napotitev na pravdo - manj verjetna pravica - spor o dejstvih, od katerih je odvisna velikost dednega deleža - vštevanje darila - posredni dokaz
V primeru, ko dediči tako prejem daril, kot na drugi strani trditve, da darila niso bila dana, dokazujejo s posrednimi dokazi, je breme dokazovanja na dedičih, ki zatrjujejo, da so bila darila dana.
zemljiškoknjižni postopek - vknjižba lastninske pravice - potrdilo občine o neuveljavljanju predkupne pravice - listine o izpolnitvi pogojev po posebnih predpisih - nedovoljene pritožbene novote - predložitev listin v pritožbi
Nasprotna udeleženka se kljub jasnim ugovornim navedbam drugega udeleženca v odgovoru na ugovor ni sklicevala na notarski zapis o izpolnjevanju pogojev iz drugega odstavka 38. člena ZKK-1, ki ga omenja v pritožbi. Ob povedanem je sklicevanje nanj (pa tudi njegova predložitev) šele v pritožbenem postopku prepozno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - UPRAVNI POSTOPEK
VSL00013211
ZUPJS člen 1, 6, 34, 37, 37/6, 37/7, 41. OZ člen 186, 186/1, 190. ZPP člen 13, 458, 458/1. ZUP člen 43, 260, 260/1, 260/1-9, 281, 281/1.
spor majhne vrednosti - subvencija tržne najemnine - upravičenec za prejem izpolnitve - najemnik - predhodno vprašanje - vezanost na pravnomočno rešitev predhodnega vprašanja - vezanost na pravnomočno upravno odločbo - odprava upravne odločbe - učinek odločbe - solidarna odgovornost - protipravnost - nastanek škode - stranski udeleženec v upravnem postopku
Na podlagi določila 13. člena ZPP je civilno sodišče, če je matični organ o predhodnem vprašanju odločil z dokončno in pravnomočno odločbo, na tako odločitev vezano. To je posledica pravnomočnosti sodnih in drugih (upravnih) odločb. To načelo vezanosti na pravnomočne akte velja tudi za razmerje med civilnim pravdnim postopkom in upravnim postopkom. Civilno sodišče je tako na dokončno in pravnomočno odločbo upravnega organa, s katero je v okviru svojih pristojnosti odločil o pravici ali pravnem razmerju kot o glavni stvari, vezano, vse dokler odločba ni odpravljena, spremenjena ali razveljavljena. Ker je bila odločba drugega toženca (CSD) z dne 6. 3. 2013 odpravljena, se tretji toženec (stanovanjski sklad) neutemeljeno sklicuje, da je svojo obveznost s plačilom subvencije tržne najemnine najemniku veljavno izpolnil na podlagi te odločbe.
Določba četrtega odstavka 369. člena ZKP sicer dovoljuje predlaganje novih dokazov v pritožbi, vendar pa pri tem zahteva razloge, zakaj niso bili predlagani že prej. Obdolženi v svoji pritožbi takšnih razlogov ni navedel, zato njegovo zavzemanje za soočenje z oškodovankami ne more biti uspešno. ZKP namreč s takšnimi dokaznimi predlogi, kot je obdolženčev, skuša preprečiti prepozne predloge za izvedbo dokazov in s tem zagotoviti koncentracijo dokazovanja pred prvostopenjskim sodiščem, ki je izvedlo glavno obravnavo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža
Tožnik je s svojim ravnanjem kršil omejitve iz odločbe ZZZS, po kateri mu je bilo dovoljeno le gibanje v kraju prebivališča, odsotnost od doma pa le ob odhodu na zdravniški pregled ali terapijo. Tudi iz izpovedi tožnikove osebne zdravnice izhaja, da je bil tožniku priporočen sprehod dvakrat dnevno in to zato, da vzdržuje nogo, s katero je imel težave, v kondiciji. Nikakor pa zdravnica s tem ni mislila, da bi tožnik lahko delal v sadovnjaku, prenašal sadje ali drva. Tega mu ni dovolila. Tožnik tako v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ni spoštoval navodil pristojnega zdravnika, s tem pa je storil kršitev po 8. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1.
neizvedba predlaganih dokazov - kršitev pravice do izjave - dogovor o ari - predpogodba - uporabno dovoljenje
ZPP ne pozna formalnih dokaznih pravil, kljub temu pa je prvo sodišče v zvezi z zatrjevanimi plačili D. H. edino "veljavno" dokazno pomoč pripisalo zgolj bančnim izpiskom, ne da bi izvedlo ostale predlagane dokaze.
Ker prvo sodišče ni izvedlo dokazov, ki jih je predlagala tožena stranka (ob tem sploh ni pojasnilo, zakaj ni zaslišalo prič), in se ni opredelilo do vseh relevantnih trditev tožene stranke, slednji s tem ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00012538
ZIZ člen 41, 41/1. OZ člen 356. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
zastaranje - ugovor zastaranja - pretrganje zastaranja - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - pretrganje zastaranja s procesnimi dejanji - stroški porabe električne energije - stroški ogrevanja - presoja listin - nujna nepredvidena dela - pooblastilo etažnih lastnikov - protispisnost - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pri določilu 41. člena ZIZ gre za procesno določbo, zastaranje pa se pretrga že z vsakim drugim upnikovim dejanjem pred sodiščem, kar je v obravnavanem primeru že s posredovanjem predloga za izvršbo na sodišče in prejemom le-tega s strani sodišča.
Višje sodišče pritrjuje pritožbenemu očitku, da (vsaj) pri računih 1310934 in 1314259 iz računov dobavitelja ne izhaja, da bi se nanašali na dve različni merilni mesti, kot to trdi tožeča stranka (in prvostopenjsko sodišče to povzema). Zato drži pritožbeno opozorilo, da je sodišče prve stopnje brez presoje listinskih dokazov v tem delu (zgolj) sledilo navedbam tožeče stranke, ki pa jih ni mogoče preizkusiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00012662
Uredba o izvajanju Zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije (2009) člen 24, 24/1. ZPP člen 184, 436, 436/3.
kreditna pogodba - solidarno poroštvo - menica - sprememba tožbe - zapadlost - jamstvena shema RS - plačilni nalog in sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - izrek sodne odločbe
Tožeča stranka je spremenila tožbo in navedla, da ne gre za menično terjatev, ampak tožena stranka za odprte obveznosti odgovarja kot solidarni porok. V obeh primerih gre za obveznost tožene stranke iz naslova solidarnega poroštva, za katero je tožena stranka dala tožeči stranki menice.
Za izterjavo posameznih terjatev iz naslova unovčenih jamstev v imenu Republike Slovenije je odgovorna SID banka, vendar se izterjava izvaja preko banke, ki je prejela jamstvo za unovčeno terjatev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00012951
ZZVZZ člen 28, 29, 31, 34, 34/3, 93. ZDR-1 člen 137. ZPP člen 285, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 190, 190/3, 191, 243, 243/3. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (prečiščeno besedilo) (2003) člen 137, 229, 229/4.
vzpostavitev delovnega razmerja za nazaj - zahtevek delodajalca za povračilo nadomestil za bolniško odsotnost za nazaj - refundacija nadomestila plače - odločba upravnega organa - odprava upravne odločbe - delno zavrženje tožbe - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - ugovori zavoda za zdravstveno zavarovanje - poziv na dopolnitev navedb - materialno procesno vodstvo
Odprave upravnih odločb v gospodarskem sporu, v katerem je predmet odločanja povračilni zahtevek in za katerega veljajo pravila ZPP (ki takšnega pravnega sredstva ne predvideva), ni mogoče zahtevati.
Materialnopravno zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da tožeča stranka v konkretnem primeru ni upravičena do povračila izplačanega nadomestila plače, saj ni sporno, da je bil delavec v kritičnem obdobju v delovnem razmerju pri tožeči stranki (to razmerje je bilo vzpostavljeno s sodbo delovnega sodišča) in da mu je tožeča stranka izplačala nadomestila plače.
Razumljivost in popolnost katerekoli vloge v kazenskem postopku sta predpogoja, ki morata biti izpolnjena, da bi lahko bila ta po predmetu obravnavana.
Gre za samostojni preizkus, ki mu drugi preizkusi ali obravnave šele sledijo.
ZPP člen 105a,105a/3, 330, 330/1,. Sodni red člen 109, 109/1, 111. ZUP člen 216.
sodna taksa - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - neplačilo sodne takse za pritožbo - domneva umika pritožbe - podpis odločbe - izvirnik in prepis
Če za vlogo, za katero zakon določa, da je taksa procesna predpostavka, taksa ni plačana v postavljenem roku in tudi niso podani pogoji za taksno oprostitev, po tretjem odstavku 105.a člena ZPP šteje, da je taka vloga umaknjena.
Pravila o izdaji sodnih odločb v pravdnem postopku določata ZPP in Sodni red.
ZKP člen 519, 519/1, 519/2, 522. Pogodba med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah (2010) člen 3, 31, 32, 33, 34.
mednarodna pravna pomoč - pogodba o pravni pomoči med Slovenijo in Bosno in Hercegovino - odstop kazenskega pregona tuji državi - odstop kazenskega spisa tuji državi v sojenje - stvarna pristojnost - stvarna pristojnost za izdajo sklepa o odstopu kazenskega spisa tuji državi - procesne faze
Odstop spisa za kazenski pregon in sojenje tuji državi je mogočn le do začetka glavne obravnave.
ZPP člen 142, 142/4. ZFPPIPP člen 121, 121/1, 147, 147/4.
sklep o dopolnitvi nepopolnega predloga za začetek postopka prisilne poravnave - prepozno vložena dopolnitev - osebno vročanje - fikcija vročitve - dejanski prejem pošiljke - pritožba zoper sklep o zavrženju predloga - začetek stečajnega postopka nad dolžnikom - napačna razlaga zakona
Neuspešen poskus osebne vročitve vzpostavi časovno podaljšano vročanje, ki se zaključi po poteku roka za dvig, ki bi ga moral opraviti naslovnik, torej najkasneje ob koncu 15. dne. Takrat nastopi fikcija, da je bila vročitev opravljena. Že po poteku roka pa sledi dejanje vročevalca (pusti pisanje v dolžnikovem predalčniku). Določba četrtega odstavka 142. člena ZPP ločuje čas nastopa fikcije vročanja pisanja od tega, da se naslovniku omogoči dejanska seznanitev z vsebino sodnega pisanja na način, da ga vročevalec pusti v njegovem predalčniku. Ker nastopa fikcije ni mogoče enačiti z dnem dejanskega prejema pisanja, dejstvo, da je bil pritožniku sklep o dopolnitvi predloga puščen v predalčniku 26. 5. 2018, ne vpliva na pravilnost izpodbijanega sklepa glede ugotovitve, da je vročitev sklepa pritožniku nastopila en dan prej. Pritožnik se na obvestilo pošte o pošiljki ni odzval, je pa bil z njim seznanjen z vložitvijo v predalčnik. Prepozno vložene dopolnitve predloga tako ni mogoče pripisati ravnanju sodišča, ampak pritožnikovi napačni razlagi zakonske določbe, ki bi se ji lahko izognil, če bi na pošti dvignil pisanje. Pritožnik je bil tisti, ki se je s svojim predlogom za začetek postopka prisilne poravnave obrnil na sodišče, zato je utemeljeno pričakovati, da bo v tem postopku aktivno sodeloval tudi z odzivom na obvestilo o poslanih sodnih pošiljkah.
nadaljevanje postopka, prekinjenega zaradi uvedbe stečajnega postopka
Ko je prvostopenjsko sodišče odločalo, je imelo vse podatke, da je ugotovilo, da tudi iz končnega seznama preizkušenih terjatev (ki je sestavni del sklepa o preizkusu terjatev) izhaja, da je stečajna upraviteljica prerekala terjatev tožeče stranke iz predmetne pravde, in da je bila tožeča stranka napotena na nadaljevanje tega postopka oz. na ugotovitev obstoja prerekane terjatve in uveljavitev ločitvene pravice. Zato je ravnalo pravilno, da je predlog tožeče stranke štelo kot pravočasen predlog za nadaljevanje postopka takoj, ko je rok začel teči.
V kolikor ni jasno, kaj konkretno je bilo med pravdnima strankama dogovorjeno, ni mogoče govoriti o kršitvi pogodbe. Posledično tudi ni mogoče ugotoviti, ali je tožeča stranka (protipravno) enostransko prekinila komisijsko pogodbo.
ZFPPIPP člen 34, 34/1, 34/3, 34/4, 237a, 237a/5, 271. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
pogoji za preklic odložitve odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - poslovanje dolžnika v obdobju odložitve odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - obveznost enakega obravnavanja upnikov
Četrti odstavek 34. člena ZFPPIPP zgolj primeroma našteva ravnanja dolžnika, ki lahko pomenijo neenako obravnavo upnikov, in ne gre za taksativno navedene primere. Neenako obravnavanje upnikov lahko pomeni tudi ravnanje, kakršnega zatrjuje upnik, to pa je, da je dolžnik ob bistveno enakih okoliščinah terjatve določenih upnikov priznal ter jih vključil v svoj program prestrukturiranja, medtem ko upnikove terjatve ni upošteval.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00012824
KZ-1 člen 211, 211/1, 220, 220/1.
kaznivo dejanje goljufije - goljufiv namen - določnost izreka sodbe
Povedano pokaže, da je torej goljufivi namen, kot ključni zakoniti znak tega kaznivega dejanja prvostopno sodišče ustrezno ″napolnilo″ le v obrazložitvi izpodbijane sodbe (″ob vedenju obeh, da za nakup sploh nimata denarja in da ga v zahtevanem znesku tudi ob izteku najema niti ne bosta imela, saj ga niti od obdolženčeve žene, niti od zavarovalnice nista niti mogla pričakovati″), čeprav bi slednje okoliščine za sklepčnost obtožnega akta nedvomno sodile v sodbeni izrek. Zato se je strinjati s pritožbo, da zgolj očitek, ki izhaja iz sodbenega izreka pod točko I/1.) o tem, da sta obdolženec in njegova žena prikazovala interes za nakup nepremičnine, ker pa še nista imela denarja, sta predlagala oškodovanki najprej sklenitev najema, ki je bil dejansko tudi sklenjen v skladu z veljavno najemno pogodbo, kot tudi, da bosta po pridobitvi pričakovanih denarnih sredstev to nepremičnino odkupila ne zadošča za obstoj obogatitvenega goljufivega namena obdolženca, saj slednji v izreku izpodbijane sodbe glede tega kaznivega dejanja ni opisan na razpoznaven in jasen način, kot to pravilno v okviru kršitve kazenskega zakona prvi stopnji očita tudi pritožba. Glede na ugotovitve v izpodbijani sodbi, da naj bi oškodovanka v mesecu novembru 2013, ko sta se obdolženec in njegova žena izselila, ugotovila, da je bila krušna peč uporabljena v nasprotju z njenimi izrecni navodili o pravilni uporabi le-te, saj naj bi se v njej kurile tudi nevarne snovi, kar naj bi povzročilo pregretje in notranjo eksplozijo peči in posledično uničenje oboka peči, gre po oceni pritožbenega sodišča tudi v tem delu za civilno pravno razmerje v skladu z določbami SZ-1, ki uzakonjajo pravice in dolžnosti najemojemalcev, kajti po prenehanju najemnega razmerja mora namreč najemnik vselej izročiti lastniku nepremičnino v stanju, v kakršnem ga je prevzel, pri čemer se upoštevajo spremembe, nastale pri normalni uporabi stanovanja in tiste, ki jih je najemnik opravil le v soglasju z lastnikom, kajti v nasprotnem primeru je le-ta odškodninsko odgovoren.
Za uporabo 157. člena ZPP morata biti izpolnjena dva pogoja: da toženec že pred pravdo ni dal povoda za tožbo in da pripozna tožbeni zahtevek, preden se v sodnem postopku spusti v njegovo obravnavo.