KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00012824
KZ-1 člen 211, 211/1, 220, 220/1.
kaznivo dejanje goljufije - goljufiv namen - določnost izreka sodbe
Povedano pokaže, da je torej goljufivi namen, kot ključni zakoniti znak tega kaznivega dejanja prvostopno sodišče ustrezno ″napolnilo″ le v obrazložitvi izpodbijane sodbe (″ob vedenju obeh, da za nakup sploh nimata denarja in da ga v zahtevanem znesku tudi ob izteku najema niti ne bosta imela, saj ga niti od obdolženčeve žene, niti od zavarovalnice nista niti mogla pričakovati″), čeprav bi slednje okoliščine za sklepčnost obtožnega akta nedvomno sodile v sodbeni izrek. Zato se je strinjati s pritožbo, da zgolj očitek, ki izhaja iz sodbenega izreka pod točko I/1.) o tem, da sta obdolženec in njegova žena prikazovala interes za nakup nepremičnine, ker pa še nista imela denarja, sta predlagala oškodovanki najprej sklenitev najema, ki je bil dejansko tudi sklenjen v skladu z veljavno najemno pogodbo, kot tudi, da bosta po pridobitvi pričakovanih denarnih sredstev to nepremičnino odkupila ne zadošča za obstoj obogatitvenega goljufivega namena obdolženca, saj slednji v izreku izpodbijane sodbe glede tega kaznivega dejanja ni opisan na razpoznaven in jasen način, kot to pravilno v okviru kršitve kazenskega zakona prvi stopnji očita tudi pritožba. Glede na ugotovitve v izpodbijani sodbi, da naj bi oškodovanka v mesecu novembru 2013, ko sta se obdolženec in njegova žena izselila, ugotovila, da je bila krušna peč uporabljena v nasprotju z njenimi izrecni navodili o pravilni uporabi le-te, saj naj bi se v njej kurile tudi nevarne snovi, kar naj bi povzročilo pregretje in notranjo eksplozijo peči in posledično uničenje oboka peči, gre po oceni pritožbenega sodišča tudi v tem delu za civilno pravno razmerje v skladu z določbami SZ-1, ki uzakonjajo pravice in dolžnosti najemojemalcev, kajti po prenehanju najemnega razmerja mora namreč najemnik vselej izročiti lastniku nepremičnino v stanju, v kakršnem ga je prevzel, pri čemer se upoštevajo spremembe, nastale pri normalni uporabi stanovanja in tiste, ki jih je najemnik opravil le v soglasju z lastnikom, kajti v nasprotnem primeru je le-ta odškodninsko odgovoren.
Ker pritožbeno sodišče še ni izdalo odločbe, je umik pritožbe na podlagi drugega odstavka 334. člena Zakona o pravdnem postopku dopusten in pritožbeno sodišče o pritožbi predlagateljice ne bo odločalo.
spor majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi - udarec s pestjo v obraz - krivdna odškodninska odgovornost - protipravno ravnanje - ugotovljeno dejansko stanje - dovoljena samopomoč - silobran - premoženjska in nepremoženjska škoda - obseg in višina škode
Tožnik je na ulici parkiral vozilo z namenom, da bi počakal iz hiše prihajajoče dekle. Toženca, ki je pripeljal za tožnikom, je na cesti parkirano vozilo zmotilo in tako razburilo, da je neupravičeno in pretirano odreagiral. Fizično šibkejšega tožnika, ki ni kazal nikakršnega razburjanja in agresije, je v napadu jeze s pestjo udaril v obraz (v arkado nad levim očesom). S tem ga je telesno poškodoval in mu povzročil zatrjevano nepremoženjsko in premoženjsko škodo. Toženec ni imel razlogov za odvračanje nevarnosti. Ne njemu ne drugim s strani tožnika ni grozil nikakršen napad, zaradi katerega bi se moral toženec braniti, zaradi česar sklicevanje na dovoljeno samopomoč ni utemeljeno.
ponarejanje listin - kazenska sankcija - obteževalne in olajševalne okoliščine - stranska kazen izgon tujca iz države
Upoštevajoč okoliščino, da je bil obdolženemu dne 13. 10. 2017 izrečen ukrep zavrnitev vstopa na Schengensko območje, katerega razpisnica je bila Kraljevina Nizozemska, ki velja do 4. 10. 2019, je več kot očitno, da je obdolženi s tem, ko je na ozemlje RS vstopil ilegalno, s ponarejenimi osebnimi dokumenti, to je osebno izkaznico in potnim listom, nedvomno tudi utemeljen zaključek, da je na podlagi osebnih okoliščin obdolženca podana resna grožnja za javni red ali javno varnost, saj obdolženca izrečen ukrep zavrnitev vstopa na Schengensko območje ni odvrnil od tega, da ne bi komaj pet mesecev po izrečenem ukrepu ponovno ilegalno vstopil na ozemlje države EU.
Tožbo zaradi izplačila razlike v plači je tožnik vložil dne 27. 6. 2016. Ob upoštevanju 202. člena ZDR-1 zastarajo terjatve iz delovnega razmerja v roku 5 let, vtoževana razlika v plači v zvezi z nezakonito premestitvijo predstavlja terjatev iz naslova prejemkov iz delovnega razmerja in je zato potrebno upoštevati navedeno zakonsko določbo, kar pomeni, da so terjatve tožnika, ki se nanašajo na obdobje pred 27. 6. 2011 zastarale.
Terjatve iz naslova plač zapadejo na plačilni dan, mesečno najkasneje do 18. v mesecu za pretekli mesec (134. člen ZDR-1) in zastaranje začne teči prvi dan po zapadlosti, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti (336. člen OZ).
ZPP člen 155, 155/1. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 19, 19/3. Odvetniška tarifa (2015) člen 11, 11/3.
odločanje o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški - pravdni stroški v zvezi s pripravljalnimi vlogami - strošek fotokopij - materialni stroški
Sodišče toženki ni priznalo stroškov sestave tretje pripravljalne vloge, ki tudi po oceni pritožbenega sodišča ni bila potrebna. V njej je namreč ponavljala že zavzeta stališča ter se opredelila do vprašanj, ki jih je tožnik navedel že v sami tožbi. Pritožbeno sodišče ne vidi ovir, da toženka svojih trditev iz tretje pripravljalne vloge ne bi podala že v prvi ali drugi pripravljalni vlogi. Z nepotrebnim kopičenjem vlog si finančnega položaja ne more izboljšati.
ZKP člen 78, 78/1, 87, 87/2, 87/3, 140, 140/1. Sodni red člen 199.
pravočasnost pritožbe - dokaz o pravočasnosti - poslovanje sprejemne pisarne - dohodni zaznamek - kaznovanje procesnih udeležencev - kaznovanje zagovornika - denarna kazen - višina denarne kazni - izostanek odvetnika z naroka - zavlačevanje postopka - ravnanje, ki očitno meri na zavlačevanje - nenavzočnost zagovornika - izostanek z naroka za glavno obravnavo
Pritožnik je s priloženimi listinami, ob izostanku ustreznega dohodnega zaznamka sodišča na izvirniku prejete pritožbe zagovornika, omajal zaključek sodišča prve stopnje, da je bila pritožba vložena prepozno.
Iz zapisnika o glavni obravnavi izhaja, da zagovornik obtoženca na nadaljevanje glavne obravnave ob 11.50 uri ni pristopil in sodišče prve stopnje zaradi njegove nenavzočnosti ni imelo pogojev za nadaljevanje te glavne obravnave. Zato je sodišče prve stopnje zagovorniku na podlagi prvega odstavka 140. člena ZKP utemeljeno izreklo denarno kazen, ki jo je v sklepu tudi prepričljivo in tehtno obrazložilo.
nedovoljena vloga - zavrženje vloge - procesna legitimacija - udeležba drugih oseb v pravdi
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo vlogo A. A., ki ni stranka tega postopka, niti ni pooblaščenka nobene od pravdnih strank, zato za vložitev vloge ni procesno legitimirana (80. člen ZPP).
ZPP člen 70, 70/6, 73, 73/5, 289, 298, 303, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. URS člen 22. ZTLR člen 28. ODZ paragraf 1463. SPZ člen 9, 10, 43, 44, 44/2. ZZK-1 člen 8.
originarna pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - dobra vera pravnega prednika - čas, potreben za priposestvovanje - neenakopravno obravnavanje - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - izločitev sodnika - odklonilni razlog - odločilna dejstva - zavrnitev dokaznih predlogov - pravica do izvedbe predlaganih dokazov - pravica do izjave v postopku - dvom v nepristranskost sodnika pristojnega sodišča - nezadovoljstvo stranke s procesnim vodenjem - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - nezadovoljstvo stranke z delom sodnika
Nestrinjanje stranke z načinom vodenja dokaznega postopka in očitane postopkovne napake ne predstavljajo zatrjevanega izločitvenega razloga, utemeljujejo pa očitano bistveno kršitev določb postopka tj. kršitev pravice tožencev do izvedbe dokazov. Iz prepisov zvočnih posnetkov obravnav je razvidno, da sodnica tožencema ni dovolila postavljati vprašanj tožnici in pričam, da ju je časovno omejevala in prekinjala pri postavljanju vprašanj zaradi časovne stiske in motenja reda, ne pa zato, ker se je že vnaprej odločila, da bo tožbenemu zahtevku tožeče stranke ugodila.
Predmet prodaje je lahko bil tudi sporni hlev, čeprav v kupoprodajni pogodbi ni naveden, v kolikor so na njem pridobili lastninsko pravico na podlagi priposestvovanja že pravni predniki prodajalcev. Toženca oziroma njun pravni prednik bi lahko lastninsko pravico na njem zaradi zaupanja v podatke zemljiške knjige pridobila le, v kolikor bi bila dobroverna.
izredna denarna socialna pomoč - varstveni dodatek - kurilno olje
V skladu s 4. členom ZSVarPre se šteje, da se oseba lahko preživlja, če ima na razpolago dohodke v višini minimalnega dohodka, določenega s tem zakonom. Ker je osnovni znesek minimalnega dohodka v pravno relevantnem obdobju znašal 292,56 EUR, mesečni dohodki tožnika pa 481,14 EUR, ni mogoče šteti, da bi se tožnik znašel v položaju materialne ogroženosti. Hkrati je potrebno pritrditi zaključku sodišča, da tožnik izredne denarne socialne pomoči ne uveljavlja iz naslova izrednih stroškov, vezanih na preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ne bi mogel pokriti.
Glede slednjega je bistven odgovor na vprašanje, ali tožnik uveljavlja izredne stroške, ki so drugačni od tistih, za katere je namenjen varstveni dodatek. Pri varstvenem dodatku gre namreč za socialni korektiv, namenjen za kritje življenjskih stroškov, ki nastanejo v daljšem časovnem obdobju, kot so stroški za vzdrževanje stanovanja, nadomeščanje trajnih potrošnih dobrin in podobno in niso stroški za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb.
Pritožbeno sodišče je že zavzelo stališče, da drva enako kot kurilno olje sodijo med dobrine, ki so zajete v varstveni dodatek.
ZSVarPre člen 6, 7, 27, 27/1.. ZUPJS člen 9, 17, 17/1, 51.
denarna socialna pomoč - varstveni dodatek - izključitveni razlog - premoženjsko stanje
Sodišče prve stopnje in pred tem toženec sta pri presoji utemeljeno upoštevali stanovanji in vrednost glede na solastniški delež tožnice. Sodišče prve stopnje je zaradi višine vrednosti premoženja, ki se upošteva po ZUPJS in znaša 19.540,46 EUR pravilno zaključilo, da je podan izključitveni razlog po 27. členu ZSVarPre za priznanje pravice do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, saj vrednost tožničinega premoženja presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, tj. 13.862,88 EUR.
SPZ člen 37, 92, 93, 99. OZ člen 579, 583. ZLS člen 7, 21.
tožba na izpraznitev in izročitev nepremičnine - prekarij - preklic prekarija - posodbena pogodba - raba stvari - namen uporabe - dokazno breme - razpravno načelo - nepremičnina v lasti občine - lastninska pravica - poseg v lastninska upravičenja
Tožnica je lastnica osemnajstih nepremičnin v centru Ljubljane, ki v naravi predstavljajo nekdanjo tovarno A. Na temelju svoje lastninske pravice od toženke zahteva vrnitev teh nepremičnin v neposredno posest in opustitev nadaljnjega poseganja v te nepremičnine.
Med pravdnima strankama je šlo za prekarij kot posebno obliko posodbene pogodbe in je bil ta najpozneje z vložitvijo tožbe v tej zadevi preklican (583. člen OZ). S strani uporabnikov je šlo za neodplačno in začasno rabo izposojene stvari, tožnica pa je v tak način uporabe privolila in posodbeni dogovor s konkludentnimi ravnanji sprejela.
Toženkin položaj ni tak, da bi lahko od drugih uporabnikov (bodisi izvajalcev dejavnosti bodisi obiskovalcev teh dejavnosti) zahtevala prenehanje uporabe oziroma da bi ji lahko naložili breme neizpolnitve take tožničine zahteve.
Tožnica bi lahko zahtevala izročitev nepremičnine proste tistih oseb, ki sodijo v toženkino sfero (ki uporabljajo nepremičnino na podlagi njenega dovoljenja).
SPZ v 37. členu določa, da je lastninska pravica imeti stvar v posesti, jo uporabljati in uživati na najobsežnejši način ter z njo razpolagati, omejitve teh upravičenj pa lahko določi samo zakon. ZLS izrecno določa, da imajo občine pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja in ji daje pristojnost za upravljanje s premoženjem. Omejitve, ki bi nudila podlago pritožbenemu stališču, zakon ne določa. Za odločitev v zadevi zato tudi ni pomembno, kakšni so tožničini načrti glede bodoče uporabe spornih nepremičnin.
Tako obsežna raztrganinska rana na obrazu, kot je opisana, je nedvomno znatno oslabila funkcijo organov, ki sodijo v sklop obraza oz. glave, to je zlasti ust in posledično oškodovančevo prehranjevanje, zaradi česar ni dvoma, da je kot pomemben del telesa v obravnavanem primeru šteti tudi obraz.
dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - spremenjene razmere - pravica staršev do stikov z otrokom - otrokova korist - sestra - vloga starih staršev
Sodišče je 12-letno dekle predodelilo v vzgojo in varstvo očetu, ker to terja njena največja korist, mlajšo, 8-letno deklico pa je pustilo pri mami, ki je zanjo še vedno ključna referenčna oseba. Stike je uredilo tako, da sta dekleti izmenično pri starših: mlajša je pri očetu ob ponedeljkih in sredah, starejša pa pri mami ob torkih in četrtkih. To pomeni, da sta dekleti skupaj vsako popoldne, ker se vikend stik prične v petek po pouku, pa tudi vsak vikend. Na tak način je sodišče ustrezno poskrbelo, da bo sestrski odnos čim manj okrnjen, hkrati pa bo imela starejša, ki prihaja v puberteto, več prostora, več možnosti za prepoznavanje lastnega razvoja ter več miru in svobode.
ZPIZ-2 člen 3, 4, 4/2, 196.. OZ člen 131, 131/1, 352, 352/1.
odškodninska odgovornost zavoda - pokojninska doba - nadomestilo za invalidnost - prispevki za socialno varnost - protipravno ravnanje - zavod
Nikakor ne more biti protipravno ravnanje toženca, ko tožniku, ob sicer res za nazaj priznani pravici do nadomestila plače za čas čakanja na drugo ustrezno delo, ni plačal prispevkov niti obdobja prejemanja tega nadomestila ni upošteval pri določitvi pokojninske osnove, torej pri odmeri starostne pokojnine. Nasprotno. Pravica do nadomestila za čas čakanja na drugo ustrezno delo, kot jo je urejal ZPIZ sama po sebi ne pomeni vključenosti v obvezno pokojninsko zavarovanje, niti plačevanja prispevkov. Obravnavanega nadomestila za čas, ko tožnik ni bil niti prostovoljno vključen v obvezno zavarovanje, ni mogoče upoštevati pri odmeri starostne pokojnine.
gradbena pogodba - delno plačilo - nepogojna obljuba plačila - opravljena dela
Tožeča stranka je uveljavljala zahtevek na plačilo opravljenih storitev bodisi na temelju prvega odstavka 649., bodisi na temelju 619. člena OZ, v povezavi z Gradbeno pogodbo. Prvostopenjsko sodišče je presodilo, da je s tem uveljavljala delno plačilo po IV. začasni situaciji. Stranki sta plačilo uredili tudi z "Dogovorom". V njem je bilo dogovorjeno, da bo tožena stranka s plačilom 287.333,71 EUR prosta svojih obveznosti do tožeče stranke. Da se ta obljuba plačila nanaša le na do 11. 11. 2014 zaključena dela, ni bilo dogovorjeno. Dogovorjeno pa tudi ni bilo, da je plačilo brezpogojno, to se pravi, da tožena stranka ne sme zahtevati dokaza, da so bila dela opravljena.
solastnina - solastninska skupnost - solastninska pravica na nepremičnini - nakup nepremičnine na javni dražbi - solastniški delež - upravičenja solastnika - razmerja med solastniki - posel rednega upravljanja - posel, ki presega okvir rednega upravljanja - neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist (uporabnina) - uporaba solastne nepremičnine - pravica do uporabe solastne nepremičnine - nemožnost uporabe solastne nepremičnine - izročitev nepremičnine v soposest in souporabo - uporabnina in uporaba solastne stvari - uporaba solastniškega dela nepremičnine - dogovor solastnikov o načinu uporabe stvari v solastnini - soglasje vseh solastnikov za uporabo - dogovor o uporabi - fizična delitev - civilna delitev - soposest - izključna posest - neposredna posest - najemna pogodba - oddaja solastne nepremičnine v najem - soglasje solastnika za oddajo nepremičnine v najem
Stališče, da lahko solastnik od drugega solastnika brez ustreznih soglasij enostransko zahteva določen način uporabe, bi bilo v nasprotju z naravo solastninske skupnosti in z omejitvami lastninskih upravičenj, ki so tej imanentna in katerih neogibna posledica je dogovor med soupravičenci.
predlog za obročno plačilo sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodne takse
Sodišče prve je ugotovilo, da račun tožene družbe ni blokiran, da je imela v zadnjih treh mesecih prilive na TRR in da je v prejšnjem letu poslovala z dobičkom. Zato plačilo 315,00 EUR sodne takse ne more pomeniti zneska, ki bi ogrozilo poslovanje družbe in je bilo treba predlog za oprostitev plačila sodne takse zavrniti.
nadomestilo za invalidnost - samozaposlena oseba - pravica do premestitve - III. kategorija invalidnosti
Čeprav pritožba pravilno poudarja, da je tožnik samozaposlena oseba, in da je njegova dolžnost, da realizira odločbo o priznani pravici do premestitve, pa zaradi enakega obravnavanja zavarovancev, tožniku ni mogoče ustaviti izplačevanja delnega nadomestila priznanega z sporno odločbo, preden ne realizira priznane pravice do premestitve na drugem delovnem mestu s polnim delovnim časom oziroma, dokler si ne uredi statusa skladno z odločbo in se mu prizna pravica do nadomestila za invalidnost na katerikoli pravni podlagi, določeni v 85. členu ZPIZ-2. Ustavitev izplačevanja delnega nadomestila z dnem izdaje prvostopne odločbe ni sprejemljiva niti za samozaposlene zavarovance, posledično pa je vsaj iz teh razlogov, tudi odločitev o morebitnem preplačilu, najmanj preuranjena.
DJ je izvajalec v smislu določila I. B 7. člena T 2005, ki ureja odmero nadomestila za diskoteko in gostinski obrat, kjer izvajalci nastopajo na glasbeno podlago oziroma playback.
Tožeča stranka bi bila upravičena tudi do nadomestila DDV, če bi bila sama zavezana za plačilo DDV. Ker pa odškodnina za civilni delikt ni nadomestilo niti za dobavo blaga, niti za opravljeno storitev v smislu 1. odstavka 3. člena ZDDV-1, tudi ne more zahtevati povrnitve DDV od tožene stranke.
Temeljna predpostavka za to, da lahko kdorkoli zahteva povrnitev stroškov opomina na temelju ZPreZP-1 je, da je upnik gospodarski subjekt ali javni organ