ZIZ člen 17, 21, 21/2, 55, 55/1, 55/1-3. ZPP člen 319, 319/1, 319/2.
pravnomočno razsojena stvar - ne bis in idem - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - primernost izvršilnega naslova - določitev roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti - ugovorni razlog
Če rok v izvršilnem naslovu ni določen, je podan ugovorni razlog po 3. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ, na katerega pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 55. člena ZIZ). Navedeno pomanjkljivost pravnomočne odločbe pa je mogoče v izvršilnem postopku sanirati.
Ker toženec kljub zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse (zaradi nedopolnitve predloga) ni plačal takse po plačilnem nalogu v roku, se domneva umik pritožbe zoper sodbo.
nepravdni postopek - prisilna hospitalizacija v psihiatrični bolnišnici - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - presoja pogojev - prepozno vložena pritožba - pritožba vložena po poteku pritožbenega roka - poseg v pravice drugih oseb, ki se opirajo na ta sklep - obravnavanje prepozne pritožbe
Izpolnjeni so vsi pogoji za prisilno zdravljenje v oddelku psihiatrične bolnišnice pod posebnim nadzorom. Duševna motnja je izkazana, zaradi nje je presoja realnosti pridržanega hudo motena, ni sposoben obvladovati svojega vedenja, v posledici česar je pred pridržanjem že prišlo do heteroagresivnega vedenja na javnem mestu, zaradi česar je morala posredovati policija.
Čeprav se je tožnik pravočasno odzval na poziv sodišča, s tem, ko ni predložil dokončne odločbe, ni postopal skladno s sklepom. Ker je bil na posledice v primeru, da ne bo postopal skladno s sklepom in tožbe ne bo popravil kot mu je naloženo, tudi vnaprej opozorjen, tožnik neutemeljeno navaja, da nepredložena dokončna odločba ne more biti razlog za zavrženje tožbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00018748
KZ člen 95, 96, 96/1, 97, 250, 250/3, 253, 253/1, 253/3. ZKP člen 372, 372/5, 394, 394/1. ZC člen 3.
odvzem premoženjske koristi obtožencu - odvzem premoženjske koristi - protipravno pridobljena premoženjska korist - namen pridobitve protipravne premoženjske koristi - kaznivo dejanje izdaje nekritega čeka - ček - sprememba sodbe na drugi stopnji - kršitev kazenskega zakona - kršitev kazenskega zakona obdolžencu v korist - kaznivo dejanje ponarejanja in uporabe ponarejenih vrednotnic ali vrednostnih papirjev
S tem, ko sodišče prve stopnje premoženjske koristi obtožencu ni odvzelo, je zagrešilo kršitev kazenskega zakona v obtoženčevo korist, taka kršitev pa nima nujno za posledico razveljavitev sodbe v tem delu, temveč jo lahko pritožbeno sodišče po pritožbi pristojnega tožilca tudi samo spremeni.
Pri oceni izgubljenega dobička se po določbi tretjega odstavka 168. člena Obligacijskega zakonika (OZ) upošteva dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki pa ga zaradi oškodovalčevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči. Z vidika trditvenega bremena to pomeni, da mora stranka, ki izgubljeni dobiček uveljavlja, postaviti trditve o tem, kaj je normalen tek stvari (običajno glede na dosedanje poslovanje), oziroma, zaradi katerih posebnih okoliščin bi lahko utemeljeno pričakovala vtoževani izgubljeni dobiček. Okoliščin, na podlagi katerih je tožeča stranka izračunala obseg izgubljenega dobička, tudi na poziv tožene stranke ni pojasnila, izvedba dokazov pa ne more nadomestiti pomanjkljivih navedb, posebej še, ker gre za dejstva, ki so v celoti v spoznavni sferi tožeče stranke.
ustavitev postopka o prekršku - stroški postopka o prekršku - nagrada in izdatki zagovornika - potrebni izdatki in nagrada zagovornika - zahtevek za povračilo stroškov
Temeljno načelo glede stroškov postopka je, da stroške postopka plača tisti, ki mu je bila izrečena sankcija za prekršek (prvi odstavek 144. člena ZP-1) in ima storilec (obdolženec) pravico do povračila potrebnih izdatkov in nagrade zagovornika le, če je bil postopek o prekršku zoper njega ustavljen.
Ker je sodišče pri odmeri nagrade in potrebnih izdatkov zagovornika vezano na stroškovnik, ki ga ta priglaša, bi moral zagovornik v stroškovniku izrecno navesti, kateri priglašeni stroški se nanašajo izključno na procesna dejanja povezana s prekrškom, za katerega je bil postopek ustavljen.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - sodna razveza
Do prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča po 118. členu ZDR-1 pride na predlog ene od strank individualnega delovnega spora (v katerem se ugotovi nezakonitost prenehanja pogodbe o zaposlitvi), če glede na vse okoliščine in interes obeh pogodbenih strank nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče. To so predvsem okoliščine, ki nastopijo po prenehanju pogodbe o zaposlitvi, le izjemoma pa tudi okoliščine, ki izhajajo iz časa pred (nezakonitim) prenehanjem pogodbe o zaposlitvi.
Do preplačila je prišlo v postopku prisilne izvršbe, toženka je bila v tistem trenutku upravičena do nasprotne izvršbe, tožeča stranka pa, preden je dobila ustrezno soglasje toženke, ni imela podlage za poplačilo ostalih zapadlih terjatev do toženke iz tega zneska. Zato se besedna zveza iz prvega odstavka 287. člena OZ "najkasneje ob izpolnitvi" v primeru preplačila v prisilni izvršbi lahko nanaša le na trenutek, ko dolžnik da soglasje upniku, da s preplačilom poplača druge zapadle obveznosti.
Sodišče mora pri odmeri višine odškodnine za nepremoženjsko škodo uporabiti tako načelo individualizacije odškodnine kot tudi načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. Pomembno je, da ima načelo individualizacije odškodnine korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine, ki terja vrednotenje ugotovljenih škodnih posledic za vsakič konkretno obravnavanega oškodovanca tudi v primerjavi s škodnimi posledicami številnih drugih oškodovancev v različnih primerih sodne prakse, saj je to pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanja odškodnina zanje v ustreznih razmerjih.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00013492
OZ člen 131.. ZDR-1 člen 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu
Glede na mnenje izvedenca, ki je izključil možnost, da bi do poškodbe, ki jo je utrpel tožnik prišlo na način kot je to opisal tožnik in izpoved priče, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da delodajalec ne more odgovarjati za škodo, ki jo delavec utrpi na delu, če ni podana njegova objektivna oziroma krivdna odgovornost.
URS člen 51.. ZZVZZ člen 12, 12/1, 23, 23/1, 65, 78, 78/1.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 2, 254.. ZPacP člen 9.. Direktiva 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu člen 1.
povrnitev stroškov zdravljenja - zasebnik - zasebna zdravstvena dejavnost
V primeru, če se zavarovanec odloči izstopiti iz sistema javne zdravstvene mreže v sistem zasebnega zdravstva, v takem primeru zdravstvene storitve sam plača. V tem primeru torej ne obstaja pravna podlaga, da se povrnejo stroški zdravljenja, ki je bilo opravljeno v zasebnem sektorju oz. v samoplačniški ambulanti, s katero tožena stranka nima sklenjene koncesijske pogodbe. Tudi Direktiva 2011/24/EU ne daje pravne podlage za povračilo stroškov zdravljenja v RS.
Sporočilo tožene stranke tožniku, da zaradi prenehanja sodelovanja z družbo ne bo več dela, ne pomeni tudi izjave o odpovedi pogodbe o zaposlitvi oziroma, o prenehanju delovnega razmerja pri toženi stranki. Tudi dejstvo, da je tožnik vedel, da bo z določenim dnem zaključeno pogodbeno sodelovanje med toženo stranko in družbo, ne pomeni, da mu je tožena stranka s tem dnem odpovedala delovno razmerje. Tožena stranka bi morala tožniku delovno razmerje prekiniti na enega od zakonitih načinov, določenih v ZDR-1, česar pa ni storila.
Ker je bila v predsodnem postopku z drugostopenjsko odločbo pritožba zoper prvostopenjsko pravilno zavrnjena zaradi neizpolnjene pokojninske dobe, izpodbijana zavrnilna upravna akta nista nezakonita. V konkretnem primeru zato ni bilo razlogov za postopanje po 2. odst. 81. člena ZDSS-1. Sodišče prve stopnje bi ob pravilni uporabi 1. odst. 81. člena ZDSS-1 glede na ugotovljeno dejansko stanje moralo tožbeni zahtevek na odpravo zakonitih zavrnilnih odločb tožene stranke zavrniti, posledično tudi razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti ter priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja. Tako bi moralo postopati iz načelnih razlogov, saj se v socialnem sporu odloča o pravicah, obveznostih in pravnih koristih zavarovanca. Za obravnavani primer to predstavljajo pravice iz invalidskega zavarovanja, ne pa razvrščanje v kategorijo invalidnosti, ki sama po sebi ne zadošča za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja.
Z ne izpodbijano, že pravnomočno I. točko izreka sodbe sta odpravljeni nezakoniti zavrnilni upravni odločbi tožene stranke o lastnosti zavarovanca iz naslova delovnega razmerja pri družbi v spornem obdobju. Sodišče je pravilno postopalo po 2. odstavku 81. člena ZDSS-1 in po odpravi nezakonitih odločb tožene stranke, samo meritorno odločilo o lastnosti zavarovanca iz naslova delovnega razmerja za celotno, v predsodnem postopku zavrnjeno obdobje.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 57. ZPP-UPB3 člen 17, 18, 206, 206/1. ZIZ člen 62.
tuja javna listina - razglasitev izvršljivosti tuje javne listine - ugovor pristojnosti slovenskega sodišča - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi - prekinitev postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja
V sklepu o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izvršilno sodišče (če je ugovor utemeljen) ne razveljavi le sklepa o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo in določilo izvršitelja, temveč odloči tudi, da bo o zahtevku in stroških odločalo stvarno in krajevno pristojno pravdno sodišče (62. člen ZIZ). Zaradi tega nikakor ne drži pritožbeni očitek, da se v konkretnem primeru sklep izvršilnega sodišča (Okrajno sodišče v Ljubljani - COVL), VL 71551/2015 z dne 5.10.2015 glede pravnomočnosti ne razteza tudi na odločitev, da bo o zahtevku in stroških v pravdi odločalo Okrožno sodišče v Ljubljani. Naknadno (v pravdi) vložen ugovor tožene stranke glede nepristojnosti slovenskega sodišča je zato tudi po oceni pritožbenega sodišča prepozen, upoštevaje ob tem, da se predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavitvenega sklepa o izvršbi, obravnava kot tožba v pravdnem postopku (drugi odstavek 62. člena ZIZ).
URS člen 51. ZZVZZ člen 23, 23/1, 65, 78, 78/1. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 2, 254. ZPacP člen 9.
povračilo stroškov zdravljenja - porod na domu - zasebnik - babiška dejavnost - samoplačniška storitev - pravica do zdravstvenega varstva
Tožnica je spornega dne rodila doma, s tem da je porod vodila dipl. babica, ki ima registrirano zasebno babiško dejavnost. Tožnica je nato pri toženi stranki vložila zahtevo za povračilo stroškov samoplačniške storitve, ki zajema paket babiških pregledov med nosečnostjo, vodenje poroda na domu in poporodne obiske. V zadevi je sporno, ali je tožnica upravičena do povrnitve stroškov prej navedene zdravstvene storitve, ki je bila opravljena pri izvajalki, ki opravlja zasebno zdravstveno dejavnost. Do tega vprašanja se je pritožbeno sodišče opredelilo že v več zadevah. Zavzeto je bilo stališče, pri katerem pritožbeno sodišče vztraja, in sicer, da v primeru, če se pacient odloči izstopiti iz sistema javne zdravstvene mreže v sistem zasebnega zdravstva, v takem primeru zdravstvene storitve pacienti sami plačujejo. Ne obstaja namreč pravna podlaga, da se povrnejo stroški zdravljenja, ki je bilo opravljeno v zasebnem sektorju oziroma v samoplačniški ambulanti, s katero tožena stranka nima sklenjene koncesijske pogodbe.
ZIL-1 člen 121a, 121a/2, 123, 123/2, 123/2-b, 123/2-c, 123/3.
zavarovanje nedenarne terjatve - predlog za izdajo začasne odredbe - prepoved uporabe znamke - izdaja začasne odredbe brez poprejšnega obvestila nasprotni stranki - povrnitev škode - licenčnina - ireverzibilna škoda - test reverzibilnosti - postopek ex parte
Zmotno je prepričanje pritožnice, da bi moralo sodišče prve stopnje začasno odredbo v obravnavanem primeru izdati v najkrajšem možnem času brez poprejšnjega obvestila in zaslišanja nasprotne stranke. Po tretjem odstavku 123. člena ZIL-1 so za primer, ko predlagatelj zahteva izdajo začasne odredbe brez poprejšnjega obvestila in zaslišanja nasprotne stranke, predpisani dodatni pogoji. Predlagatelj mora izkazati za verjetno, da bi kakršnokoli odlašanje z izdajo začasne odredbe povzročilo imetniku nastanek težko nadomestljive škode.
ZSSloV člen 2, 53, 53/3.. ZJU člen 140.. ZDR člen 184.. ZObr člen 97f, 97f/2, 98c, 98c/1.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - davki in prispevki
Vrhovno sodišče RS je v sodbi opr. št. VIII Ips 226/2017 z dne 23. 1. 2018 sprejelo stališče, ki odstopa od dosedanje sodne prakse, po katerem sodišče v delovnem sporu (kot sporu med delavcem in delodajalcem) ne odloča tudi o tem, ali je delodajalec o prisojenem prejemku delavcu iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem dolžan obračunati in plačati davke in prispevke oziroma od katerih osnov jih je dolžan obračunati in plačati (v tem obsegu gre namreč za javnopravno razmerje). Ob izplačilu prejemka je to stvar izplačevalca (delodajalca oziroma tožene stranke) oziroma pristojnih davčnih organov. Pri tem pa je dolžan upoštevati tudi naravo plačila, ki je v konkretnem primeru odškodnina za premoženjsko škodo zaradi kršitve pogodbenih obveznosti, ki izvirajo iz nezagotovljene pravice delavca do tedenskega počitka.
Tožena stranka je tožnici neupravičeno znižala plačo v vtoževanem obdobju, saj o tem ni sprejela nobenega sklepa in delavci, tudi tožnica, niso podpisali soglasja za znižanje plače.