Tožeči stranki je bil izpodbijani sklep vročen dne 15. 3. 2018. 15-dnevni rok za vložitev pritožbe je tako pričel teči 16. 3. 2018 in se je iztekel 30. 3. 2018. Ker je tožeča stranka pritožbo vložila 9. 4. 2018, ko jo je z navadno pošto prejelo sodišče, je pravilno kot prepozna zavržena.
nadomestilo za invalidnost - samozaposlena oseba - pravica do premestitve - III. kategorija invalidnosti
Čeprav pritožba pravilno poudarja, da je tožnik samozaposlena oseba, in da je njegova dolžnost, da realizira odločbo o priznani pravici do premestitve, pa zaradi enakega obravnavanja zavarovancev, tožniku ni mogoče ustaviti izplačevanja delnega nadomestila priznanega z sporno odločbo, preden ne realizira priznane pravice do premestitve na drugem delovnem mestu s polnim delovnim časom oziroma, dokler si ne uredi statusa skladno z odločbo in se mu prizna pravica do nadomestila za invalidnost na katerikoli pravni podlagi, določeni v 85. členu ZPIZ-2. Ustavitev izplačevanja delnega nadomestila z dnem izdaje prvostopne odločbe ni sprejemljiva niti za samozaposlene zavarovance, posledično pa je vsaj iz teh razlogov, tudi odločitev o morebitnem preplačilu, najmanj preuranjena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - POGODBENO PRAVO
VSL00012731
ZPP člen 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - plačilo odvetniških storitev - nagrada za zastopanje
Ker je tožnik na podlagi pooblastila toženke uspešno zastopal njene interese v nepravdni zadevi N 509/201 na dveh narokih, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da mu pripada nagrada za ugotovljeno zastopanje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00014089
KZ-1 člen 211, 211/1. ZKP člen 358, 358-1, 372, 372-1, 383, 383/1.
kaznivo dejanje goljufije - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - konkretizacija zakonskih znakov - opisano dejanje ni kaznivo dejanje - goljufiv namen - goljufiv namen ob sklenitvi posla - namen pridobitve protipravne premoženjske koristi - preizkus sodbe po uradni dolžnosti - kršitev kazenskega zakona v obdolženčevo škodo - oprostilna sodba
Goljufivi namen je izražen kot poseben namen oziroma motiv storilca, da sebi ali komu drugemu pridobi protipravno premoženjsko korist.
V opisu kaznivega dejanja niso navedena dejstva, ki bi pomenila konkretizacijo obstoja goljufivega namena obdolžencev v trenutku naročila dobave in montaže materiala za napeljavo centralnega ogrevanja. Obdolžencema se namreč ne očita, da sta že ob sklepanju pogodbenega razmerja zasledovala namen trajne pridobitve protipravne premoženjske koristi, ampak se jima očita le, da svoje pogodbene obveznosti plačila naročenega materiala in storitve nista nameravala izpolniti v (pogodbeno dogovorjenem) roku osmih dni. Takšen obtožbeni očitek pa ne zadošča za obstoj kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1, ampak predstavlja zgolj navadno kršitev civilne (pogodbene) obveznosti.
Po ustaljeni sodni praksi je prenehanje pravice oziroma, ustavitev izplačevanja pravnomočno priznane pravice načeloma dopustna le ob sočasnem priznanju in odmeri nove denarne dajatve.
Toženec sicer pravilno opozarja na učinke razveljavitve ali spremembe dokončne odločbe ob uporabi izrednega pravnega sredstva iz 183. člena ZPIZ-2, vendar je že sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, da za nazaj, torej za čas pred prvim dnem naslednjega meseca po dani zahtevi, odločba izdana na temelju neprave obnove postopka ne more učinkovati. Po 3. odstavku 183. člena ZPIZ-2 učinkuje le od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi, oziroma od prvega dne naslednjega meseca po izdaji odločbe, če je bil postopek uveden po uradni dolžnosti. Razveljavitev lahko torej učinkuje samo ex nunc oziroma za naprej in se pravne posledice, ki so iz razveljavljene odločbe že nastale, ne morejo odpraviti. Enak učinek je v 3. odstavku 183. člena ZPIZ-2 določen tudi za spremembo dokončne odločbe.
Od odgovora na vprašanje, ali je bila tožnica aktivna iskalka zaposlitve, je odvisna odločitev v tej zadevi. Ker bo torej v tej pravdi odločeno tudi o vprašanju, ki je za konkretno zadevo predhodno vprašanje, je sodišče prve stopnje s tem, ko je postopek prekinilo in odločilo, da predhodnega vprašanja ne bo reševalo samo, postopalo pravilno.
sodna taksa - predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - pravna oseba - trditveno in dokazno breme - denarna sredstva na bančnem računu
Sodišče prve stopnje je na podlagi pridobljenih podatkov ugotovilo, da ima tožeča stranka odprt transakcijski račun, ki ni blokiran in na njem je desetkrat več sredstev, kot znaša dolžna sodna taksa. Sodišče prve stopnje je zato v sklepu pravilno ugotovilo, da glede na zatrjevana dejstva in dokaze, tožeča stranka ni dokazala, da bi bilo njeno finančno ali likvidnostno stanje tako slabo, da ne bi zmogla plačati sodne takse v višini 6.195,00 EUR oziroma bi plačilo sodne takse ogrozilo njeno dejavnost.
stiki mladoletnega otroka s starši - varstvo koristi otroka - predlog za izločitev izvedenca
O zahtevi za izločitev izvedenca, podani pred izdelavo izvedenskega menja, je treba odločiti pred izdelavo izvedenskega menja in pred odločitvijo v zadevi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00012687
OZ člen 193, 240, 462, 464, 464/2, 468, 468/2. ZPP člen 286b, 339, 339/2, 339/2-8.
jamčevalni zahtevek - zahtevek za znižanje kupnine - povrnitev povzročene škode - oprostitev dolžnika odgovornosti - obseg vrnitve - kršitev pravice do izjave - pravočasnost grajanja procesnih kršitev - pravica do dokazovanja - dokaz z izvedencem - ogled izvedenca - vabilo na ogled izvedenca - pripombe k izvedenskemu mnenju - odgovornost prodajalca za stvarne napake - skrita napaka - klavzula videno - kupljeno - obvestilo o napaki - pravočasnost obvestila o napaki - pravočasno grajanje napak - pravice kupca
Pravilno je stališče izpodbijane sodbe, da je bilo obvestilo, ki je bilo pred iztekom zakonskega roka poslano priporočeno na toženčev naslov, naveden v pogodbi, pravočasno. Ne glede na to, kdo je napisal naslov v pogodbi, je toženec opustil potrebno skrbnost, ko pred podpisom pogodbe svojega naslova v zapisu pogodbe ni popravil.
Položaj izvedenca, ki pred podajo mnenja ugotavlja dejstva z ogledom, je podoben položaju zaprošenega sodnika in je zato prav, da v takih primerih k ogledu povabi stranke. Izostanek povabila in posledični ogled predmeta izvedenskega dela v odsotnosti strank lahko v določenih okoliščinah pomeni kršitev strankine pravice do dokazovanja, sankcionirane v 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZPIZ-2 člen 3, 4, 4/2, 196.. OZ člen 131, 131/1, 352, 352/1.
odškodninska odgovornost zavoda - pokojninska doba - nadomestilo za invalidnost - prispevki za socialno varnost - protipravno ravnanje - zavod
Nikakor ne more biti protipravno ravnanje toženca, ko tožniku, ob sicer res za nazaj priznani pravici do nadomestila plače za čas čakanja na drugo ustrezno delo, ni plačal prispevkov niti obdobja prejemanja tega nadomestila ni upošteval pri določitvi pokojninske osnove, torej pri odmeri starostne pokojnine. Nasprotno. Pravica do nadomestila za čas čakanja na drugo ustrezno delo, kot jo je urejal ZPIZ sama po sebi ne pomeni vključenosti v obvezno pokojninsko zavarovanje, niti plačevanja prispevkov. Obravnavanega nadomestila za čas, ko tožnik ni bil niti prostovoljno vključen v obvezno zavarovanje, ni mogoče upoštevati pri odmeri starostne pokojnine.
izterjava sredstev za rezervni sklad - tožbeni zahtevek na plačilo sredstev v rezervni sklad - poseben transakcijski račun - nepravilno oblikovan tožbeni zahtevek
Stališče, ki ga je zavzelo sodišče prve stopnje, je v sodni praksi izčiščeno in izhaja tudi iz odločbe Vrhovnega sodišča II Ips 263/2015. Upravnik imar možnost zbirati sredstva rezervnega sklada na svojem računu in jih nato v desetih dneh od plačila prenesti na poseben transakcijski račun, kar tehnično olajšuje izvensodno plačevanje sredstev rezervnega sklada. Nikakor pa to ne velja za sodne postopke, v katerih je treba zahtevati plačilo sredstev rezervnega sklada na račun, o katerem govori prvi odstavek 42. člena SZ-1.
URS člen 22. ZPP člen 8, 213, 287, 339, 339/2, 339/2-8.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave v postopku - neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do enakega obravnavanja
Katere dokaze bo izvedlo, pri čemer dokazovanje obsega vsa dejstva, pomembna za odločbo, odloča sodišče (213. člen ZPP). Diskrecijsko pravico za zavrnitev dokaza ima, če so za to podani sprejemljivi in ustavno dopustni razlogi. Ali takšni razlogi obstajajo, pa mora biti razvidno iz zavrnitve dokaznega predloga (287. člen ZPP) ali obrazložitve končne odločbe. Sodišče prve stopnje na naroku za glavno obravnavo razlogov za svojo odločitev, da toženca ne bo zaslišalo, (sploh) ni navedlo, v odločbi pa se do zavrnitve tega dokaza ni argumentirano opredelilo. S tem je kršilo toženčevo pravico do enakega varstva pravic v sodnih postopkih iz 22. člena Ustave RS, saj mora biti stranki (izvedba dokaza z zaslišanjem stranke je enakovredna ostalim) v sodnem postopku dana možnost, da predstavi svoj vidik spora. Takšne procesne napake, storjene v postopku pred sodiščem prve stopnje, ki ima za posledico neenakopravno obravnavanje stranke (toženca, ki je kot direktor podpisal sporno pogodbo in nenazadnje tudi zaradi tega "pristal" v postopku sodne preiskave), ne more (z dopolnjevanjem razlogov v nakazani smeri) odpraviti sodišče druge stopnje, saj ima stranka pravico do poštenega postopka na vseh stopnjah sojenja. Na ta način pa ji je zagotovljena tudi ustavna pravica do pritožbe iz 25. člena Ustave RS. Takšno je tudi najnovejše stališče sodne prakse VS RS1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSK00012593
ZPP-UPB3 člen 483, 483/6. ZDSS-1 člen 5. ZFPPIPP-UPB8 člen 302.
stvarna pristojnost okrožnega sodišča - gospodarski spor - delovnopravni spor - terjatev na temelju izvršilnega naslova - tožba na ugotovitev neobstoja prerekane terjatve
Z odločbo VSRS sklep VIII R 32/20171 pa je bilo prvič sprejeto jasno in nedvoumno stališče najvišjega sodišča v Republiki Sloveniji, da s stališča vprašanja stvarne pristojnosti sploh ni bistveno, da tožnik glede terjatve, ki izvira iz delovnega razmerja, že razpolaga s pravnomočnim izvršilnim naslovom, saj gre še vedno za terjatev v zvezi s pravico iz delovnega razmerja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00016827
ZPP člen 157, 163, 163/3, 274, 274/1, 358, 358-6. ZIZ člen 38, 38/8. Odvetniška tarifa (1995) člen 11, 11/3.
ugotovitveni in dajatveni zahtevek - izpolnitev tožbenega zahtevka med pravdnim postopkom - pravni interes za ugotovitveni zahtevek - delno zavrženje tožbe - izvršilni stroški - stroški hrambe stvari - odločitev o izvršilnih stroških v pravdi - odločitev o pravdnih stroških - odločitev o stroških postopka v sodbi - stroškovnik - ostali materialni stroški - urgenca
Prostovoljna izpolnitev tožbenega zahtevka predstavlja smiselno njegovo pripoznavo. Zato je po temelju zahtevek tožeče stranke na povrnitev pravdnih stroškov utemeljen. Samo zaradi odločitve o stroških postopka zato sodišču v opisani procesni situaciji ni treba izdati sodbe z razlogi o vsebinski odločitvi o zadevi.
Tožeča stranka pa ni imela več pravnega interesa za navedeni ugotovitveni zahtevek, ker z njim ne more več glede glavne stvari zase doseči ugodnejšega položaja kot ga ima že sedaj, ko sta toženi stranki v celoti izpolnili njen tožbeni zahtevek. Zato je sodišče druge stopnje pritožbi glede 1. točka izreka sodbe zaradi uveljavljane kršitve ugodilo, izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbo v ugotovitvenem delu zavrglo.
ZFPPIPP člen 332, 332/3, 345, 345/2, 374, 374/1, 374/1-3.
prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti - posebna stečajna masa - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - posebna pravila o prodaji premoženja, ki je predmet ločitvene pravice
S prvim pozivom je bila k prevzemu premoženja pozvana samo ločitvena upnica z najboljšim vrstnim redom, zato ni mogoče šteti, da so se drugi ločitveni upniki odpovedali uveljavljanju ločitvene pravice.
povrnitev pravdnih stroškov - stroški nasprotne stranke - krivdno načelo - doplačilo sodne takse za tožbo - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - fikcija umika tožbe - sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe - likvidnostne težave - premoženjsko in finančno stanje stranke
Tožeča stranka, ki umakne tožbo, je dolžna povrniti nasprotni stranki pravdne stroške. Ker tožnica ni doplačala sodne takse za postopek, je sodišče izdalo sklep o ustavitvi postopka, tožnica pa mora tožencu povrniti njegove stroške. Zgolj pavšalna obrazložitev tožnice, da se je znašla v likvidnostnih težavah in nima finančnih sredstev, da bi stroške lahko povrnila, je za predmetni postopek neupoštevna.
predlog za izločitev dokazov - hišna preiskava - obrazloženost odredbe
Sodišče prve stopnje ni prezrlo odločbe Ustavnega sodišča UP 1006/13-20 z dne 9. 6. 2016 in odločilo v nasprotju z njo, kot to navaja pritožba. Iz obrazložitve napadenega sklepa (točka 1) je namreč razvidno, da je obrazloženost obeh odredb za hišno preiskavo presojalo prav v skladu s kriteriji, navedenimi v odločbi Ustavnega sodišča, pri tem pa prišlo do pravilnega zaključka, da sta obe odredbi jasno in določno obrazloženi ter da je iz njune obrazložite razvidna presoja preiskovalnega sodnika in preiskovalne sodnice o tem, ali obstajata vsebinska in zakonska podlaga za izdajo odredb za hišno preiskavo.
nevarna dejavnost - vrtalni stroj - pravična denarna odškodnina - nepremoženjska škoda - valorizacija akontacije odškodnine - načelo individualizacije - objektivna pogojenost višine odškodnine
Delo na vrtalnem stroju predstavlja nevarno dejavnost. Čeprav poskušajo varstvena pravila to nevarnost zmanjšati, je ni moč spustiti pod raven standarda povečane nevarnosti. Tudi skrben nadzor ali natančna pravila za izvajanje ne morejo preprečiti, da se nevarna dejavnost nadzoru izmakne in pride do škode.
Zgolj sklicevanje na nepazljivost in utrujenost v primeru, ko je podana objektivna odgovornost zavarovanca toženke, pri čemer nepazljivost in utrujenost niti nista ustrezno konkretizirani, ne moreta imeti želene teže. Toženka ni uspela izkazati aktivnega, nepravilnega ravnanja tožnice pri delu z vrtalnim strojem. Konkurenca objektivne in subjektivne odgovornosti v izhodišču nalaga večje breme imetniku nevarne stvari, zato nekonkretizirano sklicevanje na tožničino nepazljivost ter utrujenost nista pravno relevantni.
Valorizacija predstavlja matematično metodo izenačitve časovno vrednostnega trenutka obračuna terjatve. Narekuje jo pravilo, da z delnim plačilom denarna obveznost delno preneha.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00013498
ZDR-1 člen 177, 177/1.. OZ člen 131.. ZPP člen 154, 154/1, 155.. ZOdvT člen 17, 17/2.
odškodninska odgovornost delavca - huda malomarnost - voznik tovornjaka - premoženjska škoda - odločitev o pravdnih stroških
Ob upoštevanju ugotovitev sodnega izvedenca, da je toženec vozil na takšni razdalji, na kateri bi lahko vozilo ustavil pred trčenjem v cisterno, vendar pa je zaradi napačne ocene o intenziteti zaviranja vozila pred seboj zaviral s premajhno stopnjo in zato trčenja ni preprečil, tožencu v zvezi s povzročitvijo prometne nezgode ni mogoče očitati naklepa oziroma hude malomarnosti.