Izvršitelj mora delati učinkovito in opravljati neposredna dejanja izvršbe ne glede na zatrjevane ovire dejanske ali pravne narave, z opravljanjem neposrednih dejanj izvršbe pa mora začeti takoj oziroma najpozneje v 30 dneh po prejemu dokazila o plačilu varščine oziroma po vročitvi sklepa, s katerim je določen za izvršitelja. Zato ni mogoče upoštevati pritožbenih navedb, ki se nanašajo na dogovor z upnikom glede obročnega odplačevanja dolga, saj v tej zadevi niti na predlog dolžnice niti na predlog upnika izvršba ni bila odložena. Le dovolitev odloga izvršbe pomeni zakonsko dovoljen razlog za zastoj pri opravi izvršilnih dejanj.
Višje sodišče ugotavlja, da je iz izvršiteljevega poročila in delnega obračuna upniku razvidno, da je izvršitelj od gotovinskega plačila dolžnice v višini 100,00 EUR upniku nakazal 13,34 EUR, v skladu s 97. členom ZIZ pa zadržal znesek za plačilo svojih stroškov, vendar ne v višini obračunanih 89,66 EUR, temveč v višini 86,66 EUR. To pomeni, da je dolžnica stroške izvršitelja v znesku 86,66 EUR že plačala neposredno izvršitelju, zato ji tega zneska v plačilo upniku ni mogoče ponovno naložiti, od skupaj odmerjenih stroškov v višini 89,66 EUR, pa je dolžna upniku povrniti še 3,00 EUR. Je pa treba v izvršilnem postopku stroške, tudi tiste, ki so že plačani, odmeriti, ker to v nadaljnjem postopku vpliva na končni obračun terjatve.
začetek stečajnega postopka - predhodni postopek - legitimacija za pritožbo
Ker je upnik, ki ni predlagatelj stečaja, materialni udeleženec (torej stranka) postopka le pod pogojem, da prijavi udeležbo in do standarda verjetnosti izkaže terjatev, pritožnik pa terjatve ni niti konkretno zatrjeval, kaj šele izkazal, pritožnik nima pravice do pritožbe.
Ker toženec kljub zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse (zaradi nedopolnitve predloga) ni plačal takse po plačilnem nalogu v roku, se domneva umik pritožbe zoper sodbo.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 47, 47/4, 51, 51/1.
izvedenina - zelo zahtevno izvedensko mnenje
V sodni praksi je že zavzeto stališče, da gre za zelo zahtevno mnenje takrat, ko je naloga izvedenca tako zahtevna, da terja dodaten poglobljen študij, obsežne analize in preiskave, posvetovanje z drugimi strokovnjaki itd. Že večkrat je bilo poudarjeno, da je glede na 4. odst. 47. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in cenilcih zahtevnost mnenja odvisna tudi od obsežnosti dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo mnenja, časa, ki ga ima izvedenec na voljo, kompleksnosti zadeve ter drugih dejavnikov, ki vplivajo na zahtevnost izvida in mnenja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STATUSNO PRAVO
VSL00013206
ZGD-1 člen 527, 528, 529, 530, 547, 547/1, 547/1-4. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
refleksna škoda - vrednost delnice - delničarji - povezane družbe - koncern - dejanski koncern - obvladujoča družba - odvisna družba - kreditna pogodba - odškodninski zahtevek - aktivna legitimacija delničarjev v postopkih zaradi oškodovanja družbene lastnine
Koncern pomeni povezavo ene obvladujoče in ene ali več odvisnih družb pod enotnim vodstvom obvladujoče družbe, pri čemer ima obvladujoča družba odločujoč vpliv na upravljanje in vodenje odvisnih družb. Dejanski koncern nastane na temelju dejstev, predvsem na podlagi kapitalske udeležbe ali večine glasovalnih pravic. Obvladujoča družba ima možnost izvajanja obvladujočega vpliva na odvisne družbe preko enotnega vodenja in tako vpliva na izvrševanje pristojnosti organov odvisnih družb.
Tudi za odškodninske zahtevke po prvem odstavku 547. člena ZGD-1 velja, da delničarji lahko samostojno lahko uveljavljajo le zahtevke za škodo, ki jim nastane neposredno in presega tako imenovano refleksno škodo, ki nastane zaradi oškodovanja družbe delničarju. Delničarji škodo, ki je povzročena odvisni družbi lahko uveljavljajo le v imenu in za račun družbe z actio pro socio, ki omogoča, da delničarji ukrepajo za zaščito družbe. Ne morejo pa delničarji zase uveljavljati posredne škode, ki jim je nastala zaradi škode, prizadete odvisni družbi. V nasprotnem primeru bi lahko prišlo do dvojnega povračila škode.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00013895
ZDR-1 člen 179.. OZ člen 131, 147, 147/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - soprispevek - nepremoženjska škoda - oškodovanec - odgovornost delodajalca za ravnanje delavca
Do nesreče pri delu je prišlo, ko je tožnica v postopku praktičnega usposabljanja oskrbe poškodovanca oziroma nenadno obolelega na povelje enega od dveh udeležencev, ki naj bi dvignili nosila, na katerih je ležal poškodovanec, ta nosila poskušala dvigniti. V postopku je bilo ugotovljeno, da temu povelju ostali trije udeleženci niso sledili in so nosila dvignili z zamikom, zato je zaradi prevelike teže osebe na nosilih prišlo do poškodbe tožničine hrbtenice. Ker tožena stranka ni dokazala, da so preostali trije udeleženci pri izvedbi vaje ravnali v skladu z navodili tožene stranke, ker je zaradi tožničine poškodbe prišlo zaradi nepravilnega dela ostalih treh udeležencev pri dvigovanju nosil, in ker se po uveljavljeni sodni praksi kot tretjo osebo šteje tudi delavca, ki utrpi škodo, je podana odgovornost tožene stranke za tožničino škodo po prvem odstavku 147. člena OZ.
Glede na to, da je tožnica vajo izvajala v skladu z navodili tožene stranke, torej, da je dvignila nosila ob povelju, tožnici ni mogoče očitati, da je k nastanku škode tudi sama prispevala oziroma da je do škode prišlo zaradi tožničine premajhne skrbnosti.
vnaprejšnja dokazna ocena - bistvena kršitev določb postopka - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - brez razlogov
Tožena stranka s pritožbo utemeljeno uveljavlja kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP in 1. odstavku istega člena v zvezi z 8. členom ZPP. Sodišče prve stopnje je odločilo na podlagi vnaprejšnje dokazne ocene, kar ni dopustno, poleg tega pa dokazne ocene ni izčrpno in prepričljivo argumentiralo. Upoštevalo je le navedbe in dokaze tožnika in se ni izjasnilo o navedbah tožene stranke in tudi ni prepričljivo pojasnilo, zakaj predlagani dokazi tožene stranke ne bi vplivali na odločitev.
ZPP člen 110, 115, 316, 338, 338/3, 452, 454, 454/3.
spor majhne vrednosti - sodba na podlagi pripoznave - izostanek s poravnalnega naroka ali prvega naroka za glavno obravnavo - opozorilo na posledice izostanka z naroka - pravilno vabljenje - opravičilo izostanka z naroka - preložitev naroka zaradi zdravstvenih razlogov - predhodne zdravstvene težave - prošnja za podaljšanje roka - zakonski prekluziven rok - podaljšanje sodnih rokov - izpodbijanje sodbe na podlagi pripoznave
Za primer, ko se tožena stranka ne udeleži naroka, katerega izvedbo je zahtevala, čeprav je bila pravilno vabljena, je predvidena izdaja sodbe na podlagi pripoznave.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da iz zdravniškega izvida ne izhaja obstoj nenadne in nepredvidljive bolezni ali poškodbe, ki naj bi tožencu onemogočala prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Zaradi težav se je toženec v času izdaje zdravniškega izvida zdravil že tri mesece, prav tako pa iz izvida ne izhajajo kakršnekoli predpisane omejitve fizične aktivnosti, ki bi se jih toženec v času zdravljenja moral držati in bi mu omejevale sodelovanje v ICp97-18.odtpredmetnem postopku.
izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika - pogodba o prenosu poslovnega deleža - tožba na razveljavitev pogodbe - ugotovitev obstoja terjatve - podrejeni zahtevek - načelo hitrosti postopka
Pritožba neutemeljeno očita prvostopenjskemu sodišču, da bi moralo zavrniti podredni dajatveni zahtevek zato, ker je zavrglo podredni ugotovitveni zahtevek na ugotovitev obstoja terjatve. ZPP ne pozna "celovite obravnave" podrednega zahtevka, na katerega se sklicuje pritožba. Vsak zahtevek se obravnava posebej, in se ga lahko zavrne, zavrže, ali pa se mu ugodi. Pravila, ki bi nalagalo sodišču, da zavrne dajatveni zahtevek zato, ker je zavrglo z njim povezani ugotovitveni zahtevek, preprosto ni.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 57. ZPP-UPB3 člen 17, 18, 206, 206/1. ZIZ člen 62.
tuja javna listina - razglasitev izvršljivosti tuje javne listine - ugovor pristojnosti slovenskega sodišča - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi - prekinitev postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja
V sklepu o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izvršilno sodišče (če je ugovor utemeljen) ne razveljavi le sklepa o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo in določilo izvršitelja, temveč odloči tudi, da bo o zahtevku in stroških odločalo stvarno in krajevno pristojno pravdno sodišče (62. člen ZIZ). Zaradi tega nikakor ne drži pritožbeni očitek, da se v konkretnem primeru sklep izvršilnega sodišča (Okrajno sodišče v Ljubljani - COVL), VL 71551/2015 z dne 5.10.2015 glede pravnomočnosti ne razteza tudi na odločitev, da bo o zahtevku in stroških v pravdi odločalo Okrožno sodišče v Ljubljani. Naknadno (v pravdi) vložen ugovor tožene stranke glede nepristojnosti slovenskega sodišča je zato tudi po oceni pritožbenega sodišča prepozen, upoštevaje ob tem, da se predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavitvenega sklepa o izvršbi, obravnava kot tožba v pravdnem postopku (drugi odstavek 62. člena ZIZ).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Organiziranje dela na način, da posamezna opravila, ki jih je v preteklosti na podlagi pogodbe o zaposlitvi opravljal tožnik, sedaj brezplačno opravijo člani društva, ne pomeni, da je tožena stranka, ki je humanitarna in neprofitna organizacija, s tem tožniku odvzemala delo z namenom odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - javni uslužbenec
Tožnik je ustvaril zastrašujoče in sovražno delovno okolje ter s tem ravnal v nasprotju s 7. členom ZDR-1 in s 15.a členom ZJU. Ugotovljeno neprimerno obnašanje tožnika v profesionalnem okolju (udarjanje po mizi, vpitje oziroma govor s povišanim tonom, zaradi katerega so ga nekateri sodelavci mirili, sestanek pa je bil zaradi nevzdržnosti predčasno končan, pri čemer so se sodelavci počutili nelagodno, prestrašeno, ogroženo in šokirano) je hujša kršitev, ki že sama zase upravičuje izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Zgolj dejstvo, da se tožena stranka za prejšnje podobne kršitve ni odločila tožniku izredno odpovedati pogodbe o zaposlitvi, ne pomeni, da je nezakonita izredna odpoved za kasnejšo istovrstno kršitev.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00013761
ZDR člen 43, 184.. OZ člen 131.. ZVZD-1 člen 5, 5/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - pogodba o poslovnem sodelovanju - naročnik del - varni delovni pogoji
Pogodba o poslovno tehničnem sodelovanju ali kakršna koli druga pogodba, ki jo skleneta delodajalec in naročnik, in v kateri se stranki dogovorita, katera bo odgovorna za morebitno škodo oziroma za izvajanje varnostnih ukrepov, lahko velja le v njunem medsebojnem razmerju, ne pa v razmerju do oškodovanca - delavca. To pomeni, da ima delodajalec, četudi s pogodbo "prenese" svojo odgovornost na drugega, v razmerju do delavca še vedno položaj delodajalca, posledično pa tudi obveznosti iz delovnega razmerja.
ZPP v tretjem odstavku 86. člena določa, da v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Navedena določba ne velja le v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Tožnik ni odvetnik niti ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Zato je revizija pravilno zavržena.
V sodni praksi je bilo že zavzeto stališče, da vložena ustavna pritožba zoper pravnomočno sodbo ni zakoniti razlog za prekinitev postopka v smislu 205. in 206. člena ZPP, v zvezi z odločanjem o višini denarnega zahtevka. Predhodno vprašanje, ki na tej podlagi dopušča prekinitev pravde, je namreč po 13. členu ZPP vprašanje o obstoju kakšne pravice ali pravnega razmerja, od katerega je odvisna odločba sodišča. V zvezi z ustavno pritožbo pa se presoja le o kršenju ustavnih (človekovih) pravic in torej ne o materialnopravni pravici v smislu 13. člena ZPP.
Načelo ekonomičnosti postopka in morebitna razveljavitev odločb rednih sodišče glede temelja tožbenega zahtevka, kar bi nedvomno vplivalo na odločitev sodišč pa prav tako ne predstavlja razloga za prekinitev postopka po 206. členu ZPP. Pri tem je treba upoštevati procesne pravice obeh strank v postopku in tudi pravico tožeče stranke, da sodišče glede na pravnomočno odločitev o temelju tožbenega zahtevka, odloči še o njeni višini.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - obstoj delovnega razmerja - pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - povečan obseg dela - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas
Tožena stranka je v postopku pred sodiščem prve stopnje zatrjevani začasno povečan obseg dela, zaradi katerega je sklenila s tožnico pogodbo o zaposlitvi za določen čas, utemeljevala z dejstvom, da naročila njenih kupcev variirajo, in da ne gre za stalna naročila, saj so odvisna od cene na svetovnem trgu in od kvalitete dobavljenega blaga (če predhodnih naročil tožena stranka ne izpolni dobro, nova ne sledijo). V ustaljeni sodni praksi je sprejeto stališče, da poslovnega rizika (negotovosti naročil strank oziroma možnosti zmanjšanja obsega poslov) delodajalec ne more v obliki sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas prevaliti na delavce.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00013988
ZSSloV člen 2, 53.. ZJU člen 140.. ZDR člen 156, 184, 206.. ZDR-1 člen 202.. OZ člen 243, 352, 352/3.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - misija - davki in prispevki - zastaranje
Zagotovitev misijskega dopusta oziroma navedene odsotnosti ter višja plača na misiji ne izključujeta pravice do tedenskega počitka oziroma upravičenja do plačila odškodnine v primeru, da ta pravica ni zagotovljena.
Po tretjem odstavku 352. člena OZ odškodninska terjatev za škodo, ki je nastala s prekršitvijo pogodbene obveznosti, zastara v času, določenem za zastaranje te obveznosti. Glede na 206. člen ZDR oziroma 202. člen ZDR-1, da terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let, tožnikova terjatev ni zastarala, saj se je z misije vrnil 31. 3. 2011, tožbo pa je vložil 7. 3. 2016.
Vrhovno sodišče RS je v sodbi opr. št. VIII Ips 226/2017 z dne 23. 1. 2018 sprejelo stališče, ki odstopa od dosedanje sodne prakse, da sodišče v delovnem sporu (kot sporu med delavcem in delodajalcem) ne odloča tudi o tem, ali je delodajalec o prisojenem prejemku delavcu iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem dolžan obračunati in plačati davke in prispevke oziroma od katerih osnov jih je dolžan obračunati in plačati (v tem obsegu gre namreč za javnopravno razmerje). Ob izplačilu prejemka je to stvar izplačevalca (delodajalca oziroma tožene stranke) oziroma pristojnih davčnih organov. Pri tem pa je dolžan upoštevati tudi naravo plačila, ki je v konkretnem primeru odškodnina za premoženjsko škodo zaradi kršitve pogodbenih obveznosti, ki izvirajo iz nezagotovljene pravice delavca do tedenskega počitka.
Tožena stranka v pritožbi utemeljeno navaja, da je v primeru, ko je tožbeni zahtevek samo delno izpolnjen, tožnik pa se s tem zadovolji in umakne tožbo, treba odločiti o stroških postopka skladno s prvim odstavkom 158. in drugim odstavkom 154. člena ZPP. Navedeni določbi se ne izključujeta, ampak se dopolnjujeta. Tožnik lahko v takšnem primeru zahteva od tožene stranke toliko pravdnih stroškov, kolikor mu jih pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP.
ZPP-UPB3 člen 112/8, 481/1-1. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 112/9, 112/10.
pristojnost okrožnega sodišča - postopek v gospodarskih sporih - spor o stvarnih pravicah na nepremičnini - nedopustnost izvršbe - tožba, vezana na rok
V takšnem primeru, ko neenotna sodna praksa ne samo, da omaje zaupanje v pravo, ampak celo povzroči, da stranka zaradi napačno (in zato nepravočasno) vložene tožbe izgubi pravico do sodnega varstva19, ni mogoče določbe osmega odstavka 112. člena ZPP tolmačiti tako, da se stranka ne more sklicevati na nevednost, ker je bila zastopana po odvetniku oz. osebi s pravniškim državnim izpitom.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSM00014516
OZ člen 173. ASVG paragraf 332, 332/1. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ( in Švico) člen 85.
pravo, ki se uporabi za prehod zahtevkov avstrijskega nosilca zavarovanja - neposredna uporaba prava EU - zakonita cesija - spor z mednarodnim elementom - omejitev višine odškodnine - aktivna in pasivna legitimacija
Tako Slovenija kot Avstrija sta članici Evropske unije (EU), tako da se neposredno in v hierarhiji pravnih aktov, ki so nad nacionalno zakonodajo, uporabljajo ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe, mednje spadajo tudi Uredbe Evropske skupnosti (8. člen Ustave RS in 249. člen Pogodbe po ustanovitvi evropske skupnosti). Nobenega dvoma torej ni, da je treba uporabiti pravo, ki je nad nacionalnim pravom - Uredbo, ki v točki a) prvega odstavka 85. člena določa obvezo držav članic, da priznajo prehod pravic z oškodovanca na nosilca zavarovanja, če tak prehod zahtevkov predpisuje zakonodaja nosilca zavarovanja, torej avstrijsko pravo. Po avstrijskem pravu terjatev, ki je obstajala v korist subroganta (zavarovanca oziroma njegovih dedičev), preide na subrogiranca (nosilca zavarovanja) po samem zakonu. ASVG namreč v prvem odstavku paragrafa 332 (Odškodnina in odgovornost, Prehod odškodninskih zahtevkov na nosilce zavarovanja) takšen prehod zahtevkov izrecno predpisuje, saj določa, da zahtevek za nadomestilo škode preide na nosilca zavarovanja, v kolikor je le - ta plačila dolžan izvesti (enako ugotavlja že VS RS v odločbi III Ips 245/2008 z dne 8. 9. 2009, sklicujoč se na odločbo istega sodišča II Ips 121/1996 z dne 10. 12. 1997)