Ker pritožbeno sodišče še ni izdalo odločbe, je umik pritožbe na podlagi drugega odstavka 334. člena Zakona o pravdnem postopku dopusten in pritožbeno sodišče o pritožbi predlagateljice ne bo odločalo.
spor majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi - udarec s pestjo v obraz - krivdna odškodninska odgovornost - protipravno ravnanje - ugotovljeno dejansko stanje - dovoljena samopomoč - silobran - premoženjska in nepremoženjska škoda - obseg in višina škode
Tožnik je na ulici parkiral vozilo z namenom, da bi počakal iz hiše prihajajoče dekle. Toženca, ki je pripeljal za tožnikom, je na cesti parkirano vozilo zmotilo in tako razburilo, da je neupravičeno in pretirano odreagiral. Fizično šibkejšega tožnika, ki ni kazal nikakršnega razburjanja in agresije, je v napadu jeze s pestjo udaril v obraz (v arkado nad levim očesom). S tem ga je telesno poškodoval in mu povzročil zatrjevano nepremoženjsko in premoženjsko škodo. Toženec ni imel razlogov za odvračanje nevarnosti. Ne njemu ne drugim s strani tožnika ni grozil nikakršen napad, zaradi katerega bi se moral toženec braniti, zaradi česar sklicevanje na dovoljeno samopomoč ni utemeljeno.
ZKP člen 78, 78/1, 87, 87/2, 87/3, 140, 140/1. Sodni red člen 199.
pravočasnost pritožbe - dokaz o pravočasnosti - poslovanje sprejemne pisarne - dohodni zaznamek - kaznovanje procesnih udeležencev - kaznovanje zagovornika - denarna kazen - višina denarne kazni - izostanek odvetnika z naroka - zavlačevanje postopka - ravnanje, ki očitno meri na zavlačevanje - nenavzočnost zagovornika - izostanek z naroka za glavno obravnavo
Pritožnik je s priloženimi listinami, ob izostanku ustreznega dohodnega zaznamka sodišča na izvirniku prejete pritožbe zagovornika, omajal zaključek sodišča prve stopnje, da je bila pritožba vložena prepozno.
Iz zapisnika o glavni obravnavi izhaja, da zagovornik obtoženca na nadaljevanje glavne obravnave ob 11.50 uri ni pristopil in sodišče prve stopnje zaradi njegove nenavzočnosti ni imelo pogojev za nadaljevanje te glavne obravnave. Zato je sodišče prve stopnje zagovorniku na podlagi prvega odstavka 140. člena ZKP utemeljeno izreklo denarno kazen, ki jo je v sklepu tudi prepričljivo in tehtno obrazložilo.
ZPP člen 155, 155/1. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 19, 19/3. Odvetniška tarifa (2015) člen 11, 11/3.
odločanje o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški - pravdni stroški v zvezi s pripravljalnimi vlogami - strošek fotokopij - materialni stroški
Sodišče toženki ni priznalo stroškov sestave tretje pripravljalne vloge, ki tudi po oceni pritožbenega sodišča ni bila potrebna. V njej je namreč ponavljala že zavzeta stališča ter se opredelila do vprašanj, ki jih je tožnik navedel že v sami tožbi. Pritožbeno sodišče ne vidi ovir, da toženka svojih trditev iz tretje pripravljalne vloge ne bi podala že v prvi ali drugi pripravljalni vlogi. Z nepotrebnim kopičenjem vlog si finančnega položaja ne more izboljšati.
ponarejanje listin - kazenska sankcija - obteževalne in olajševalne okoliščine - stranska kazen izgon tujca iz države
Upoštevajoč okoliščino, da je bil obdolženemu dne 13. 10. 2017 izrečen ukrep zavrnitev vstopa na Schengensko območje, katerega razpisnica je bila Kraljevina Nizozemska, ki velja do 4. 10. 2019, je več kot očitno, da je obdolženi s tem, ko je na ozemlje RS vstopil ilegalno, s ponarejenimi osebnimi dokumenti, to je osebno izkaznico in potnim listom, nedvomno tudi utemeljen zaključek, da je na podlagi osebnih okoliščin obdolženca podana resna grožnja za javni red ali javno varnost, saj obdolženca izrečen ukrep zavrnitev vstopa na Schengensko območje ni odvrnil od tega, da ne bi komaj pet mesecev po izrečenem ukrepu ponovno ilegalno vstopil na ozemlje države EU.
Tožbo zaradi izplačila razlike v plači je tožnik vložil dne 27. 6. 2016. Ob upoštevanju 202. člena ZDR-1 zastarajo terjatve iz delovnega razmerja v roku 5 let, vtoževana razlika v plači v zvezi z nezakonito premestitvijo predstavlja terjatev iz naslova prejemkov iz delovnega razmerja in je zato potrebno upoštevati navedeno zakonsko določbo, kar pomeni, da so terjatve tožnika, ki se nanašajo na obdobje pred 27. 6. 2011 zastarale.
Terjatve iz naslova plač zapadejo na plačilni dan, mesečno najkasneje do 18. v mesecu za pretekli mesec (134. člen ZDR-1) in zastaranje začne teči prvi dan po zapadlosti, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti (336. člen OZ).
nedovoljena vloga - zavrženje vloge - procesna legitimacija - udeležba drugih oseb v pravdi
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo vlogo A. A., ki ni stranka tega postopka, niti ni pooblaščenka nobene od pravdnih strank, zato za vložitev vloge ni procesno legitimirana (80. člen ZPP).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00014089
KZ-1 člen 211, 211/1. ZKP člen 358, 358-1, 372, 372-1, 383, 383/1.
kaznivo dejanje goljufije - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - konkretizacija zakonskih znakov - opisano dejanje ni kaznivo dejanje - goljufiv namen - goljufiv namen ob sklenitvi posla - namen pridobitve protipravne premoženjske koristi - preizkus sodbe po uradni dolžnosti - kršitev kazenskega zakona v obdolženčevo škodo - oprostilna sodba
Goljufivi namen je izražen kot poseben namen oziroma motiv storilca, da sebi ali komu drugemu pridobi protipravno premoženjsko korist.
V opisu kaznivega dejanja niso navedena dejstva, ki bi pomenila konkretizacijo obstoja goljufivega namena obdolžencev v trenutku naročila dobave in montaže materiala za napeljavo centralnega ogrevanja. Obdolžencema se namreč ne očita, da sta že ob sklepanju pogodbenega razmerja zasledovala namen trajne pridobitve protipravne premoženjske koristi, ampak se jima očita le, da svoje pogodbene obveznosti plačila naročenega materiala in storitve nista nameravala izpolniti v (pogodbeno dogovorjenem) roku osmih dni. Takšen obtožbeni očitek pa ne zadošča za obstoj kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1, ampak predstavlja zgolj navadno kršitev civilne (pogodbene) obveznosti.
pooblaščenec za sprejemanje pisanj - začasni zastopnik, upravičen za sprejemanje pisanj v republiki sloveniji - založitev predujma za začasnega zastopnika
Ker tretja toženka, ki je v tujini, ni imenovala pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji, bi moral predujem za stroške njenega začasnega zastopnika založiti tožnik. Čeprav je bil tožnik v sklepu sodišča prve stopnje opozorjen na pravne posledice, če zahtevanih stroškov ne bo založil, navedenega sklepa ni upošteval. Tudi po podaljšanju odrejenega roka predujma ni plačal, s predlogom za brezplačno pravno pomoč in oprostitev plačila stroškov postopka pa ni uspel.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSK00012593
ZPP-UPB3 člen 483, 483/6. ZDSS-1 člen 5. ZFPPIPP-UPB8 člen 302.
stvarna pristojnost okrožnega sodišča - gospodarski spor - delovnopravni spor - terjatev na temelju izvršilnega naslova - tožba na ugotovitev neobstoja prerekane terjatve
Z odločbo VSRS sklep VIII R 32/20171 pa je bilo prvič sprejeto jasno in nedvoumno stališče najvišjega sodišča v Republiki Sloveniji, da s stališča vprašanja stvarne pristojnosti sploh ni bistveno, da tožnik glede terjatve, ki izvira iz delovnega razmerja, že razpolaga s pravnomočnim izvršilnim naslovom, saj gre še vedno za terjatev v zvezi s pravico iz delovnega razmerja.
Od odgovora na vprašanje, ali je bila tožnica aktivna iskalka zaposlitve, je odvisna odločitev v tej zadevi. Ker bo torej v tej pravdi odločeno tudi o vprašanju, ki je za konkretno zadevo predhodno vprašanje, je sodišče prve stopnje s tem, ko je postopek prekinilo in odločilo, da predhodnega vprašanja ne bo reševalo samo, postopalo pravilno.
solastnina - solastninska skupnost - solastninska pravica na nepremičnini - nakup nepremičnine na javni dražbi - solastniški delež - upravičenja solastnika - razmerja med solastniki - posel rednega upravljanja - posel, ki presega okvir rednega upravljanja - neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist (uporabnina) - uporaba solastne nepremičnine - pravica do uporabe solastne nepremičnine - nemožnost uporabe solastne nepremičnine - izročitev nepremičnine v soposest in souporabo - uporabnina in uporaba solastne stvari - uporaba solastniškega dela nepremičnine - dogovor solastnikov o načinu uporabe stvari v solastnini - soglasje vseh solastnikov za uporabo - dogovor o uporabi - fizična delitev - civilna delitev - soposest - izključna posest - neposredna posest - najemna pogodba - oddaja solastne nepremičnine v najem - soglasje solastnika za oddajo nepremičnine v najem
Stališče, da lahko solastnik od drugega solastnika brez ustreznih soglasij enostransko zahteva določen način uporabe, bi bilo v nasprotju z naravo solastninske skupnosti in z omejitvami lastninskih upravičenj, ki so tej imanentna in katerih neogibna posledica je dogovor med soupravičenci.
povrnitev premoženjske škode - povrnitev škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja - denarna renta - škoda zaradi izgube zaslužka - zmanjšanje delovne zmožnosti - dokazno breme - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - postavitev novega izvedenca
Za utemeljenost zahtevka za povrnitev škode iz naslova izgube dohodka od zaključka zdravljenja dalje mora tožnik (med drugim) dokazati, da so njegove delovne sposobnosti v celoti ali deloma zmanjšane in da je zmanjšanje delovne sposobnosti posledica nedopustnega ravnanja, za katerega odgovarja toženec.
Stranka nima apriorne pravice do drugega mnenja in zgolj njeno nestrinjanje z izvedenskim mnenjem še ni razlog za postavitev novega izvedenca. V primeru, ko je izvedensko mnenje jasno, izčrpno in nedvoumno, je razlog za postavitev novega izvedenca iste stroke in glede iste dokazne teme podan šele, ko je podano realno znanstveno tveganje za napako.
predlog za obročno plačilo sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodne takse
Sodišče prve je ugotovilo, da račun tožene družbe ni blokiran, da je imela v zadnjih treh mesecih prilive na TRR in da je v prejšnjem letu poslovala z dobičkom. Zato plačilo 315,00 EUR sodne takse ne more pomeniti zneska, ki bi ogrozilo poslovanje družbe in je bilo treba predlog za oprostitev plačila sodne takse zavrniti.
Tožnik je bil v sodbi poučen, da lahko zoper sodbo vloži pritožbo v roku 30 dni od prejema pisnega odpravka. Pisni odpravek je prejel 5. 2. 2018. Pritožbeni rok se je iztekel 7. 3. 2018. Pritožbo je vložil 3. 4. 2018, torej po izteku pritožbenega roka, zato je pravilno zavržena.
ZPIZ-1 člen 15, 15/2, 177.. ZMEPIZ-1 člen 80, 82.. ZPIZ-2 člen 11.
lastnost zavarovanca - obstoj delovnega razmerja - poseg v pravnomočno urejeno pravno razmerje
Kljub temu, da določba 4. točke 80. člena ZMEPIZ-1 določa, da mora biti zavarovanec v zavarovanje vključen v skladu z določbami, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje in čeprav je v skladu s temi določbami kot prednostna zavarovalna podlaga določena zavarovalna podlaga na podlagi delovnega razmerja, pa ZMEPIZ-1 ne daje podlage za odpravo pravnomočno urejenega razmerja priznanja lastnosti zavarovanca iz naslova družbeništva in poslovodstva družbe za obdobje od 1. 6. 2010 do 15. 12. 2011. V tožničinem primeru je za navedeno obdobje bil status zavarovanca pravnomočno urejen. Poseganja v takšna pravnomočna urejena pravna razmerja pa je z ZUP, ki se uporablja v skladu z 11. členom ZPIZ-2, dopustno le v taksativno naštetih primerih in iz razlogov, ki so določeni za posamezno izredno pravno sredstvo. Da bi bilo v konkretnem primeru uporabljeno katerokoli izredno pravno sredstvo, iz dokumentacije ni razvidno.
dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - spremenjene razmere - pravica staršev do stikov z otrokom - otrokova korist - sestra - vloga starih staršev
Sodišče je 12-letno dekle predodelilo v vzgojo in varstvo očetu, ker to terja njena največja korist, mlajšo, 8-letno deklico pa je pustilo pri mami, ki je zanjo še vedno ključna referenčna oseba. Stike je uredilo tako, da sta dekleti izmenično pri starših: mlajša je pri očetu ob ponedeljkih in sredah, starejša pa pri mami ob torkih in četrtkih. To pomeni, da sta dekleti skupaj vsako popoldne, ker se vikend stik prične v petek po pouku, pa tudi vsak vikend. Na tak način je sodišče ustrezno poskrbelo, da bo sestrski odnos čim manj okrnjen, hkrati pa bo imela starejša, ki prihaja v puberteto, več prostora, več možnosti za prepoznavanje lastnega razvoja ter več miru in svobode.
30 dnevni rok za vložitev tožbe se je iztekel v četrtek 22. 2. 2018. Tožba, ki jo je tožnica vložila 27. 2. 2018 je bila torej vložena po izteku z zakonom določenega roka, torej prepozno. Zato je utemeljeno zavržena.