ZFPPIPP člen 383b, 383b/1, 383b/2, 384, 384/6, 384/6-1, 403, 403/1, 403/1-2, 406, 406/2. ZPP člen 8.
postopek osebnega stečaja - ugovor upnika proti odpustu obveznosti - ovire za odpust obveznosti - zavrnitev ugovora - razlogi za ugovor - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - kontradiktornost postopka - prosta dokazna ocena - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - podatek o zaposlitvi - bančni izpis - predložitev plačilnih list
Pravilno je stališče upnika, da ni potrebno, da so za utemeljenost ugovora proti odpustu obveznosti podane kršitve dolžnikovih obveznosti iz vseh določb ZFPPIPP, ki so naštete v 2. točki prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP. Ker pa v konkretnem primeru pritožnik ni uspel izpodbiti ocene sodišča prve stopnje, da dolžniku ni mogoče očitati nobene kršitve obveznosti iz 383.b in 384. člena ZFPPIPP, na katerih je upnik utemeljeval ugovor, njegova pritožba ni utemeljena.
Upnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da v neodzivnosti dolžnika ni prepoznalo neopravičljive kršitve njegovih obveznosti. Pri presoji, ali gre za kršitev, ki nalaga ustavitev postopka odpusta obveznosti, mora sodišče upoštevati tudi razloge, zaradi katerih je dolžnik tako ravnal. Zato mora pri obravnavi ugovora izvesti kontradiktoren postopek, razpisati narok, na katerem je dolžno izvesti dokaze o razlogu, ki se uveljavlja z ugovorom in odločiti o ugovoru na podlagi izida dokazovanja. Upnik pa zmotno izhaja iz stališča, da takšna presoja ni potrebna.
V skladu z določbo šestega odstavka 384. člena ZFPPIPP bi moral dolžnik upraviteljici nemudoma, ko je pričel delati v Avstriji, sporočiti spremembo podatkov o skupnem mesečnem znesku plače in o izplačevalcu. V konkretnem primeru je upraviteljica navedla, da je pridobila informacijo o zaposlitvi dolžnika v Avstriji od njegove mame, ki ji je sporočila tudi delodajalca, poslala plačilne liste in bančne izpiske, ni pa ji poslala pogodbe o zaposlitvi pri delodajalcu v Avstriji. Na podlagi dejstva, da dolžnik ni posredoval upraviteljici pogodbe o zaposlitvi z delodajalcem v Avstriji, je po oceni pritožbenega sodišča pravilna ocena sodišča prve stopnje, da ob upoštevanju drugih podatkov, ki jih je dobila upraviteljica v zvezi s kratkotrajnim delom dolžnika v Avstriji, dolžniku v konkretnem primeru ni mogoče očitati kršitve obveznosti iz 1. točke šestega odstavka 384. člena ZFPPIPP.
ZDR-1 člen 4, 13, 13/2, 18.. ZDR člen 4, 11, 11/2, 16.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja
Tožnikovo delo, ki je mesečno variiralo tako glede števila delovnih dni, kot tudi glede same razporeditve, trajanja dnevne delovne obveznosti in je bilo v celoti odvisno od povpraševanja naročnikov, ne predstavlja nepretrganega opravljanja dela, temveč gre za delo po potrebi. Za presojo glede obstoja delovnega razmerja so pomembne tudi ugotovitve, da se je lahko tožnik samostojno odločal, kdaj ne bo izvajal storitev za toženo stranko, in da za njegovo odsotnost ni bila potrebna odobritev ali privolitev tožene stranke. Prav tako ni izpolnjen element opravljanja dela po navodilih in nadzoru tožene stranke. Ker v medsebojnem pogodbenem razmerju med strankama v spornem obdobju niso obstajali elementi delovnega razmerja, je utemeljeno zavrnjen tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja.
pogojna obsodba - preklic pogojne obsodbe zaradi prej storjenega kaznivega dejanja - rok za preklic pogojne obsodbe - odločitev, da se pogojna obsodba ne prekliče
Zakonsko določen prekluziven rok za odločanje o preklicu pogojne obsodbe zaradi prej storjenega kaznivega dejanja iz prvega odstavka 62. člena KZ-1 hkrati nujno določa tudi rok, v katerem je mogoče odločiti o nepreklicu pogojne obsodbe.
Ker se sme po določbi prvega odstavka 62. člena KZ-1 pogojna obsodba zaradi prej storjenega kaznivega dejanja preklicati samo v prekluzivni dobi, pri čemer mora po ustaljeni sodni praksi sodba sodišča prve stopnje o preklicu pogojne obsodbe v tem roku postati tudi pravnomočna, logična razlaga zakonskih določb narekuje sklep, da je v enakem roku potrebno (pravnomočno) odločiti tudi o nepreklicu pogojne obsodbe.
Toženi stranki ni bila neutemeljeno izplačana odškodnina (zaradi smrti v skladu z določbami 195. člena OZ), pač pa zavarovalnina na podlagi zavarovalne pogodbe za življenjsko zavarovanje, na katero se določba 195. člena OZ ne nanaša. V obravnavanem primeru tako sploh ne gre za vprašanje toženca kot poštenega prejemnika, ki bi v skladu s 195. členom OZ imel možnost prejeto obdržati, temveč za neupravičeno pridobitev in obveznost prejeto vrniti na podlagi prvega odstavka 190. člena OZ.
Če je tožena stranka s prejetim zneskom dejansko poplačevala zapadle obveznosti na podlagi pravnomočnih sklepov o izvršbi s strani njenih upnikov, bi to lahko in morala listinsko dokazati; dokaz z zaslišanjem strank in / ali prič je v ta namen popolnoma neprimeren dokaz.
odvzem premoženja nezakonitega izvora - pasivna legitimacija - stranski intervenient - intervencijski interes - prenos premoženja
Tudi če se noben del zahtevka izrecno ne glasi na osebo, katere izvor premoženja je zatrjevan kot nezakonit, je toženec nujno tudi oseba, ki naj bi imela tako premoženje, ki naj bi s takim premoženjem razpolagala in glede katere naj bi bili podani razlogi za sum, da je storila kataloško kaznivo dejanje. Pomembno pa je predvsem to, da prvi toženec niti ni dokazal, da je vse to počel s premoženjem zakonitega izvora. Iz določil ZOPNI ne izhaja, da bi bilo dopustno tožbo vložiti le zoper osebe, ki so bile določene kot preiskovanci v odredbi o finančni preiskavi, temveč se tožba vloži zoper lastnika. Toženka je dokazala, da je za nakup nepremičnin najela kredit pri banki, prav tako ga je najela za opremo lokalov. To premoženje samo po sebi torej ne more biti premoženje nezakonitega izvora. Obroke po kreditnih pogodbah pa je lahko plačala iz premoženja nezakonitega izvora.
poslovni prostor - uporabno dovoljenje - izročitev poslovnega prostora - odstop od pogodbe - odškodnina za vlaganje v poslovni prostor - znižanje najemnine
V kolikor najemodajalec poslovnega prostora ne izroči v času in takem stanju kot bi ga moral po pogodbi, ima najemnik poleg pravice do odškodnine za škodo, ki jo je zaradi tega utrpel, (med drugim) pravico odstopiti od pogodbe. Iz najemne pogodbe izrecno ne izhaja, da bi morala tožeča stranka pridobiti manjkajoče uporabno dovoljenje in do kdaj. Uporabno dovoljenje v pogodbi tudi sicer ni omenjeno.
postopek osebnega stečaja - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - sklep o prodaji - izhodiščna cena - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu
Ta postopek je namenjen poplačilu upnikov, morebitne kršitve dogovorov pa bo morala dolžnica uveljaviti s tožbo proti osebi, ki naj bi dogovor kršila. Sklep o prodaji, ki je določil izhodiščno ceno, je pravnomočen (kar pomeni, da se v višino izhodiščne cene sploh ne sme več posegati), ponujena cena je nad tem zneskom in kupnina je tudi plačana. To je edino pomembno v stečajnem postopku.
odstop stvarno pristojnemu sodišču - stvarna pristojnost sodišča - stvarna pristojnost okrajnega sodišča - določitev vrednosti spornega predmeta - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - seštevek vrednosti spornih predmetov - samostojna presoja zahtevkov - različna dejanska in pravna podlaga
Pritožnica upravičeno izpostavlja, da gre v konkretnem primeru za dva tožbena zahtevka, ki temeljita na različni dejanski in pravni podlagi. Posledično stvarne pristojnosti ni mogoče določiti po seštevku njunih vrednosti, saj se za vsakega od njiju ugotavlja posebej. To pomeni, da je za odločitev o obeh zahtevkih stvarno pristojno okrajno sodišče.
postopek osebnega stečaja - premoženje stečajnega dolžnika - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - preizkus prijavljenih terjatev
Ker je z zadostno stopnjo izkazano, da niso pravilne navedbe upraviteljice, da dolžnik nima nobenega premoženja, se izkaže, da tudi še ni mogoče sprejeti zaključka, da bi bil utemeljen sklep o neopravi preizkusa terjatev.
ZFPPIPP člen 345, 345/1, 355, 355/2, 355/2-6, 355/3, 355/3-8, 357.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka - vrste stroškov stečajnega postopka - stroški stečajnega postopka - stroški pravdnega postopka - naročilo storitev - odvetniška storitev - opravljene storitve
Stroški stečajnega postopka, o katerih je sodišče prve stopnje odločilo z izpodbijanim sklepom, so obveznost stečajnega dolžnika, ki nastanejo po začetku stečajnega postopka. Zakon kot stroške stečajnega postopka določa tudi pravdne stroške. Za plačilo teh obveznosti stečajni upravitelj potrebuje sklep sodišča o soglasju k plačilu stroškov.
Pri odločanju o soglasju sodišče ne presoja, ali so bili stroški potrebni in koristni, odločilno je le, ali je upravitelj te storitve pri odvetniku naročil in ali jih je ta opravil.
preizkus terjatve - glavni namen stečajnega postopka - končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom - naknadno prijavljena terjatev
Čeprav je stranski učinek zaključenega postopka osebnega stečaja tudi v tem, da upniki pridobijo izvršilni naslov za v stečajnem postopku neplačani del priznanih terjatev, pa vendarle to ni glavni namen tega postopka.
ZVoz-1 Zakon o voznikih (2016) člen 56, 56/4, 56/8.
veljavno vozniško dovoljenje - vozniško dovoljenje kot listina - potrdilo o vlogi za izdajo vozniškega dovoljenja
Pritožbene navedbe, v katerih pritožba trdi, da je obdolženec kljub temu, da je založil kartico (vozniško dovoljenje), še vedno imel pravico biti udeleženec v cestnem prometu, čeprav jo je založil, pa odpirajo vprašanje ločevanja med vozniškim dovoljenjem kot upravičenjem posameznika, da v cestnem prometu vozi motorno vozilo ter med vozniškim dovoljenjem kot upravno odločbo, s katero se izkazuje pravica do vožnje motornih vozil določene kategorije v cestnem prometu.
Zato je v tem kontekstu pomemben podatek o tem ali je obdolžencu ob zglasitvi na UE 15. 12. 2017 bilo ponujeno potrdilo o veljavnosti njegovega vozniškega dovoljenja, ki bi veljalo do vročitve novega (kartice) vozniškega dovoljenja oziroma, ali je le-to bilo morebiti zadržano zaradi neplačila upravne takse, kar obdolženec v zagovoru tudi trdi. Slednja ugotovitev bo pomembna za presojo o tem, ali je obdolženec v kritičnem času vozil v cestnem prometu brez veljavnega vozniškega dovoljenja, kot je to doslej zaključilo že prvostopno sodišče ali pa je ravnal le v nasprotju s prvim odstavkom člena 16 ZPrCP, ki vozniku nalaga, da ima vselej pri sebi listino, s katero dokaže, da sme voziti v cestnem prometu.
prejemki direktorja - izvršba na plačo in druge stalne denarne prejemke
Pogodba, s katero se uredijo pravice in obveznosti v zvezi z opravljanjem funkcije direktorja, je lahko katera izmed pogodb civilnega prava ali pogodba o zaposlitvi.
Na morebitne prejemke dolžnika iz naslova opravljanja funkcije direktorja, ki ne predstavljajo plače, ni mogoča izvršba na plačo, kot jo je predlagal upnik v predlogu za izvršbo, oziroma izvršba na plačo ni primerno izvršilno sredstvo, s katerim bi bilo mogoče poseči na te prejemke.
hišna preiskava - nezakonita hišna preiskava - hišna preiskava v nenavzočnosti obdolženca - odredba za hišno preiskavo
Ne glede na navedeno pa pritožbeno sodišče dodaja, da ima prvostopno sodišče prav, da odločba prekrškovnega organa temelji na nezakonitem dokazu v zvezi z izvedbo hišne preiskave, ki je bila izvedena 8. 9. 2016. V skladu s 7. alinejo prvega odstavka člena 67 ZP-1 se tako v rednem, kot tudi v hitrem postopku o prekršku v zvezi z izvedbo hišne in osebne preiskave uporabljajo določbe Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki pa v prvem odstavku člena 216 ZP-1 izrecno določa, da pri hišni preiskavi imajo pravico biti navzoči tisti, čigar stanovanje ali prostor se preiskuje oziroma njegov zastopnik (poleg dveh solenitetnih prič). Natančno branje zapisnika o preiskavi stanovanja in drugih prostorov po odredbi sodišča dne 8. 9. 2016 ne izkazuje, da je ob tej hišni preiskavi bil navzoč osumljenec F. H., ki naj ne bi na tem naslovu bival že več mesecev. Po povedanem je torej ključni razlog za zaključek o tem, da hišna preiskava 8. 9. 2016 ni bila izvedena v skladu z določbami ZKP ni v tem, da se je odredba za hišno preiskavo glasila na F. H., ne pa na storilca, kajti z vidika zakonitosti pridobljenih dokazov pri hišni preiskavi ni bistveno, ali je uporabnik prostora identičen z osebo, ki je navedena v odredbi, kajti podatek o lastniku stanovanja se uporablja zgolj zaradi identifikacije stanovanja, ki se preiskuje, ne pa zato, da bi se kakorkoli omejil krog upravičencev iz člena 36. Ustave RS in drugega odstavka člena 215 ZKP. Kot je bilo že predhodno pojasnjeno, je namreč ključna pomanjkljivost izvedene hišne preiskave v tem, da uporabniku ene izmed sob, to je storilcu M. Š., za katerega ne obstaja podatek, da na tem naslovu naj ne bi bival, ni bilo omogočeno, da bi bil pri izvedbi hišne preiskave navzoč, niti ni razvidno, da je o izvedbi hišne preiskave bil obveščen, kar je ključno za presojo o (ne)zakonitosti dokaza, na katerega se opira odločba prekrškovnega organa, katero je prvostopno sodišče ob uradnem preizkusu vložene ZSV (6. alineja člena 62.a ZP-1) povsem pravilno spremenilo tako, kot izhaja iz izreka izpodbijane sodbe.
dogovor o plačilu - poraba plina - ugovor zastaranja - pravne posledice začetka stečajnega postopka - zadržanje zastaranja terjatev stečajnega dolžnika - namen določbe - cilj stečajnega postopka - načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov
ZFPPIPP znotraj oddelka 5.3. o pravnih posledicah začetka stečajnega postopka loči splošna pravila (o katerih govori pododdelek 5.3.1.) in druga, posebna pravila (pododdelki 5.3.2. do 5.3.7.). V okviru splošnih pravil 249. člen govori o zadržanju zastaranja terjatev stečajnega dolžnika in določa, da to ne teče v obdobju enega leta od začetka stečajnega postopka. V posebnem pododdelku 5.3.2. pa so urejene pravne posledice začetka stečajnega postopka za terjatve upnikov. In zgolj za slednje je določeno, da pravne posledice začetka stečajnega postopka (urejene v tem poddodelku!), nastanejo za vse terjatve upnikov, ki so nastale pred začetkom stečajnega postopka. Ker torej zakon terjatev stečajnega dolžnika ne omejuje izrecno na tiste, nastale pred začetkom stečajnega postopka (temveč govori zgolj o zadržanju zastaranja), s sistematično (še manj pa jezikovno) razlago ni mogoče zaključiti, da zastaranje ne teče zgolj za tiste terjatve stečajnega dolžnika, ki so nastale do začetka stečajnega postopka.
sprejem osebe na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom - zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - ogrožanje sebe in drugih - huda premoženjska škoda - zanikanje dejstev - poslabšanje bolezni - sposobnost razsojanja
Zaradi nerealnih idej je nasprotni udeleženec v službi povzročil škodo na stroju. Njegova sposobnost presoje realnosti je bila prav zaradi poslabšanja bolezenskega stanja hudo motena, prav tako njegova sposobnost obvladovati svoje vedenje in ravnanje. Tudi v pritožbi zavrača vsako obliko psihiatričnega zdravljenja v bolnišnici, kar dodatno kaže na potrebo, da se ga zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve.
ZIZ člen 17, 21, 21/2, 55, 55/1, 55/1-3. ZPP člen 319, 319/1, 319/2.
pravnomočno razsojena stvar - ne bis in idem - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - primernost izvršilnega naslova - določitev roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti - ugovorni razlog
Če rok v izvršilnem naslovu ni določen, je podan ugovorni razlog po 3. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ, na katerega pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 55. člena ZIZ). Navedeno pomanjkljivost pravnomočne odločbe pa je mogoče v izvršilnem postopku sanirati.
začetek stečajnega postopka - predhodni postopek - legitimacija za pritožbo
Ker je upnik, ki ni predlagatelj stečaja, materialni udeleženec (torej stranka) postopka le pod pogojem, da prijavi udeležbo in do standarda verjetnosti izkaže terjatev, pritožnik pa terjatve ni niti konkretno zatrjeval, kaj šele izkazal, pritožnik nima pravice do pritožbe.