ZKP člen 78, 78/1, 87, 87/2, 87/3, 140, 140/1. Sodni red člen 199.
pravočasnost pritožbe - dokaz o pravočasnosti - poslovanje sprejemne pisarne - dohodni zaznamek - kaznovanje procesnih udeležencev - kaznovanje zagovornika - denarna kazen - višina denarne kazni - izostanek odvetnika z naroka - zavlačevanje postopka - ravnanje, ki očitno meri na zavlačevanje - nenavzočnost zagovornika - izostanek z naroka za glavno obravnavo
Pritožnik je s priloženimi listinami, ob izostanku ustreznega dohodnega zaznamka sodišča na izvirniku prejete pritožbe zagovornika, omajal zaključek sodišča prve stopnje, da je bila pritožba vložena prepozno.
Iz zapisnika o glavni obravnavi izhaja, da zagovornik obtoženca na nadaljevanje glavne obravnave ob 11.50 uri ni pristopil in sodišče prve stopnje zaradi njegove nenavzočnosti ni imelo pogojev za nadaljevanje te glavne obravnave. Zato je sodišče prve stopnje zagovorniku na podlagi prvega odstavka 140. člena ZKP utemeljeno izreklo denarno kazen, ki jo je v sklepu tudi prepričljivo in tehtno obrazložilo.
ZPP člen 155, 155/1. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 19, 19/3. Odvetniška tarifa (2015) člen 11, 11/3.
odločanje o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški - pravdni stroški v zvezi s pripravljalnimi vlogami - strošek fotokopij - materialni stroški
Sodišče toženki ni priznalo stroškov sestave tretje pripravljalne vloge, ki tudi po oceni pritožbenega sodišča ni bila potrebna. V njej je namreč ponavljala že zavzeta stališča ter se opredelila do vprašanj, ki jih je tožnik navedel že v sami tožbi. Pritožbeno sodišče ne vidi ovir, da toženka svojih trditev iz tretje pripravljalne vloge ne bi podala že v prvi ali drugi pripravljalni vlogi. Z nepotrebnim kopičenjem vlog si finančnega položaja ne more izboljšati.
Tožbo zaradi izplačila razlike v plači je tožnik vložil dne 27. 6. 2016. Ob upoštevanju 202. člena ZDR-1 zastarajo terjatve iz delovnega razmerja v roku 5 let, vtoževana razlika v plači v zvezi z nezakonito premestitvijo predstavlja terjatev iz naslova prejemkov iz delovnega razmerja in je zato potrebno upoštevati navedeno zakonsko določbo, kar pomeni, da so terjatve tožnika, ki se nanašajo na obdobje pred 27. 6. 2011 zastarale.
Terjatve iz naslova plač zapadejo na plačilni dan, mesečno najkasneje do 18. v mesecu za pretekli mesec (134. člen ZDR-1) in zastaranje začne teči prvi dan po zapadlosti, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti (336. člen OZ).
spor majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi - udarec s pestjo v obraz - krivdna odškodninska odgovornost - protipravno ravnanje - ugotovljeno dejansko stanje - dovoljena samopomoč - silobran - premoženjska in nepremoženjska škoda - obseg in višina škode
Tožnik je na ulici parkiral vozilo z namenom, da bi počakal iz hiše prihajajoče dekle. Toženca, ki je pripeljal za tožnikom, je na cesti parkirano vozilo zmotilo in tako razburilo, da je neupravičeno in pretirano odreagiral. Fizično šibkejšega tožnika, ki ni kazal nikakršnega razburjanja in agresije, je v napadu jeze s pestjo udaril v obraz (v arkado nad levim očesom). S tem ga je telesno poškodoval in mu povzročil zatrjevano nepremoženjsko in premoženjsko škodo. Toženec ni imel razlogov za odvračanje nevarnosti. Ne njemu ne drugim s strani tožnika ni grozil nikakršen napad, zaradi katerega bi se moral toženec braniti, zaradi česar sklicevanje na dovoljeno samopomoč ni utemeljeno.
ponarejanje listin - kazenska sankcija - obteževalne in olajševalne okoliščine - stranska kazen izgon tujca iz države
Upoštevajoč okoliščino, da je bil obdolženemu dne 13. 10. 2017 izrečen ukrep zavrnitev vstopa na Schengensko območje, katerega razpisnica je bila Kraljevina Nizozemska, ki velja do 4. 10. 2019, je več kot očitno, da je obdolženi s tem, ko je na ozemlje RS vstopil ilegalno, s ponarejenimi osebnimi dokumenti, to je osebno izkaznico in potnim listom, nedvomno tudi utemeljen zaključek, da je na podlagi osebnih okoliščin obdolženca podana resna grožnja za javni red ali javno varnost, saj obdolženca izrečen ukrep zavrnitev vstopa na Schengensko območje ni odvrnil od tega, da ne bi komaj pet mesecev po izrečenem ukrepu ponovno ilegalno vstopil na ozemlje države EU.
Ker pritožbeno sodišče še ni izdalo odločbe, je umik pritožbe na podlagi drugega odstavka 334. člena Zakona o pravdnem postopku dopusten in pritožbeno sodišče o pritožbi predlagateljice ne bo odločalo.
nedovoljena vloga - zavrženje vloge - procesna legitimacija - udeležba drugih oseb v pravdi
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo vlogo A. A., ki ni stranka tega postopka, niti ni pooblaščenka nobene od pravdnih strank, zato za vložitev vloge ni procesno legitimirana (80. člen ZPP).
30 dnevni rok za vložitev tožbe se je iztekel v četrtek 22. 2. 2018. Tožba, ki jo je tožnica vložila 27. 2. 2018 je bila torej vložena po izteku z zakonom določenega roka, torej prepozno. Zato je utemeljeno zavržena.
izterjava sredstev za rezervni sklad - tožbeni zahtevek na plačilo sredstev v rezervni sklad - poseben transakcijski račun - nepravilno oblikovan tožbeni zahtevek
Stališče, ki ga je zavzelo sodišče prve stopnje, je v sodni praksi izčiščeno in izhaja tudi iz odločbe Vrhovnega sodišča II Ips 263/2015. Upravnik imar možnost zbirati sredstva rezervnega sklada na svojem računu in jih nato v desetih dneh od plačila prenesti na poseben transakcijski račun, kar tehnično olajšuje izvensodno plačevanje sredstev rezervnega sklada. Nikakor pa to ne velja za sodne postopke, v katerih je treba zahtevati plačilo sredstev rezervnega sklada na račun, o katerem govori prvi odstavek 42. člena SZ-1.
denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti brata - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo
Pomen denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega je v zadoščenju, ki naj oškodovancu pomaga prestati obdobje, ko trpi duševne bolečine zaradi izgube bližnjega. Ker niti človekovo trpljenje niti človekovo življenje, katerega izguba je vzrok trpljenju njegovih bližnjih, nimata cene, je pri določitvi višine denarnega zadoščenja treba predvsem upoštevati odškodnine, prisojene v podobnih primerih, odstop od teh pa lahko utemeljujejo nekatere posebne okoliščine pri posameznih oškodovancih.
EZ člen 64n. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije (2009) člen 1. Uredba o spremembah Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije (2012) člen 1. URS člen 26. Poslovnik Vlade Republike Slovenije (2001) člen 11a.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00016827
ZPP člen 157, 163, 163/3, 274, 274/1, 358, 358-6. ZIZ člen 38, 38/8. Odvetniška tarifa (1995) člen 11, 11/3.
ugotovitveni in dajatveni zahtevek - izpolnitev tožbenega zahtevka med pravdnim postopkom - pravni interes za ugotovitveni zahtevek - delno zavrženje tožbe - izvršilni stroški - stroški hrambe stvari - odločitev o izvršilnih stroških v pravdi - odločitev o pravdnih stroških - odločitev o stroških postopka v sodbi - stroškovnik - ostali materialni stroški - urgenca
Prostovoljna izpolnitev tožbenega zahtevka predstavlja smiselno njegovo pripoznavo. Zato je po temelju zahtevek tožeče stranke na povrnitev pravdnih stroškov utemeljen. Samo zaradi odločitve o stroških postopka zato sodišču v opisani procesni situaciji ni treba izdati sodbe z razlogi o vsebinski odločitvi o zadevi.
Tožeča stranka pa ni imela več pravnega interesa za navedeni ugotovitveni zahtevek, ker z njim ne more več glede glavne stvari zase doseči ugodnejšega položaja kot ga ima že sedaj, ko sta toženi stranki v celoti izpolnili njen tožbeni zahtevek. Zato je sodišče druge stopnje pritožbi glede 1. točka izreka sodbe zaradi uveljavljane kršitve ugodilo, izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbo v ugotovitvenem delu zavrglo.
ZPIZ-2 člen 3, 4, 4/2, 196.. OZ člen 131, 131/1, 352, 352/1.
odškodninska odgovornost zavoda - pokojninska doba - nadomestilo za invalidnost - prispevki za socialno varnost - protipravno ravnanje - zavod
Nikakor ne more biti protipravno ravnanje toženca, ko tožniku, ob sicer res za nazaj priznani pravici do nadomestila plače za čas čakanja na drugo ustrezno delo, ni plačal prispevkov niti obdobja prejemanja tega nadomestila ni upošteval pri določitvi pokojninske osnove, torej pri odmeri starostne pokojnine. Nasprotno. Pravica do nadomestila za čas čakanja na drugo ustrezno delo, kot jo je urejal ZPIZ sama po sebi ne pomeni vključenosti v obvezno pokojninsko zavarovanje, niti plačevanja prispevkov. Obravnavanega nadomestila za čas, ko tožnik ni bil niti prostovoljno vključen v obvezno zavarovanje, ni mogoče upoštevati pri odmeri starostne pokojnine.
SPZ člen 37, 92, 93, 99. OZ člen 579, 583. ZLS člen 7, 21.
tožba na izpraznitev in izročitev nepremičnine - prekarij - preklic prekarija - posodbena pogodba - raba stvari - namen uporabe - dokazno breme - razpravno načelo - nepremičnina v lasti občine - lastninska pravica - poseg v lastninska upravičenja
Tožnica je lastnica osemnajstih nepremičnin v centru Ljubljane, ki v naravi predstavljajo nekdanjo tovarno A. Na temelju svoje lastninske pravice od toženke zahteva vrnitev teh nepremičnin v neposredno posest in opustitev nadaljnjega poseganja v te nepremičnine.
Med pravdnima strankama je šlo za prekarij kot posebno obliko posodbene pogodbe in je bil ta najpozneje z vložitvijo tožbe v tej zadevi preklican (583. člen OZ). S strani uporabnikov je šlo za neodplačno in začasno rabo izposojene stvari, tožnica pa je v tak način uporabe privolila in posodbeni dogovor s konkludentnimi ravnanji sprejela.
Toženkin položaj ni tak, da bi lahko od drugih uporabnikov (bodisi izvajalcev dejavnosti bodisi obiskovalcev teh dejavnosti) zahtevala prenehanje uporabe oziroma da bi ji lahko naložili breme neizpolnitve take tožničine zahteve.
Tožnica bi lahko zahtevala izročitev nepremičnine proste tistih oseb, ki sodijo v toženkino sfero (ki uporabljajo nepremičnino na podlagi njenega dovoljenja).
SPZ v 37. členu določa, da je lastninska pravica imeti stvar v posesti, jo uporabljati in uživati na najobsežnejši način ter z njo razpolagati, omejitve teh upravičenj pa lahko določi samo zakon. ZLS izrecno določa, da imajo občine pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja in ji daje pristojnost za upravljanje s premoženjem. Omejitve, ki bi nudila podlago pritožbenemu stališču, zakon ne določa. Za odločitev v zadevi zato tudi ni pomembno, kakšni so tožničini načrti glede bodoče uporabe spornih nepremičnin.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - POGODBENO PRAVO
VSL00012731
ZPP člen 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - plačilo odvetniških storitev - nagrada za zastopanje
Ker je tožnik na podlagi pooblastila toženke uspešno zastopal njene interese v nepravdni zadevi N 509/201 na dveh narokih, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da mu pripada nagrada za ugotovljeno zastopanje.
Ob dejanskem stanju, ki ga je popolno in prepričljivo razčistilo in ugotovilo sodišče prve stopnje, je v obravnavani zadevi podan dejanski stan iz 9. alineje 1. odstavka 129. člena ZUTD. Po navedeni določbi ZUTD zavod preneha voditi osebo v evidenci brezposelnih, vključeno v program aktivne politike zaposlovanja, če ni aktivni iskalec zaposlitve, razen če je te obveznosti oproščena z zaposlitvenim načrtom. V skladu z 11. členom ZUTD se med drugim šteje, da brezposelna oseba aktivno išče zaposlitev, če se javi zavodu v 15 dneh po preteku roka za izvedbo zadnje dogovorjene aktivnosti, določene v zaposlitvenem načrtu iz 113. člena zakona. Ker se tožnik najkasneje do 19. 5. 2016 ni javil na zavodu za zaposlovanje, kot je dogovorjeno v zaposlitvenem načrtu, niti zaslišan 11. 7. 2016 ni pojasnil ali predložil dokazila o opravičljivem razlogu, je tožena stranka dne 8. 12. 2016 njegovo pritožbo zoper prvostopenjski upravni z dne 24. 5. 2016 utemeljeno zavrnila.
izredna denarna socialna pomoč - varstveni dodatek - kurilno olje
V skladu s 4. členom ZSVarPre se šteje, da se oseba lahko preživlja, če ima na razpolago dohodke v višini minimalnega dohodka, določenega s tem zakonom. Ker je osnovni znesek minimalnega dohodka v pravno relevantnem obdobju znašal 292,56 EUR, mesečni dohodki tožnika pa 481,14 EUR, ni mogoče šteti, da bi se tožnik znašel v položaju materialne ogroženosti. Hkrati je potrebno pritrditi zaključku sodišča, da tožnik izredne denarne socialne pomoči ne uveljavlja iz naslova izrednih stroškov, vezanih na preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ne bi mogel pokriti.
Glede slednjega je bistven odgovor na vprašanje, ali tožnik uveljavlja izredne stroške, ki so drugačni od tistih, za katere je namenjen varstveni dodatek. Pri varstvenem dodatku gre namreč za socialni korektiv, namenjen za kritje življenjskih stroškov, ki nastanejo v daljšem časovnem obdobju, kot so stroški za vzdrževanje stanovanja, nadomeščanje trajnih potrošnih dobrin in podobno in niso stroški za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb.
Pritožbeno sodišče je že zavzelo stališče, da drva enako kot kurilno olje sodijo med dobrine, ki so zajete v varstveni dodatek.
ZZK-1 člen 18, 29, 29/1, 149, 149/5.. SPZ člen 146, 146/2.
maksimalna hipoteka - vpis maksimalne hipoteke v zemljiško knjigo - namen maksimalne hipoteke - ničnost zavezovalnega pravnega posla - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - določljivost terjatev - listina, ki je podlaga za vpis - ustanovitev maksimalne hipoteke
Z maksimalno hipoteko ni zavarovana konkretna terjatev, kot to napačno razume pritožnica, temveč so z njo zavarovane terjatve, ki so ali pa šele bodo nastale v nekem določenem pravnem razmerju. V predmetni zadevi je to pravno razmerje obveznost pritožnice kot poroka in zastavnega dolžnika za obveznosti S-T. d.o.o. do predlagatelja iz naslova posojilnih pogodb, leasing pogodb, regresnih pravic in danih poroštev. Zato v pogodbi o ustanovitvi maksimalne hipoteke ni potrebno precizirati konkretnih terjatev, temveč le pravno razmerje, ki je zavarovano. Z vpisom maksimalne hipoteke si imetnik pridobi šele vrstni red za primer, da pride do poplačila iz nepremičnine. Za vse terjatve iz opisanega pravnega razmerja, ki bi jih imel v trenutku morebitne prodaje nepremičnine v izvršilnem postopku, bi lahko uveljavljal poplačilo v vrstnem redu, v kakršnem je vpisana maksimalna hipoteka, torej pred morebitnimi drugimi upniki, ki bi hipoteke pridobili kasneje. Zato ni pomembno, ali v tem trenutku že obstaja kakšna terjatev predlagatelja do pritožnice in tudi ne v kakšni višini.