Tožeča stranka je tožbo spremenila na naroku, na katerem tožena stranka ni bila navzoča, zato bi sodišče moralo toženi stranki poslati prepis zapisnika o naroku, na katerem je prišlo do spremembe tožbe in prvotno toženo stranko ter novo toženo stranko pozvati, da se izjavita, ali privolita v subjektivno spremembo tožbe. Z opustitvijo takšnega ravnanja je bilo novi toženi stranki onemogočeno obravnavanje pred sodiščem.
Ni mogoče šteti, da dejanje pomeni za družbo neznatno nevarnost, če je povzročena škoda majhna, škodljive posledice pa bodo v nekaj letih nadoknadene, kajti za oceno, da gre za družbi neznatno nevarnost je potrebno tudi, da je dejanje majhnega pomena. Tega pa ni mogoče šteti, če je storilec poškodoval vrhove kar 33 drevesc v živi meji.
ZIP člen 22. UZITUL člen 1, 9, 9/1, 11, 11/1, 11/2.
izvršilni postopek - prehod obveznosti - dokazovanje - pravno nasledstvo SFRJ
Sporazum o pravnem nasledstvu države RS se ne bo nanašal na terjatve fizičnih oseb, ki so državljani RS in stalno prebivajo na območju RS, za škodo nastalo na ozemlju sedanje RS, proti bivši državi SFRJ. V tem razmerju namreč država ne nastopa kot subjekt mednarodnega javnega prava, temveč kot udeleženka civilno-pravnega razmerja, v katerem mora tudi sama kot stranka tega razmerja spoštovati načela pravne države. Nesprejemljivo je zato stališče države RS, da ni prešla nanjo obveznost prejšnje države do upnika.
V izjemni situaciji, ki ob sprejemu ZIP gotovo ni bila predvidena, dokazovanje prehoda obveznosti z listino ali s sodno odločbo ni potrebno in se šteje, da je prenos obveznosti dokazan tudi takrat, kadar gre za prenos po zakonu.
Solastnik ima pravico imeti stvar v posesti in jo uporabljati sorazmerno svojemu delu skupaj z drugimi solastniki. Za oddajo solastnih poslovnih prostorov v zakup je potrebno soglasje vseh solastnikov.
ugovor - ugovor tretjega - brezuspešen poskus rubeža
Dolžnik v fazi dovolitve izvršbe ne more ugovarjati, da nima stvari, ki so lahko predmet izvršbe. Če v fazi oprave izvršbe sodišče ugotovi, da dolžnik nima stvari, ki so lahko predmet izvršbe, postopa po določbah 79. člena ZIP. Če so v tem postopku zarubljene stvari, ki so last tretje osebe, lahko ugovor zoper izvršbo vloži le ta tretja oseba (prvi odstavek 56. člena ZIP).
jamčevanje za napake - napake, za katere prodajalec ne odgovarja
Prodajalec starega rabljenega avtomobila, katerega je kupec dobro poznal in preizkusil, ne odgovarja za kasneje odkrito napako, razen v primeru, če je prodajalec zatrjeval, da stvar nima nobenih napak oziroma da ima določeno posebno kvaliteto.
služnostna pravica hoje in vožnje z vsemi motornimi vozili - priposestvovanje
Pri pridobitvi služnostne pravice vožnje z vsemi motornimi vozili je pomembno ugotoviti način izvrševanja služnostne pravice, saj se ne priposestvuje le pravica do služnosti. Vsebina pravice služnosti je v načinu izvrševanja in je način izvrševanja odločilen za pravico oziroma vrsto služnosti. Uporaba modernih prometnih sredstev pa le tedaj ne pomeni razširitve služnosti, če bi se moderno prometno sredstvo uporabljalo v isti namen kot prejšnje motorno vozilo.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20400
ZKP člen 15, 15/1, 15/2, 357, 357/8, 15, 15/1, 15/2, 357, 357/8. KZS člen 166, 166/1-1, 166, 166/1-1. KZJ člen 41, 41/1, 41, 41/1.
velika tatvina - ocena dokazov - odmera kazni
Ocena dokazov, ki jo je napravilo sodišče prve stopnje, je povsem pravilna. Zato pritožba, ki izpodbija to dokazno oceno, ne navaja pa nobenih novih dejstev ali dokazov, čeprav uveljavlja tudi pritožbeni razlog nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ni utemeljena.
Utemeljena tudi ni pritožba zoper odločbo o kazni, saj so bile vse okoliščine, tudi tiste, ki jih poudarja pritožba, pravilno ocenjene in upoštevane.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - razlog - znatnejša škoda
Prikrajšanje, ki naj bi dolžniku nastalo z izpolnitvijo obveznosti, ugotovljene s pravnomočno in izvršljivo sodno odločbo, ne ustreza pravnemu standardu znatnejše škode po prvem odstavku 63. člena ZIP, ki ga je treba tolmačiti restriktivno, saj bi bil lahko v nasprotnem primeru z vsako izvršitvijo obveznosti po izvršilnem naslovu, ki vedno pomeni prikrajšanje za dolžnika, izpolnjen eden od obeh pogojev za odložitev izvršbe.
Solastnik, ki je izkazal upravičeno večji interes za stvar, dobi to stvar in izplača ostalim solastnikom vrednost njihovih deležev z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa do plačila.
Okoliščine, da je obdolženec, zoper katerega je že vložena obtožnica, prebil določen čas v priporu, da dejanje priznava in da je razkritje dejanja znano tudi javnosti, so lahko podlaga za zaključek, da nevarnost, da bo kaznivo dejanje ponavljal, praktično ni večja od tiste, da bo kdorkoli storil kaznivo dejanje oziroma, da ni podlage za podaljšanje pripora.
ZOR člen 156, 156/2, 156, 156/2. ZIP člen 265, 267, 265, 267.
zahteva za odstranitev škodne nevarnosti - začasna odredba
156. člen ZOR ureja zahtevke za odstranitev škodne nevarnosti, ne pa pogojev in predpostavk za izdajo začasne odredbe. To ureja ZIP v svojem štiriindvajsetem poglavju.
Izjava o odpovedi dediščini ali o sprejemu dediščine je nepreklicna. Dedič lahko zahteva razveljavitev dedne izjave samo, če je bila izjava povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo ali če je bila dana v zmoti. Zaradi zmote ali drugih napak volje je mogoče dedno izjavo razveljaviti le s tožbo o pravdnem postopku, razen če so med vsemi dediči nesporna dejstva, od katerih je odvisna ugotovitev neveljavnosti dedne izjave.
pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem zemljišču
Določbe ZTLR o gradnji na tujem svetu je mogoče uporabiti tedaj, ko razmerja v zvezi z gradnjo med strankama niso drugače pogodbeno urejena. Dovoljenje o gradnji in dogovor o odškodnini ter nezmožnost tožeče stranke, da bi pridobila lastninsko pravico na zaščiteni kmetiji, izključujejo uporabo 25. člena ZTLR.
pogodba o delu - neizpolnitev - pogodbena kazen - izgubljeni dobiček
Sodišče prve stopnje ni dovolj raziskalo dejanskega stanja glede vprašanja, ali je znesek, ki ga je morala tožena stranka kot prevzemnik posla po pogodbi o delu plačati zaradi neizpolnitve pogodbe, predstavlja pogodbeno kazen ali vrnitev pogodbene vsote, ki jo je plačal naročnik.
Za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve ne zadošča objektivna nevarnost, ampak mora ta nevarnost izhajati iz zavestnega ravnanja dolžnika, ki meri na to, da bo upniku onemogočil ali otežil izterjavo.
Po določilu 266/2 člena ZIP se z začasno odredbo ne pridobi zastavna pravica.