pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem zemljišču
Določbe ZTLR o gradnji na tujem svetu je mogoče uporabiti tedaj, ko razmerja v zvezi z gradnjo med strankama niso drugače pogodbeno urejena. Dovoljenje o gradnji in dogovor o odškodnini ter nezmožnost tožeče stranke, da bi pridobila lastninsko pravico na zaščiteni kmetiji, izključujejo uporabo 25. člena ZTLR.
ZIP člen 22. UZITUL člen 1, 9, 9/1, 11, 11/1, 11/2.
izvršilni postopek - prehod obveznosti - dokazovanje - pravno nasledstvo SFRJ
Sporazum o pravnem nasledstvu države RS se ne bo nanašal na terjatve fizičnih oseb, ki so državljani RS in stalno prebivajo na območju RS, za škodo nastalo na ozemlju sedanje RS, proti bivši državi SFRJ. V tem razmerju namreč država ne nastopa kot subjekt mednarodnega javnega prava, temveč kot udeleženka civilno-pravnega razmerja, v katerem mora tudi sama kot stranka tega razmerja spoštovati načela pravne države. Nesprejemljivo je zato stališče države RS, da ni prešla nanjo obveznost prejšnje države do upnika.
V izjemni situaciji, ki ob sprejemu ZIP gotovo ni bila predvidena, dokazovanje prehoda obveznosti z listino ali s sodno odločbo ni potrebno in se šteje, da je prenos obveznosti dokazan tudi takrat, kadar gre za prenos po zakonu.
Za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve ne zadošča objektivna nevarnost, ampak mora ta nevarnost izhajati iz zavestnega ravnanja dolžnika, ki meri na to, da bo upniku onemogočil ali otežil izterjavo.
Po določilu 266/2 člena ZIP se z začasno odredbo ne pridobi zastavna pravica.
služnostna pravica hoje in vožnje z vsemi motornimi vozili - priposestvovanje
Pri pridobitvi služnostne pravice vožnje z vsemi motornimi vozili je pomembno ugotoviti način izvrševanja služnostne pravice, saj se ne priposestvuje le pravica do služnosti. Vsebina pravice služnosti je v načinu izvrševanja in je način izvrševanja odločilen za pravico oziroma vrsto služnosti. Uporaba modernih prometnih sredstev pa le tedaj ne pomeni razširitve služnosti, če bi se moderno prometno sredstvo uporabljalo v isti namen kot prejšnje motorno vozilo.
ZIP člen 50, 50/1-8, 54, 54/1, 54/4, 50, 50/1-8, 54, 54/1, 54/4.
ugovor - opozicijski razlogi
Sodišče je po določilu 53. in 54. člena Zakona o izvršilnem postopku razpisalo narok in dolžnico napotilo na pravdo. Slednja se je sprva držala navodila, vendar kasneje ni vztrajala toliko časa, da bi bilo s pravnomočno odločbo ali sodno poravnavo, ki je izvršilni naslov, pojasnjeno sporno dejstvo, marveč je po podpisu izvensodne poravnave umaknila tožbo. Ker torej ni bilo pravnomočno ugotovljeno, da bi dolžničina terjatev prenehala (8. točka 50. člena Zakona o izvršilnem postopku), je prvostopenjsko sodišče povsem pravilno zavrnilo ugovor.
Tožena stranka s kopijo poštne oddajne knjige in poštne poizvednice ni dokazala, da je z odgovorom na tožbo oporekala tožbenemu zahtevku. Ker so bili izpolnjeni tudi ostali pogoji (sporno je bilo ali iz dejstev, navedenih v tožbi, izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka in ali ta dejstva niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka), je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo sodbo zaradi izostanka.
Solastnik ima pravico imeti stvar v posesti in jo uporabljati sorazmerno svojemu delu skupaj z drugimi solastniki. Za oddajo solastnih poslovnih prostorov v zakup je potrebno soglasje vseh solastnikov.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - razlog - znatnejša škoda
Prikrajšanje, ki naj bi dolžniku nastalo z izpolnitvijo obveznosti, ugotovljene s pravnomočno in izvršljivo sodno odločbo, ne ustreza pravnemu standardu znatnejše škode po prvem odstavku 63. člena ZIP, ki ga je treba tolmačiti restriktivno, saj bi bil lahko v nasprotnem primeru z vsako izvršitvijo obveznosti po izvršilnem naslovu, ki vedno pomeni prikrajšanje za dolžnika, izpolnjen eden od obeh pogojev za odložitev izvršbe.
ZTLR člen 28, 28/4, 28, 28/4. ZPP (1977) člen 4, 354, 354/1, 4, 354, 354/1.
priposestvovanje - dokazno breme
Tisti, ki dokazuje, da je pridobil lastninsko pravico s priposestvovanjem, mora to okoliščino dokazati.
Ni kršeno načelo neposrednosti, če se je tožnik strinjal, da se preberejo zapisniki o izvedbi dokazov v prejšnjem postopku.
Stranka se ne more v postopku, ko uveljavlja močnejšo pravico zaradi priposestvovanja, sklicevati, da je bila v nepravdnem postopku meja določena na podlagi napačnih meritev izvedenca geometra.
Izjava, podana v svojstvu priče v civilnem postopku, ne predstavlja razžalitve, če v taki izjavi ni nikakršnih žaljivih vrednostnih ocen ali podcenjevanja in zaničevanja.
Solastnik, ki je izkazal upravičeno večji interes za stvar, dobi to stvar in izplača ostalim solastnikom vrednost njihovih deležev z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa do plačila.
Ni mogoče šteti, da dejanje pomeni za družbo neznatno nevarnost, če je povzročena škoda majhna, škodljive posledice pa bodo v nekaj letih nadoknadene, kajti za oceno, da gre za družbi neznatno nevarnost je potrebno tudi, da je dejanje majhnega pomena. Tega pa ni mogoče šteti, če je storilec poškodoval vrhove kar 33 drevesc v živi meji.
Ni dokazano, da bi obdolženec storil to kaznivo dejanje, čeprav je v času, ko je bila storjena tatvina lesa, sekal les v svoji parceli, ki meji na parcelo oškodovanca, če ni nobenega dokaza o tem, da je prav obdolženec podrl les, ki je bil ukraden. Pri obdolžencu tak les ni bil najden, nobenega dokaza ni, da bi obdolženec tak les odtujil, sam pa tudi dejanje zanika.
IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - STVARNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSL40147
ZIKS člen 145, 145/2. ZCes člen 3, 3/3. URS člen 70, 70/1. ZVO člen 3, 3/3-1.
začasna odredba - verjetnost terjatve - vrnitev zaplenjenega premoženja - pridobitev lastninske pravice - javno dobro
So stvari, ki so zunaj pravnega prometa in med temi so tudi javna dobra, ki ne sodijo v civilnopravni pojem stvari, ker gre za stvari v splošni rabi, ki so na voljo vsej družbi in ki jih lahko uporabljajo vsi njeni člani. Javna dobra opredeljujejo bodisi predpisi (npr. Zakon o cestah - Ur. l. SRS št. 38/81 in 37/87 - tretji odst. 3. čl.), bodisi štejejo kot takšna po pravnem naziranju družbe (smiselna primerjava z naravnim javnim dobrom - 3 in 3.1. točke 5. člena Zakona o varstvu okolja - Ur. list RS 32/93) spričo svoje narave, namena in dokler obstaja njihova splošna uporaba. Povedano je tudi v duhu sedanjih ustavnih predpisov (70. čl. Ustave RS). Ob tem pa se ni mogoče strinjati s pritožbenim stališčem, da oddajanje neke površine za posebno uporabo (lahko gre za oddajanje za gostinske namene, kot se trdi, ali za postavljanje kioskov, reklamnih panojev, začasnih objektov ipd.) jemlje takšnim stvarem lastnost javnega dobra. To izhaja tudi iz prvega odst. 70. čl. Ustave RS.
ZOR člen 154, 193, 193/1, 193/2, 194, 201, 154, 193, 193/1, 193/2, 194, 201.
premoženjska škoda - odškodnina - smrt ožjega družinskega člana
Zaradi smrti ožjega družinskega člana zatrjevana izguba premoženjskega standarda oz. prikrajšanosti na svojem materialnem standardu življenja in prebivanja v hiši oz. prikrajšanje zaradi izpada pokojnikovega dohodka oz. dela (pri katerem ne gre za izgubo preživljanja), ni pravno priznana škoda.
Tožnik, ki umakne tožbo mora povrniti toženi stranki pravdne stroške, razen če je tožbo umaknil takoj, ko je tožena stranka izpolnila njegov tožbeni zahtevek.