojnega tožilca tudi samo spremeni.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00013492
OZ člen 131.. ZDR-1 člen 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu
Glede na mnenje izvedenca, ki je izključil možnost, da bi do poškodbe, ki jo je utrpel tožnik prišlo na način kot je to opisal tožnik in izpoved priče, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da delodajalec ne more odgovarjati za škodo, ki jo delavec utrpi na delu, če ni podana njegova objektivna oziroma krivdna odgovornost.
URS člen 51.. ZZVZZ člen 12, 12/1, 23, 23/1, 65, 78, 78/1.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 2, 254.. ZPacP člen 9.. Direktiva 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu člen 1.
povrnitev stroškov zdravljenja - zasebnik - zasebna zdravstvena dejavnost
V primeru, če se zavarovanec odloči izstopiti iz sistema javne zdravstvene mreže v sistem zasebnega zdravstva, v takem primeru zdravstvene storitve sam plača. V tem primeru torej ne obstaja pravna podlaga, da se povrnejo stroški zdravljenja, ki je bilo opravljeno v zasebnem sektorju oz. v samoplačniški ambulanti, s katero tožena stranka nima sklenjene koncesijske pogodbe. Tudi Direktiva 2011/24/EU ne daje pravne podlage za povračilo stroškov zdravljenja v RS.
V sodni praksi je bilo že zavzeto stališče, da vložena ustavna pritožba zoper pravnomočno sodbo ni zakoniti razlog za prekinitev postopka v smislu 205. in 206. člena ZPP, v zvezi z odločanjem o višini denarnega zahtevka. Predhodno vprašanje, ki na tej podlagi dopušča prekinitev pravde, je namreč po 13. členu ZPP vprašanje o obstoju kakšne pravice ali pravnega razmerja, od katerega je odvisna odločba sodišča. V zvezi z ustavno pritožbo pa se presoja le o kršenju ustavnih (človekovih) pravic in torej ne o materialnopravni pravici v smislu 13. člena ZPP.
Načelo ekonomičnosti postopka in morebitna razveljavitev odločb rednih sodišče glede temelja tožbenega zahtevka, kar bi nedvomno vplivalo na odločitev sodišč pa prav tako ne predstavlja razloga za prekinitev postopka po 206. členu ZPP. Pri tem je treba upoštevati procesne pravice obeh strank v postopku in tudi pravico tožeče stranke, da sodišče glede na pravnomočno odločitev o temelju tožbenega zahtevka, odloči še o njeni višini.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - obstoj delovnega razmerja - pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - povečan obseg dela - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas
Tožena stranka je v postopku pred sodiščem prve stopnje zatrjevani začasno povečan obseg dela, zaradi katerega je sklenila s tožnico pogodbo o zaposlitvi za določen čas, utemeljevala z dejstvom, da naročila njenih kupcev variirajo, in da ne gre za stalna naročila, saj so odvisna od cene na svetovnem trgu in od kvalitete dobavljenega blaga (če predhodnih naročil tožena stranka ne izpolni dobro, nova ne sledijo). V ustaljeni sodni praksi je sprejeto stališče, da poslovnega rizika (negotovosti naročil strank oziroma možnosti zmanjšanja obsega poslov) delodajalec ne more v obliki sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas prevaliti na delavce.
vnaprejšnja dokazna ocena - bistvena kršitev določb postopka - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - brez razlogov
Tožena stranka s pritožbo utemeljeno uveljavlja kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP in 1. odstavku istega člena v zvezi z 8. členom ZPP. Sodišče prve stopnje je odločilo na podlagi vnaprejšnje dokazne ocene, kar ni dopustno, poleg tega pa dokazne ocene ni izčrpno in prepričljivo argumentiralo. Upoštevalo je le navedbe in dokaze tožnika in se ni izjasnilo o navedbah tožene stranke in tudi ni prepričljivo pojasnilo, zakaj predlagani dokazi tožene stranke ne bi vplivali na odločitev.
ZPP člen 110, 115, 316, 338, 338/3, 452, 454, 454/3.
spor majhne vrednosti - sodba na podlagi pripoznave - izostanek s poravnalnega naroka ali prvega naroka za glavno obravnavo - opozorilo na posledice izostanka z naroka - pravilno vabljenje - opravičilo izostanka z naroka - preložitev naroka zaradi zdravstvenih razlogov - predhodne zdravstvene težave - prošnja za podaljšanje roka - zakonski prekluziven rok - podaljšanje sodnih rokov - izpodbijanje sodbe na podlagi pripoznave
Za primer, ko se tožena stranka ne udeleži naroka, katerega izvedbo je zahtevala, čeprav je bila pravilno vabljena, je predvidena izdaja sodbe na podlagi pripoznave.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da iz zdravniškega izvida ne izhaja obstoj nenadne in nepredvidljive bolezni ali poškodbe, ki naj bi tožencu onemogočala prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Zaradi težav se je toženec v času izdaje zdravniškega izvida zdravil že tri mesece, prav tako pa iz izvida ne izhajajo kakršnekoli predpisane omejitve fizične aktivnosti, ki bi se jih toženec v času zdravljenja moral držati in bi mu omejevale sodelovanje v ICp97-18.odtpredmetnem postopku.
ZPP-UPB3 člen 112/8, 481/1-1. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 112/9, 112/10.
pristojnost okrožnega sodišča - postopek v gospodarskih sporih - spor o stvarnih pravicah na nepremičnini - nedopustnost izvršbe - tožba, vezana na rok
V takšnem primeru, ko neenotna sodna praksa ne samo, da omaje zaupanje v pravo, ampak celo povzroči, da stranka zaradi napačno (in zato nepravočasno) vložene tožbe izgubi pravico do sodnega varstva19, ni mogoče določbe osmega odstavka 112. člena ZPP tolmačiti tako, da se stranka ne more sklicevati na nevednost, ker je bila zastopana po odvetniku oz. osebi s pravniškim državnim izpitom.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSM00014516
OZ člen 173. ASVG paragraf 332, 332/1. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ( in Švico) člen 85.
pravo, ki se uporabi za prehod zahtevkov avstrijskega nosilca zavarovanja - neposredna uporaba prava EU - zakonita cesija - spor z mednarodnim elementom - omejitev višine odškodnine - aktivna in pasivna legitimacija
Tako Slovenija kot Avstrija sta članici Evropske unije (EU), tako da se neposredno in v hierarhiji pravnih aktov, ki so nad nacionalno zakonodajo, uporabljajo ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe, mednje spadajo tudi Uredbe Evropske skupnosti (8. člen Ustave RS in 249. člen Pogodbe po ustanovitvi evropske skupnosti). Nobenega dvoma torej ni, da je treba uporabiti pravo, ki je nad nacionalnim pravom - Uredbo, ki v točki a) prvega odstavka 85. člena določa obvezo držav članic, da priznajo prehod pravic z oškodovanca na nosilca zavarovanja, če tak prehod zahtevkov predpisuje zakonodaja nosilca zavarovanja, torej avstrijsko pravo. Po avstrijskem pravu terjatev, ki je obstajala v korist subroganta (zavarovanca oziroma njegovih dedičev), preide na subrogiranca (nosilca zavarovanja) po samem zakonu. ASVG namreč v prvem odstavku paragrafa 332 (Odškodnina in odgovornost, Prehod odškodninskih zahtevkov na nosilce zavarovanja) takšen prehod zahtevkov izrecno predpisuje, saj določa, da zahtevek za nadomestilo škode preide na nosilca zavarovanja, v kolikor je le - ta plačila dolžan izvesti (enako ugotavlja že VS RS v odločbi III Ips 245/2008 z dne 8. 9. 2009, sklicujoč se na odločbo istega sodišča II Ips 121/1996 z dne 10. 12. 1997)
zavrženje pritožbe - fikcija vročitve - rok za vložitev pritožbe - zamuda roka - praznik - štetje rokov
Utemeljene so pritožbene navedbe, da se rok ni iztekel 11. 3. 2018, temveč 12. 3. 2018. Dne 11. 3. 2018 je bila namreč nedelja. ZPP v četrtem odstavku 111. člena določa, da če je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa Zakon o praznikih, se izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delavnika. V predmetni zadevi se je torej rok za vložitev pritožbe iztekel v ponedeljek 12. 3. 2018. Tega dne pa je tožnik vložil pritožbo zoper prej izpodbijani sklep (tega dne je bila pritožba priporočeno oddana na pošto). Zato gre za pravočasno vloženo pritožbo.
ZPIZ-2 člen 42.. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 1, 20, 20/1.
invalidnost - invalidska pokojnina - sporazum z bosno in hercegovino - I. kategorija invalidnosti
Čeprav je pri tožniku podana I. kategorija invalidnosti, katere vzrok je deloma bolezen in deloma poškodba izven dela, mu z dopolnjeno pokojninsko dobo pravice do invalidske pokojnine ni mogoče priznati, saj ni izpolnjen dejanski stan iz 2. alineje 42. člena ZPIZ-2. Njegova zahteva je z upravnima odločbama zakonito zavrnjena, s prvostopenjsko izpodbijano sodbo pa tudi tožbeni zahtevek na njuno odpravo in priznanje vtoževane pravice.
kaznovanost za prekršek - ni razlogov o odločilnih dejstvih - isti historični dogodek
Prvostopno sodišče se z okoliščino, da bi naj bil obdolženec za isti historični dogodek že obravnavan in pravnomočno kaznovan pri sodniku za prekrške, ni ukvarjalo, tako da v tej smeri izpodbijana sodba nima prav nobenih razlogov.