30 dnevni rok za vložitev tožbe se je iztekel v četrtek 22. 2. 2018. Tožba, ki jo je tožnica vložila 27. 2. 2018 je bila torej vložena po izteku z zakonom določenega roka, torej prepozno. Zato je utemeljeno zavržena.
ZZK-1 člen 18, 29, 29/1, 149, 149/5.. SPZ člen 146, 146/2.
maksimalna hipoteka - vpis maksimalne hipoteke v zemljiško knjigo - namen maksimalne hipoteke - ničnost zavezovalnega pravnega posla - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - določljivost terjatev - listina, ki je podlaga za vpis - ustanovitev maksimalne hipoteke
Z maksimalno hipoteko ni zavarovana konkretna terjatev, kot to napačno razume pritožnica, temveč so z njo zavarovane terjatve, ki so ali pa šele bodo nastale v nekem določenem pravnem razmerju. V predmetni zadevi je to pravno razmerje obveznost pritožnice kot poroka in zastavnega dolžnika za obveznosti S-T. d.o.o. do predlagatelja iz naslova posojilnih pogodb, leasing pogodb, regresnih pravic in danih poroštev. Zato v pogodbi o ustanovitvi maksimalne hipoteke ni potrebno precizirati konkretnih terjatev, temveč le pravno razmerje, ki je zavarovano. Z vpisom maksimalne hipoteke si imetnik pridobi šele vrstni red za primer, da pride do poplačila iz nepremičnine. Za vse terjatve iz opisanega pravnega razmerja, ki bi jih imel v trenutku morebitne prodaje nepremičnine v izvršilnem postopku, bi lahko uveljavljal poplačilo v vrstnem redu, v kakršnem je vpisana maksimalna hipoteka, torej pred morebitnimi drugimi upniki, ki bi hipoteke pridobili kasneje. Zato ni pomembno, ali v tem trenutku že obstaja kakšna terjatev predlagatelja do pritožnice in tudi ne v kakšni višini.
ZIZ člen 226, 226/2, 226/3, 272, 272/2, 272/3, 273, 273/1, 273/1-3, 273/1-2, 273/2. URS člen 23.
regulacijska začasna odredba - denarna kazen
Sodišče sme za zavarovanje nedenarne terjatve, v kolikor so izpolnjeni pogoji iz 272. člena ZIZ, izdati vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, med drugim prepovedati dolžniku, da ne sme storiti ničesar, kar bi lahko povzročilo škodo upniku (3. točka prvega odstavka 273. člena ZIZ).
Za presojo vprašanja, ali je izdana začasna odredba z vidika posega v pravice dolžnice dopustna, je odločilnega pomena, kakšne posledice bodo za eno ali drugo stranko nastopile, v kolikor le-ta bo (oziroma je) ali ne bo izdana in ali so le-te popravljive. Tehtanju teh posledic pa je (delno) namenjena že določba drugega odstavka 272. člena ZIZ, saj se že v okviru le-te posredno presoja intenziteta posega v pravice ene ali druge stranke z vidika načela sorazmernosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00014089
KZ-1 člen 211, 211/1. ZKP člen 358, 358-1, 372, 372-1, 383, 383/1.
kaznivo dejanje goljufije - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - konkretizacija zakonskih znakov - opisano dejanje ni kaznivo dejanje - goljufiv namen - goljufiv namen ob sklenitvi posla - namen pridobitve protipravne premoženjske koristi - preizkus sodbe po uradni dolžnosti - kršitev kazenskega zakona v obdolženčevo škodo - oprostilna sodba
Goljufivi namen je izražen kot poseben namen oziroma motiv storilca, da sebi ali komu drugemu pridobi protipravno premoženjsko korist.
V opisu kaznivega dejanja niso navedena dejstva, ki bi pomenila konkretizacijo obstoja goljufivega namena obdolžencev v trenutku naročila dobave in montaže materiala za napeljavo centralnega ogrevanja. Obdolžencema se namreč ne očita, da sta že ob sklepanju pogodbenega razmerja zasledovala namen trajne pridobitve protipravne premoženjske koristi, ampak se jima očita le, da svoje pogodbene obveznosti plačila naročenega materiala in storitve nista nameravala izpolniti v (pogodbeno dogovorjenem) roku osmih dni. Takšen obtožbeni očitek pa ne zadošča za obstoj kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1, ampak predstavlja zgolj navadno kršitev civilne (pogodbene) obveznosti.
Pravni interes je procesna predpostavka, ki mora biti podana ves čas postopka. To pomeni, da mora stranka izkazati, da bi ugoditev njeni zahtevi zanjo pomenila določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči.
ZPIZ-2 člen 3, 4, 4/2, 196.. OZ člen 131, 131/1, 352, 352/1.
odškodninska odgovornost zavoda - pokojninska doba - nadomestilo za invalidnost - prispevki za socialno varnost - protipravno ravnanje - zavod
Nikakor ne more biti protipravno ravnanje toženca, ko tožniku, ob sicer res za nazaj priznani pravici do nadomestila plače za čas čakanja na drugo ustrezno delo, ni plačal prispevkov niti obdobja prejemanja tega nadomestila ni upošteval pri določitvi pokojninske osnove, torej pri odmeri starostne pokojnine. Nasprotno. Pravica do nadomestila za čas čakanja na drugo ustrezno delo, kot jo je urejal ZPIZ sama po sebi ne pomeni vključenosti v obvezno pokojninsko zavarovanje, niti plačevanja prispevkov. Obravnavanega nadomestila za čas, ko tožnik ni bil niti prostovoljno vključen v obvezno zavarovanje, ni mogoče upoštevati pri odmeri starostne pokojnine.
tožba za znižanje preživnine - spremenjene okoliščine - nova odmera preživnine - potrebe otroka in zmožnosti staršev - preživninska zmožnost staršev
Preživninske sposobnosti obeh preživninskih zavezancev so se spremenile. Sodišče pri ugotavljanju preživninskih sposobnosti ne upošteva (le) dejanskih prejemkov, ki jih preživninski zavezanec prejme, ampak tudi preživninske zmožnosti, ki jih preživninski zavezanec lahko realizira. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da so se preživninske zmožnosti tožnika poslabšale, zakonitega zastopnika tožencev pa izboljšale.
dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - spremenjene razmere - pravica staršev do stikov z otrokom - otrokova korist - sestra - vloga starih staršev
Sodišče je 12-letno dekle predodelilo v vzgojo in varstvo očetu, ker to terja njena največja korist, mlajšo, 8-letno deklico pa je pustilo pri mami, ki je zanjo še vedno ključna referenčna oseba. Stike je uredilo tako, da sta dekleti izmenično pri starših: mlajša je pri očetu ob ponedeljkih in sredah, starejša pa pri mami ob torkih in četrtkih. To pomeni, da sta dekleti skupaj vsako popoldne, ker se vikend stik prične v petek po pouku, pa tudi vsak vikend. Na tak način je sodišče ustrezno poskrbelo, da bo sestrski odnos čim manj okrnjen, hkrati pa bo imela starejša, ki prihaja v puberteto, več prostora, več možnosti za prepoznavanje lastnega razvoja ter več miru in svobode.
ZPIZ-1 člen 15, 15/2, 177.. ZMEPIZ-1 člen 80, 82.. ZPIZ-2 člen 11.
lastnost zavarovanca - obstoj delovnega razmerja - poseg v pravnomočno urejeno pravno razmerje
Kljub temu, da določba 4. točke 80. člena ZMEPIZ-1 določa, da mora biti zavarovanec v zavarovanje vključen v skladu z določbami, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje in čeprav je v skladu s temi določbami kot prednostna zavarovalna podlaga določena zavarovalna podlaga na podlagi delovnega razmerja, pa ZMEPIZ-1 ne daje podlage za odpravo pravnomočno urejenega razmerja priznanja lastnosti zavarovanca iz naslova družbeništva in poslovodstva družbe za obdobje od 1. 6. 2010 do 15. 12. 2011. V tožničinem primeru je za navedeno obdobje bil status zavarovanca pravnomočno urejen. Poseganja v takšna pravnomočna urejena pravna razmerja pa je z ZUP, ki se uporablja v skladu z 11. členom ZPIZ-2, dopustno le v taksativno naštetih primerih in iz razlogov, ki so določeni za posamezno izredno pravno sredstvo. Da bi bilo v konkretnem primeru uporabljeno katerokoli izredno pravno sredstvo, iz dokumentacije ni razvidno.
ZPP člen 70, 70/6, 73, 73/5, 289, 298, 303, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. URS člen 22. ZTLR člen 28. ODZ paragraf 1463. SPZ člen 9, 10, 43, 44, 44/2. ZZK-1 člen 8.
originarna pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - dobra vera pravnega prednika - čas, potreben za priposestvovanje - neenakopravno obravnavanje - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - izločitev sodnika - odklonilni razlog - odločilna dejstva - zavrnitev dokaznih predlogov - pravica do izvedbe predlaganih dokazov - pravica do izjave v postopku - dvom v nepristranskost sodnika pristojnega sodišča - nezadovoljstvo stranke s procesnim vodenjem - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - nezadovoljstvo stranke z delom sodnika
Nestrinjanje stranke z načinom vodenja dokaznega postopka in očitane postopkovne napake ne predstavljajo zatrjevanega izločitvenega razloga, utemeljujejo pa očitano bistveno kršitev določb postopka tj. kršitev pravice tožencev do izvedbe dokazov. Iz prepisov zvočnih posnetkov obravnav je razvidno, da sodnica tožencema ni dovolila postavljati vprašanj tožnici in pričam, da ju je časovno omejevala in prekinjala pri postavljanju vprašanj zaradi časovne stiske in motenja reda, ne pa zato, ker se je že vnaprej odločila, da bo tožbenemu zahtevku tožeče stranke ugodila.
Predmet prodaje je lahko bil tudi sporni hlev, čeprav v kupoprodajni pogodbi ni naveden, v kolikor so na njem pridobili lastninsko pravico na podlagi priposestvovanja že pravni predniki prodajalcev. Toženca oziroma njun pravni prednik bi lahko lastninsko pravico na njem zaradi zaupanja v podatke zemljiške knjige pridobila le, v kolikor bi bila dobroverna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSK00012593
ZPP-UPB3 člen 483, 483/6. ZDSS-1 člen 5. ZFPPIPP-UPB8 člen 302.
stvarna pristojnost okrožnega sodišča - gospodarski spor - delovnopravni spor - terjatev na temelju izvršilnega naslova - tožba na ugotovitev neobstoja prerekane terjatve
Z odločbo VSRS sklep VIII R 32/20171 pa je bilo prvič sprejeto jasno in nedvoumno stališče najvišjega sodišča v Republiki Sloveniji, da s stališča vprašanja stvarne pristojnosti sploh ni bistveno, da tožnik glede terjatve, ki izvira iz delovnega razmerja, že razpolaga s pravnomočnim izvršilnim naslovom, saj gre še vedno za terjatev v zvezi s pravico iz delovnega razmerja.
povrnitev premoženjske škode - povrnitev škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja - denarna renta - škoda zaradi izgube zaslužka - zmanjšanje delovne zmožnosti - dokazno breme - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - postavitev novega izvedenca
Za utemeljenost zahtevka za povrnitev škode iz naslova izgube dohodka od zaključka zdravljenja dalje mora tožnik (med drugim) dokazati, da so njegove delovne sposobnosti v celoti ali deloma zmanjšane in da je zmanjšanje delovne sposobnosti posledica nedopustnega ravnanja, za katerega odgovarja toženec.
Stranka nima apriorne pravice do drugega mnenja in zgolj njeno nestrinjanje z izvedenskim mnenjem še ni razlog za postavitev novega izvedenca. V primeru, ko je izvedensko mnenje jasno, izčrpno in nedvoumno, je razlog za postavitev novega izvedenca iste stroke in glede iste dokazne teme podan šele, ko je podano realno znanstveno tveganje za napako.
URS člen 22. ZPP člen 8, 213, 287, 339, 339/2, 339/2-8.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave v postopku - neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do enakega obravnavanja
Katere dokaze bo izvedlo, pri čemer dokazovanje obsega vsa dejstva, pomembna za odločbo, odloča sodišče (213. člen ZPP). Diskrecijsko pravico za zavrnitev dokaza ima, če so za to podani sprejemljivi in ustavno dopustni razlogi. Ali takšni razlogi obstajajo, pa mora biti razvidno iz zavrnitve dokaznega predloga (287. člen ZPP) ali obrazložitve končne odločbe. Sodišče prve stopnje na naroku za glavno obravnavo razlogov za svojo odločitev, da toženca ne bo zaslišalo, (sploh) ni navedlo, v odločbi pa se do zavrnitve tega dokaza ni argumentirano opredelilo. S tem je kršilo toženčevo pravico do enakega varstva pravic v sodnih postopkih iz 22. člena Ustave RS, saj mora biti stranki (izvedba dokaza z zaslišanjem stranke je enakovredna ostalim) v sodnem postopku dana možnost, da predstavi svoj vidik spora. Takšne procesne napake, storjene v postopku pred sodiščem prve stopnje, ki ima za posledico neenakopravno obravnavanje stranke (toženca, ki je kot direktor podpisal sporno pogodbo in nenazadnje tudi zaradi tega "pristal" v postopku sodne preiskave), ne more (z dopolnjevanjem razlogov v nakazani smeri) odpraviti sodišče druge stopnje, saj ima stranka pravico do poštenega postopka na vseh stopnjah sojenja. Na ta način pa ji je zagotovljena tudi ustavna pravica do pritožbe iz 25. člena Ustave RS. Takšno je tudi najnovejše stališče sodne prakse VS RS1.
zloraba pravic v postopku - očitno neutemeljena vloga - denarna kazen zaradi zlorabe pravic
Zloraba pravice je podana tudi, ko stranka vlaga ponavljajoče se in očitno neutemeljene vloge, vsakemu razumnemu posamezniku pa mora biti jasno, da so brez možnosti za uspeh. Dejanja, ki pomenijo zlorabo, so protipravna in zato ne morejo uživati pravnega varstva. Ker je bila tožena stranka na nedopustnost predhodno opozorjena, se mora zavedati protipravnosti svojega procesnega ravnanja. Zaradi varstva pravic nasprotne stranke do izvedbe postopka brez nepotrebnega zavlačevanja in s čim manjšimi stroški ter zaradi varstva pravnega reda kot celote je treba zlorabo pravic sankcionirati.
ZPP člen 7, 70, 70/1, 70/1-6, 123, 125a, 252, 252/1, 285, 286, 286/1, 289, 289/3, 339, 339/1.. ZDSS-1 člen 39.. ZDR člen 182.. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delodajalca - materialno procesno vodstvo - prekluzivni rok - zavrnitev dokaznih predlogov - izvedensko mnenje
V skladu s prvim odstavkom 286. člena ZPP prekluzija po zaključku prvega naroka za glavno obravnavo nastopi že na podlagi zakona, na to pa sta bili pravdni stranki opozorjeni že v vabilu na prvi narok za glavno obravnavo. S tem, ko je sodišče prve stopnje obema strankama navedeni rok podaljšalo še za 15 dni, tožencu ni kršilo postopkovnih pravic.
V skladu s prvim odstavkom 252. člena ZPP dokazovanje z izvedencem vodi sodišče, na podlagi tretjega odstavka 289. člena ZPP pa lahko stranki prepove določeno vprašanje izvedencu, če se vprašanje ne nanaša na zadevo. Kot takšno je treba šteti tudi vprašanje, ki se nanaša na dejstva, ki niso bila (pravočasno) zatrjevana.
Neutemeljena je pritožbena navedba, da tožeča stranka dokaznega predloga za postavitev sodnega izvedenca gradbene stroke ni ustrezno substancirala. Na tretjem naroku za glavno obravnavo je namreč po pozivu sodišča prve stopnje navedla, naj izvedenec preizkusi pravilnost toženčevega obračuna. Čeprav pritožba zatrjuje nasprotno, tožeči stranki ni mogoče očitati, da bi morala dokazni predlog s takšno obrazložitvijo podati že v tožbi. Vprašanje, ali je podizvajalec v zvezi s spornim projektom res opravil dodatna dela, ki so se kompenzirala z neizvedenimi deli, se je namreč kot relevantno izkazalo šele po ugovoru toženca v tej smeri.
Ravnanje predsednice senata, ki je na vprašanje toženčevega pooblaščenca sodnemu izvedencu glede izvedbe čiščenja snega na gradbišču odgovorila sama, ne utemeljuje pritožbenega očitka pristranskosti sodišča. Sicer pa je toženčevo uveljavljanje v tej smeri šele na pritožbeni stopnji prepozno. Ker predsednica senata v konkretni zadevi ni bila izločena, njena izločitev pa s strani toženca ni bila niti zahtevana, pritožbeni očitek nekorektnega vodenja glavne obravnave in s tem povezane pristranskosti že iz tega razloga ni utemeljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00013202
ZFPPIPP člen 328, 328/2, 329, 329/4, 374, 374/2, 374/2-2.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika - način prodaje - izločitvena pravica - izločitvena pravica na nepremičnini - razlastitveni postopek - javna dražba - neposredna pogajanja - likvidacijska vrednost nepremičnin - izklicna cena - ocenjena likvidacijska vrednost
Glede na to, da je od zadnjega postopka zbiranja ponudb za prodajo navedenih nepremičnin preteklo že precej časa, tudi pritožbeno sodišče ne vidi tehtnih razlogov, da prodaje ne bi bilo smiselno ponoviti z javno dražbo. Neutemeljene pa so trditve pritožnice, da bi upraviteljica po neuspelem nezavezujočem zbiranju ponudb nepremičnine že morala prenesti na lokalno skupnost.
Ker je bila tožba vložena 31. 12. 2015, so zastarale vse obresti pred 31. 12. 2012, torej tri leta pred vložitvijo tožbe. Sodišče prve stopnje je tako pravilno presodilo, da je tožena stranka dolžna tožniku od dosojenih zneskov razlik v stroških plačati zakonske zamudne obresti od 31. 12. 2012 dalje do plačila, zahtevek za plačilo obresti od dosojenih zneskov glavnic pred tem datumom pa zavrnilo.
odločitev o pravdnih stroških - pravnomočna odločitev
Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ni odločalo o zahtevku, stroških postopka pred sodiščem prve stopnje, o katerih bi že bilo pravnomočno odločeno.
Dokazna ocena sodišča prve stopnje bi morala biti vestna in skrbna ter analitično pripeljati do zaključka o ugotovitvah dejanskega stanja. Takšne dokazne ocene pa sodišče prve stopnje ni opravilo. Navedeno predstavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 8. členom ZPP. Ta kršitev je vplivala tudi na zakonitost in pravilnost sodbe, saj je bila z njo preprečena celovita obravnava zadeve ter posledično tudi presoja vseh okoliščin, ki lahko dokazujejo oziroma omogočajo zaključek o obstoju ustnega sporazuma glede brezpredmetnosti tožnikove odpovedi.