KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00018748
KZ člen 95, 96, 96/1, 97, 250, 250/3, 253, 253/1, 253/3. ZKP člen 372, 372/5, 394, 394/1. ZC člen 3.
odvzem premoženjske koristi obtožencu - odvzem premoženjske koristi - protipravno pridobljena premoženjska korist - namen pridobitve protipravne premoženjske koristi - kaznivo dejanje izdaje nekritega čeka - ček - sprememba sodbe na drugi stopnji - kršitev kazenskega zakona - kršitev kazenskega zakona obdolžencu v korist - kaznivo dejanje ponarejanja in uporabe ponarejenih vrednotnic ali vrednostnih papirjev
S tem, ko sodišče prve stopnje premoženjske koristi obtožencu ni odvzelo, je zagrešilo kršitev kazenskega zakona v obtoženčevo korist, taka kršitev pa nima nujno za posledico razveljavitev sodbe v tem delu, temveč jo lahko pritožbeno sodišče po pritožbi pristojnega tožilca tudi samo spremeni.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Organiziranje dela na način, da posamezna opravila, ki jih je v preteklosti na podlagi pogodbe o zaposlitvi opravljal tožnik, sedaj brezplačno opravijo člani društva, ne pomeni, da je tožena stranka, ki je humanitarna in neprofitna organizacija, s tem tožniku odvzemala delo z namenom odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
ZSSloV člen 2, 53, 53/3.. ZJU člen 140.. ZDR člen 184.. ZObr člen 97f, 97f/2, 98c, 98c/1.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - davki in prispevki
Vrhovno sodišče RS je v sodbi opr. št. VIII Ips 226/2017 z dne 23. 1. 2018 sprejelo stališče, ki odstopa od dosedanje sodne prakse, po katerem sodišče v delovnem sporu (kot sporu med delavcem in delodajalcem) ne odloča tudi o tem, ali je delodajalec o prisojenem prejemku delavcu iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem dolžan obračunati in plačati davke in prispevke oziroma od katerih osnov jih je dolžan obračunati in plačati (v tem obsegu gre namreč za javnopravno razmerje). Ob izplačilu prejemka je to stvar izplačevalca (delodajalca oziroma tožene stranke) oziroma pristojnih davčnih organov. Pri tem pa je dolžan upoštevati tudi naravo plačila, ki je v konkretnem primeru odškodnina za premoženjsko škodo zaradi kršitve pogodbenih obveznosti, ki izvirajo iz nezagotovljene pravice delavca do tedenskega počitka.
ZIL-1 člen 121a, 121a/2, 123, 123/2, 123/2-b, 123/2-c, 123/3.
zavarovanje nedenarne terjatve - predlog za izdajo začasne odredbe - prepoved uporabe znamke - izdaja začasne odredbe brez poprejšnega obvestila nasprotni stranki - povrnitev škode - licenčnina - ireverzibilna škoda - test reverzibilnosti - postopek ex parte
Zmotno je prepričanje pritožnice, da bi moralo sodišče prve stopnje začasno odredbo v obravnavanem primeru izdati v najkrajšem možnem času brez poprejšnjega obvestila in zaslišanja nasprotne stranke. Po tretjem odstavku 123. člena ZIL-1 so za primer, ko predlagatelj zahteva izdajo začasne odredbe brez poprejšnjega obvestila in zaslišanja nasprotne stranke, predpisani dodatni pogoji. Predlagatelj mora izkazati za verjetno, da bi kakršnokoli odlašanje z izdajo začasne odredbe povzročilo imetniku nastanek težko nadomestljive škode.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00013492
OZ člen 131.. ZDR-1 člen 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu
Glede na mnenje izvedenca, ki je izključil možnost, da bi do poškodbe, ki jo je utrpel tožnik prišlo na način kot je to opisal tožnik in izpoved priče, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da delodajalec ne more odgovarjati za škodo, ki jo delavec utrpi na delu, če ni podana njegova objektivna oziroma krivdna odgovornost.
URS člen 51.. ZZVZZ člen 12, 12/1, 23, 23/1, 65, 78, 78/1.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 2, 254.. ZPacP člen 9.. Direktiva 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu člen 1.
povrnitev stroškov zdravljenja - zasebnik - zasebna zdravstvena dejavnost
V primeru, če se zavarovanec odloči izstopiti iz sistema javne zdravstvene mreže v sistem zasebnega zdravstva, v takem primeru zdravstvene storitve sam plača. V tem primeru torej ne obstaja pravna podlaga, da se povrnejo stroški zdravljenja, ki je bilo opravljeno v zasebnem sektorju oz. v samoplačniški ambulanti, s katero tožena stranka nima sklenjene koncesijske pogodbe. Tudi Direktiva 2011/24/EU ne daje pravne podlage za povračilo stroškov zdravljenja v RS.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00013896
ZDR člen 43, 43/1, 184.. OZ člen 131, 179.. ZVZD člen 5, 5/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nepremoženjska škoda
Tožnik se je spornega dne poškodoval na svojem običajnem delovnem mestu skladiščnika. Nanj so se prevrnili kartoni, v katerih so bile pakirane omare, ki so bile zložene na palete in naslonjene na steber. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je druga tožena stranka za nastalo škodo krivdno odgovorna in da je imela v času škodnega dogodka s prvo toženo stranko sklenjeno zavarovanje za splošno in delodajalčevo odgovornost z odbitno franšizo 10 %. Druga tožena stranka mora kot delodajalec zagotavljati pogoje za varnost in zdravje delavcev v skladu z veljavnimi predpisi o varnosti in zdravju pri delu. Druga tožena stranka za to ni poskrbela, saj skladiščenje prodajnih artiklov ni bilo ustrezno.
URS člen 51. ZZVZZ člen 23, 23/1, 65, 78, 78/1. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 2, 254. ZPacP člen 9.
povračilo stroškov zdravljenja - porod na domu - zasebnik - babiška dejavnost - samoplačniška storitev - pravica do zdravstvenega varstva
Tožnica je spornega dne rodila doma, s tem da je porod vodila dipl. babica, ki ima registrirano zasebno babiško dejavnost. Tožnica je nato pri toženi stranki vložila zahtevo za povračilo stroškov samoplačniške storitve, ki zajema paket babiških pregledov med nosečnostjo, vodenje poroda na domu in poporodne obiske. V zadevi je sporno, ali je tožnica upravičena do povrnitve stroškov prej navedene zdravstvene storitve, ki je bila opravljena pri izvajalki, ki opravlja zasebno zdravstveno dejavnost. Do tega vprašanja se je pritožbeno sodišče opredelilo že v več zadevah. Zavzeto je bilo stališče, pri katerem pritožbeno sodišče vztraja, in sicer, da v primeru, če se pacient odloči izstopiti iz sistema javne zdravstvene mreže v sistem zasebnega zdravstva, v takem primeru zdravstvene storitve pacienti sami plačujejo. Ne obstaja namreč pravna podlaga, da se povrnejo stroški zdravljenja, ki je bilo opravljeno v zasebnem sektorju oziroma v samoplačniški ambulanti, s katero tožena stranka nima sklenjene koncesijske pogodbe.
priznana dejstva - sodba brez izvedbe naroka - posebna pravila v gospodarskih sporih
Po določbi drugega odstavka 214. člena ZPP se za priznana štejejo tudi dejstva, ki jih stranka zanika brez navajanja razlogov. Prav za tako situacijo je šlo v predmetni zadevi. S sklicevanjem na dokazni predlog za zaslišanje prokuristke namreč tožena stranka ne more uspeti, saj izvedba dokaza ne more nadomestiti pomanjkljivih trditev. Ker torej trditve tožeče stranke o opravljenih in neplačanih delih glede na toženkino zanikanje brez navedbe razlogov štejejo za priznana, je dejansko stanje v zadevi res nesporno, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, pogoji za izdajo sodbe brez naroka so bili zato podani.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 47, 47/4, 51, 51/1.
izvedenina - zelo zahtevno izvedensko mnenje
V sodni praksi je že zavzeto stališče, da gre za zelo zahtevno mnenje takrat, ko je naloga izvedenca tako zahtevna, da terja dodaten poglobljen študij, obsežne analize in preiskave, posvetovanje z drugimi strokovnjaki itd. Že večkrat je bilo poudarjeno, da je glede na 4. odst. 47. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in cenilcih zahtevnost mnenja odvisna tudi od obsežnosti dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo mnenja, časa, ki ga ima izvedenec na voljo, kompleksnosti zadeve ter drugih dejavnikov, ki vplivajo na zahtevnost izvida in mnenja.
Ker je bila v predsodnem postopku z drugostopenjsko odločbo pritožba zoper prvostopenjsko pravilno zavrnjena zaradi neizpolnjene pokojninske dobe, izpodbijana zavrnilna upravna akta nista nezakonita. V konkretnem primeru zato ni bilo razlogov za postopanje po 2. odst. 81. člena ZDSS-1. Sodišče prve stopnje bi ob pravilni uporabi 1. odst. 81. člena ZDSS-1 glede na ugotovljeno dejansko stanje moralo tožbeni zahtevek na odpravo zakonitih zavrnilnih odločb tožene stranke zavrniti, posledično tudi razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti ter priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja. Tako bi moralo postopati iz načelnih razlogov, saj se v socialnem sporu odloča o pravicah, obveznostih in pravnih koristih zavarovanca. Za obravnavani primer to predstavljajo pravice iz invalidskega zavarovanja, ne pa razvrščanje v kategorijo invalidnosti, ki sama po sebi ne zadošča za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00013895
ZDR-1 člen 179.. OZ člen 131, 147, 147/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - soprispevek - nepremoženjska škoda - oškodovanec - odgovornost delodajalca za ravnanje delavca
Do nesreče pri delu je prišlo, ko je tožnica v postopku praktičnega usposabljanja oskrbe poškodovanca oziroma nenadno obolelega na povelje enega od dveh udeležencev, ki naj bi dvignili nosila, na katerih je ležal poškodovanec, ta nosila poskušala dvigniti. V postopku je bilo ugotovljeno, da temu povelju ostali trije udeleženci niso sledili in so nosila dvignili z zamikom, zato je zaradi prevelike teže osebe na nosilih prišlo do poškodbe tožničine hrbtenice. Ker tožena stranka ni dokazala, da so preostali trije udeleženci pri izvedbi vaje ravnali v skladu z navodili tožene stranke, ker je zaradi tožničine poškodbe prišlo zaradi nepravilnega dela ostalih treh udeležencev pri dvigovanju nosil, in ker se po uveljavljeni sodni praksi kot tretjo osebo šteje tudi delavca, ki utrpi škodo, je podana odgovornost tožene stranke za tožničino škodo po prvem odstavku 147. člena OZ.
Glede na to, da je tožnica vajo izvajala v skladu z navodili tožene stranke, torej, da je dvignila nosila ob povelju, tožnici ni mogoče očitati, da je k nastanku škode tudi sama prispevala oziroma da je do škode prišlo zaradi tožničine premajhne skrbnosti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - javni uslužbenec
Tožnik je ustvaril zastrašujoče in sovražno delovno okolje ter s tem ravnal v nasprotju s 7. členom ZDR-1 in s 15.a členom ZJU. Ugotovljeno neprimerno obnašanje tožnika v profesionalnem okolju (udarjanje po mizi, vpitje oziroma govor s povišanim tonom, zaradi katerega so ga nekateri sodelavci mirili, sestanek pa je bil zaradi nevzdržnosti predčasno končan, pri čemer so se sodelavci počutili nelagodno, prestrašeno, ogroženo in šokirano) je hujša kršitev, ki že sama zase upravičuje izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Zgolj dejstvo, da se tožena stranka za prejšnje podobne kršitve ni odločila tožniku izredno odpovedati pogodbe o zaposlitvi, ne pomeni, da je nezakonita izredna odpoved za kasnejšo istovrstno kršitev.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00013761
ZDR člen 43, 184.. OZ člen 131.. ZVZD-1 člen 5, 5/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - pogodba o poslovnem sodelovanju - naročnik del - varni delovni pogoji
Pogodba o poslovno tehničnem sodelovanju ali kakršna koli druga pogodba, ki jo skleneta delodajalec in naročnik, in v kateri se stranki dogovorita, katera bo odgovorna za morebitno škodo oziroma za izvajanje varnostnih ukrepov, lahko velja le v njunem medsebojnem razmerju, ne pa v razmerju do oškodovanca - delavca. To pomeni, da ima delodajalec, četudi s pogodbo "prenese" svojo odgovornost na drugega, v razmerju do delavca še vedno položaj delodajalca, posledično pa tudi obveznosti iz delovnega razmerja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - obstoj delovnega razmerja - pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - povečan obseg dela - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas
Tožena stranka je v postopku pred sodiščem prve stopnje zatrjevani začasno povečan obseg dela, zaradi katerega je sklenila s tožnico pogodbo o zaposlitvi za določen čas, utemeljevala z dejstvom, da naročila njenih kupcev variirajo, in da ne gre za stalna naročila, saj so odvisna od cene na svetovnem trgu in od kvalitete dobavljenega blaga (če predhodnih naročil tožena stranka ne izpolni dobro, nova ne sledijo). V ustaljeni sodni praksi je sprejeto stališče, da poslovnega rizika (negotovosti naročil strank oziroma možnosti zmanjšanja obsega poslov) delodajalec ne more v obliki sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas prevaliti na delavce.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STATUSNO PRAVO
VSL00013206
ZGD-1 člen 527, 528, 529, 530, 547, 547/1, 547/1-4. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
refleksna škoda - vrednost delnice - delničarji - povezane družbe - koncern - dejanski koncern - obvladujoča družba - odvisna družba - kreditna pogodba - odškodninski zahtevek - aktivna legitimacija delničarjev v postopkih zaradi oškodovanja družbene lastnine
Koncern pomeni povezavo ene obvladujoče in ene ali več odvisnih družb pod enotnim vodstvom obvladujoče družbe, pri čemer ima obvladujoča družba odločujoč vpliv na upravljanje in vodenje odvisnih družb. Dejanski koncern nastane na temelju dejstev, predvsem na podlagi kapitalske udeležbe ali večine glasovalnih pravic. Obvladujoča družba ima možnost izvajanja obvladujočega vpliva na odvisne družbe preko enotnega vodenja in tako vpliva na izvrševanje pristojnosti organov odvisnih družb.
Tudi za odškodninske zahtevke po prvem odstavku 547. člena ZGD-1 velja, da delničarji lahko samostojno lahko uveljavljajo le zahtevke za škodo, ki jim nastane neposredno in presega tako imenovano refleksno škodo, ki nastane zaradi oškodovanja družbe delničarju. Delničarji škodo, ki je povzročena odvisni družbi lahko uveljavljajo le v imenu in za račun družbe z actio pro socio, ki omogoča, da delničarji ukrepajo za zaščito družbe. Ne morejo pa delničarji zase uveljavljati posredne škode, ki jim je nastala zaradi škode, prizadete odvisni družbi. V nasprotnem primeru bi lahko prišlo do dvojnega povračila škode.
izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika - pogodba o prenosu poslovnega deleža - tožba na razveljavitev pogodbe - ugotovitev obstoja terjatve - podrejeni zahtevek - načelo hitrosti postopka
Pritožba neutemeljeno očita prvostopenjskemu sodišču, da bi moralo zavrniti podredni dajatveni zahtevek zato, ker je zavrglo podredni ugotovitveni zahtevek na ugotovitev obstoja terjatve. ZPP ne pozna "celovite obravnave" podrednega zahtevka, na katerega se sklicuje pritožba. Vsak zahtevek se obravnava posebej, in se ga lahko zavrne, zavrže, ali pa se mu ugodi. Pravila, ki bi nalagalo sodišču, da zavrne dajatveni zahtevek zato, ker je zavrglo z njim povezani ugotovitveni zahtevek, preprosto ni.
ZPP v tretjem odstavku 86. člena določa, da v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Navedena določba ne velja le v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Tožnik ni odvetnik niti ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Zato je revizija pravilno zavržena.
pogodba o prenosu nepremičnine - stroški v zvezi s prodajo - davek na promet nepremičnin - popravek odbitka DDV
V primeru prodaje nepremičnine mora prodajalec plačati davek na promet nepremičnin (5. člen ZDPN-2). V primeru da je bil pri prodaji nepremičnin obračunan DDV, pa se prenos lastninske pravice na nepremičnini ne šteje za prenos nepremičnine po ZDPN. Obračun DDV pri prodaji nepremičnine in obveznost plačila davka na promet nepremičnin se medsebojno izključujeta. Sodišče druge stopnje soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da znesek popravka odbitka DDV v klavzuli "morebitni pripadajoči davek" ni zajet. Na prodajo nepremičnine je namreč neposredno vezan le DPN, v izjemni situaciji po 45. členu ZDDV-1 pa tudi DDV. Popravek odbitega DDV je le posredni strošek nastal kot posledica prodaje nepremičnine na strani stečajnega dolžnika in plačilo tega, razen ob izrecnem dogovoru oz. zapisu v Vabilu za zavezujoče zbiranje ponudb, ne more prevaliti na kupca.
Izrek sodbe mora biti tako natančen, da je jasna njegova vsebina. V tožbi na sklenitev prodajne pogodbe je nujno, da tožeča stranka želeno izjavo volje v celoti in izrecno povzame v tožbeni predlog. Slednje pomeni, da mora biti v izreku navedena vsebina pogodbe, ki naj se sklene.
ZPIZ-2 člen 52, 53, 54, 54/1, 54/1-3.. ZPIZ-2 člen 52, 53, 54, 54/1, 54/1-3.. ZZZDR člen 12.
vdovska pokojnina - izvenzakonska skupnost
V obravnavani zadevi so dokazani vsi elementi zunajzakonske skupnosti. Torej skupno bivanje, ekonomska skupnost, intimno razmerje oziroma čustvena navezanost med tožnico in pokojnim uživalcem pokojnine, ki se je tudi navzven kazalo kot razmerje med možem in ženo. Tako je podan dejanski stan iz 3. alineje 1. odstavka 54. člena ZPIZ-2. Ker tožnica izpolnjuje pogoj starosti za pridobitev pravice do vdovske pokojnine iz 53. člena ZPIZ-2 in so hkrati izpolnjeni še pogoji iz 52. člena ZPIZ-2 na strani umrlega zavarovanca, sta z izpodbijano sodbo zavrnilna upravna akta kot nezakonita utemeljeno odpravljena in zakonito priznana pravica do vdovske pokojnine oziroma njenega dela.