CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00012662
Uredba o izvajanju Zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije (2009) člen 24, 24/1. ZPP člen 184, 436, 436/3.
kreditna pogodba - solidarno poroštvo - menica - sprememba tožbe - zapadlost - jamstvena shema RS - plačilni nalog in sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - izrek sodne odločbe
Tožeča stranka je spremenila tožbo in navedla, da ne gre za menično terjatev, ampak tožena stranka za odprte obveznosti odgovarja kot solidarni porok. V obeh primerih gre za obveznost tožene stranke iz naslova solidarnega poroštva, za katero je tožena stranka dala tožeči stranki menice.
Za izterjavo posameznih terjatev iz naslova unovčenih jamstev v imenu Republike Slovenije je odgovorna SID banka, vendar se izterjava izvaja preko banke, ki je prejela jamstvo za unovčeno terjatev.
ponarejanje listin - kazenska sankcija - obteževalne in olajševalne okoliščine - stranska kazen izgon tujca iz države
Upoštevajoč okoliščino, da je bil obdolženemu dne 13. 10. 2017 izrečen ukrep zavrnitev vstopa na Schengensko območje, katerega razpisnica je bila Kraljevina Nizozemska, ki velja do 4. 10. 2019, je več kot očitno, da je obdolženi s tem, ko je na ozemlje RS vstopil ilegalno, s ponarejenimi osebnimi dokumenti, to je osebno izkaznico in potnim listom, nedvomno tudi utemeljen zaključek, da je na podlagi osebnih okoliščin obdolženca podana resna grožnja za javni red ali javno varnost, saj obdolženca izrečen ukrep zavrnitev vstopa na Schengensko območje ni odvrnil od tega, da ne bi komaj pet mesecev po izrečenem ukrepu ponovno ilegalno vstopil na ozemlje države EU.
spor majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi - udarec s pestjo v obraz - krivdna odškodninska odgovornost - protipravno ravnanje - ugotovljeno dejansko stanje - dovoljena samopomoč - silobran - premoženjska in nepremoženjska škoda - obseg in višina škode
Tožnik je na ulici parkiral vozilo z namenom, da bi počakal iz hiše prihajajoče dekle. Toženca, ki je pripeljal za tožnikom, je na cesti parkirano vozilo zmotilo in tako razburilo, da je neupravičeno in pretirano odreagiral. Fizično šibkejšega tožnika, ki ni kazal nikakršnega razburjanja in agresije, je v napadu jeze s pestjo udaril v obraz (v arkado nad levim očesom). S tem ga je telesno poškodoval in mu povzročil zatrjevano nepremoženjsko in premoženjsko škodo. Toženec ni imel razlogov za odvračanje nevarnosti. Ne njemu ne drugim s strani tožnika ni grozil nikakršen napad, zaradi katerega bi se moral toženec braniti, zaradi česar sklicevanje na dovoljeno samopomoč ni utemeljeno.
Tožbo zaradi izplačila razlike v plači je tožnik vložil dne 27. 6. 2016. Ob upoštevanju 202. člena ZDR-1 zastarajo terjatve iz delovnega razmerja v roku 5 let, vtoževana razlika v plači v zvezi z nezakonito premestitvijo predstavlja terjatev iz naslova prejemkov iz delovnega razmerja in je zato potrebno upoštevati navedeno zakonsko določbo, kar pomeni, da so terjatve tožnika, ki se nanašajo na obdobje pred 27. 6. 2011 zastarale.
Terjatve iz naslova plač zapadejo na plačilni dan, mesečno najkasneje do 18. v mesecu za pretekli mesec (134. člen ZDR-1) in zastaranje začne teči prvi dan po zapadlosti, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti (336. člen OZ).
ZPP člen 155, 155/1. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 19, 19/3. Odvetniška tarifa (2015) člen 11, 11/3.
odločanje o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški - pravdni stroški v zvezi s pripravljalnimi vlogami - strošek fotokopij - materialni stroški
Sodišče toženki ni priznalo stroškov sestave tretje pripravljalne vloge, ki tudi po oceni pritožbenega sodišča ni bila potrebna. V njej je namreč ponavljala že zavzeta stališča ter se opredelila do vprašanj, ki jih je tožnik navedel že v sami tožbi. Pritožbeno sodišče ne vidi ovir, da toženka svojih trditev iz tretje pripravljalne vloge ne bi podala že v prvi ali drugi pripravljalni vlogi. Z nepotrebnim kopičenjem vlog si finančnega položaja ne more izboljšati.
Ker pritožbeno sodišče še ni izdalo odločbe, je umik pritožbe na podlagi drugega odstavka 334. člena Zakona o pravdnem postopku dopusten in pritožbeno sodišče o pritožbi predlagateljice ne bo odločalo.
ZKP člen 78, 78/1, 87, 87/2, 87/3, 140, 140/1. Sodni red člen 199.
pravočasnost pritožbe - dokaz o pravočasnosti - poslovanje sprejemne pisarne - dohodni zaznamek - kaznovanje procesnih udeležencev - kaznovanje zagovornika - denarna kazen - višina denarne kazni - izostanek odvetnika z naroka - zavlačevanje postopka - ravnanje, ki očitno meri na zavlačevanje - nenavzočnost zagovornika - izostanek z naroka za glavno obravnavo
Pritožnik je s priloženimi listinami, ob izostanku ustreznega dohodnega zaznamka sodišča na izvirniku prejete pritožbe zagovornika, omajal zaključek sodišča prve stopnje, da je bila pritožba vložena prepozno.
Iz zapisnika o glavni obravnavi izhaja, da zagovornik obtoženca na nadaljevanje glavne obravnave ob 11.50 uri ni pristopil in sodišče prve stopnje zaradi njegove nenavzočnosti ni imelo pogojev za nadaljevanje te glavne obravnave. Zato je sodišče prve stopnje zagovorniku na podlagi prvega odstavka 140. člena ZKP utemeljeno izreklo denarno kazen, ki jo je v sklepu tudi prepričljivo in tehtno obrazložilo.
nedovoljena vloga - zavrženje vloge - procesna legitimacija - udeležba drugih oseb v pravdi
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo vlogo A. A., ki ni stranka tega postopka, niti ni pooblaščenka nobene od pravdnih strank, zato za vložitev vloge ni procesno legitimirana (80. člen ZPP).
30 dnevni rok za vložitev tožbe se je iztekel v četrtek 22. 2. 2018. Tožba, ki jo je tožnica vložila 27. 2. 2018 je bila torej vložena po izteku z zakonom določenega roka, torej prepozno. Zato je utemeljeno zavržena.
denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti brata - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo
Pomen denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega je v zadoščenju, ki naj oškodovancu pomaga prestati obdobje, ko trpi duševne bolečine zaradi izgube bližnjega. Ker niti človekovo trpljenje niti človekovo življenje, katerega izguba je vzrok trpljenju njegovih bližnjih, nimata cene, je pri določitvi višine denarnega zadoščenja treba predvsem upoštevati odškodnine, prisojene v podobnih primerih, odstop od teh pa lahko utemeljujejo nekatere posebne okoliščine pri posameznih oškodovancih.
pooblaščenec za sprejemanje pisanj - začasni zastopnik, upravičen za sprejemanje pisanj v republiki sloveniji - založitev predujma za začasnega zastopnika
Ker tretja toženka, ki je v tujini, ni imenovala pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji, bi moral predujem za stroške njenega začasnega zastopnika založiti tožnik. Čeprav je bil tožnik v sklepu sodišča prve stopnje opozorjen na pravne posledice, če zahtevanih stroškov ne bo založil, navedenega sklepa ni upošteval. Tudi po podaljšanju odrejenega roka predujma ni plačal, s predlogom za brezplačno pravno pomoč in oprostitev plačila stroškov postopka pa ni uspel.
DJ je izvajalec v smislu določila I. B 7. člena T 2005, ki ureja odmero nadomestila za diskoteko in gostinski obrat, kjer izvajalci nastopajo na glasbeno podlago oziroma playback.
Tožeča stranka bi bila upravičena tudi do nadomestila DDV, če bi bila sama zavezana za plačilo DDV. Ker pa odškodnina za civilni delikt ni nadomestilo niti za dobavo blaga, niti za opravljeno storitev v smislu 1. odstavka 3. člena ZDDV-1, tudi ne more zahtevati povrnitve DDV od tožene stranke.
Temeljna predpostavka za to, da lahko kdorkoli zahteva povrnitev stroškov opomina na temelju ZPreZP-1 je, da je upnik gospodarski subjekt ali javni organ
Tožeči stranki je bil izpodbijani sklep vročen dne 15. 3. 2018. 15-dnevni rok za vložitev pritožbe je tako pričel teči 16. 3. 2018 in se je iztekel 30. 3. 2018. Ker je tožeča stranka pritožbo vložila 9. 4. 2018, ko jo je z navadno pošto prejelo sodišče, je pravilno kot prepozna zavržena.
stiki mladoletnega otroka s starši - varstvo koristi otroka - predlog za izločitev izvedenca
O zahtevi za izločitev izvedenca, podani pred izdelavo izvedenskega menja, je treba odločiti pred izdelavo izvedenskega menja in pred odločitvijo v zadevi.
SPZ člen 37, 92, 93, 99. OZ člen 579, 583. ZLS člen 7, 21.
tožba na izpraznitev in izročitev nepremičnine - prekarij - preklic prekarija - posodbena pogodba - raba stvari - namen uporabe - dokazno breme - razpravno načelo - nepremičnina v lasti občine - lastninska pravica - poseg v lastninska upravičenja
Tožnica je lastnica osemnajstih nepremičnin v centru Ljubljane, ki v naravi predstavljajo nekdanjo tovarno A. Na temelju svoje lastninske pravice od toženke zahteva vrnitev teh nepremičnin v neposredno posest in opustitev nadaljnjega poseganja v te nepremičnine.
Med pravdnima strankama je šlo za prekarij kot posebno obliko posodbene pogodbe in je bil ta najpozneje z vložitvijo tožbe v tej zadevi preklican (583. člen OZ). S strani uporabnikov je šlo za neodplačno in začasno rabo izposojene stvari, tožnica pa je v tak način uporabe privolila in posodbeni dogovor s konkludentnimi ravnanji sprejela.
Toženkin položaj ni tak, da bi lahko od drugih uporabnikov (bodisi izvajalcev dejavnosti bodisi obiskovalcev teh dejavnosti) zahtevala prenehanje uporabe oziroma da bi ji lahko naložili breme neizpolnitve take tožničine zahteve.
Tožnica bi lahko zahtevala izročitev nepremičnine proste tistih oseb, ki sodijo v toženkino sfero (ki uporabljajo nepremičnino na podlagi njenega dovoljenja).
SPZ v 37. členu določa, da je lastninska pravica imeti stvar v posesti, jo uporabljati in uživati na najobsežnejši način ter z njo razpolagati, omejitve teh upravičenj pa lahko določi samo zakon. ZLS izrecno določa, da imajo občine pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja in ji daje pristojnost za upravljanje s premoženjem. Omejitve, ki bi nudila podlago pritožbenemu stališču, zakon ne določa. Za odločitev v zadevi zato tudi ni pomembno, kakšni so tožničini načrti glede bodoče uporabe spornih nepremičnin.
Tako obsežna raztrganinska rana na obrazu, kot je opisana, je nedvomno znatno oslabila funkcijo organov, ki sodijo v sklop obraza oz. glave, to je zlasti ust in posledično oškodovančevo prehranjevanje, zaradi česar ni dvoma, da je kot pomemben del telesa v obravnavanem primeru šteti tudi obraz.
izredna denarna socialna pomoč - varstveni dodatek - kurilno olje
V skladu s 4. členom ZSVarPre se šteje, da se oseba lahko preživlja, če ima na razpolago dohodke v višini minimalnega dohodka, določenega s tem zakonom. Ker je osnovni znesek minimalnega dohodka v pravno relevantnem obdobju znašal 292,56 EUR, mesečni dohodki tožnika pa 481,14 EUR, ni mogoče šteti, da bi se tožnik znašel v položaju materialne ogroženosti. Hkrati je potrebno pritrditi zaključku sodišča, da tožnik izredne denarne socialne pomoči ne uveljavlja iz naslova izrednih stroškov, vezanih na preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ne bi mogel pokriti.
Glede slednjega je bistven odgovor na vprašanje, ali tožnik uveljavlja izredne stroške, ki so drugačni od tistih, za katere je namenjen varstveni dodatek. Pri varstvenem dodatku gre namreč za socialni korektiv, namenjen za kritje življenjskih stroškov, ki nastanejo v daljšem časovnem obdobju, kot so stroški za vzdrževanje stanovanja, nadomeščanje trajnih potrošnih dobrin in podobno in niso stroški za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb.
Pritožbeno sodišče je že zavzelo stališče, da drva enako kot kurilno olje sodijo med dobrine, ki so zajete v varstveni dodatek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00012687
OZ člen 193, 240, 462, 464, 464/2, 468, 468/2. ZPP člen 286b, 339, 339/2, 339/2-8.
jamčevalni zahtevek - zahtevek za znižanje kupnine - povrnitev povzročene škode - oprostitev dolžnika odgovornosti - obseg vrnitve - kršitev pravice do izjave - pravočasnost grajanja procesnih kršitev - pravica do dokazovanja - dokaz z izvedencem - ogled izvedenca - vabilo na ogled izvedenca - pripombe k izvedenskemu mnenju - odgovornost prodajalca za stvarne napake - skrita napaka - klavzula videno - kupljeno - obvestilo o napaki - pravočasnost obvestila o napaki - pravočasno grajanje napak - pravice kupca
Pravilno je stališče izpodbijane sodbe, da je bilo obvestilo, ki je bilo pred iztekom zakonskega roka poslano priporočeno na toženčev naslov, naveden v pogodbi, pravočasno. Ne glede na to, kdo je napisal naslov v pogodbi, je toženec opustil potrebno skrbnost, ko pred podpisom pogodbe svojega naslova v zapisu pogodbe ni popravil.
Položaj izvedenca, ki pred podajo mnenja ugotavlja dejstva z ogledom, je podoben položaju zaprošenega sodnika in je zato prav, da v takih primerih k ogledu povabi stranke. Izostanek povabila in posledični ogled predmeta izvedenskega dela v odsotnosti strank lahko v določenih okoliščinah pomeni kršitev strankine pravice do dokazovanja, sankcionirane v 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
EZ člen 64n. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije (2009) člen 1. Uredba o spremembah Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije (2012) člen 1. URS člen 26. Poslovnik Vlade Republike Slovenije (2001) člen 11a.