ZIP člen 50, 50/1-8, 54, 54/1, 54/4, 50, 50/1-8, 54, 54/1, 54/4.
ugovor - opozicijski razlogi
Sodišče je po določilu 53. in 54. člena Zakona o izvršilnem postopku razpisalo narok in dolžnico napotilo na pravdo. Slednja se je sprva držala navodila, vendar kasneje ni vztrajala toliko časa, da bi bilo s pravnomočno odločbo ali sodno poravnavo, ki je izvršilni naslov, pojasnjeno sporno dejstvo, marveč je po podpisu izvensodne poravnave umaknila tožbo. Ker torej ni bilo pravnomočno ugotovljeno, da bi dolžničina terjatev prenehala (8. točka 50. člena Zakona o izvršilnem postopku), je prvostopenjsko sodišče povsem pravilno zavrnilo ugovor.
Solastnik, ki je izkazal upravičeno večji interes za stvar, dobi to stvar in izplača ostalim solastnikom vrednost njihovih deležev z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa do plačila.
Za presojo odgovornosti imetnika tekočega računa za škodo, ki jo je povzročil banki s svojim ravnanjem, ko je prišlo do tatvine čekov, je odločilno vprašanje, ali je njegovo ravnanje v zvezi s hranjenjem čekovnih blanketov in čekovne karte opredeliti kot krivdno ravnanje.
Ni dokazano, da bi obdolženec storil to kaznivo dejanje, čeprav je v času, ko je bila storjena tatvina lesa, sekal les v svoji parceli, ki meji na parcelo oškodovanca, če ni nobenega dokaza o tem, da je prav obdolženec podrl les, ki je bil ukraden. Pri obdolžencu tak les ni bil najden, nobenega dokaza ni, da bi obdolženec tak les odtujil, sam pa tudi dejanje zanika.
ZIP člen 8, 8/5, 8/7, 41, 41/1, 228, 8, 8/5, 8/7, 41, 41/1, 228.
sklep o izvršbi - ugovor - izvršba zaradi dosege dejanj - ponovno motenje posesti
Upnik ni izčrpal izvršilnega naslova, saj lahko zaradi ponovnega motenja posesti, ki se v bistvu ne razlikuje od prejšnjega motenja, na podlagi istega izvršilnega naslova predlaga novo izvršbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL40395
ZTLR člen 14, 15, 14, 15. ZPP (1977) člen 272, 272. ZIP člen 267, 267.
začasna odredba - zavarovanje dokazov - razmerje med solastniki
V pravdi med solastniki zaradi prepovedi posega je izkazan verjeten obstoj terjatve kot predpostavka za izdajo začasne odredbe, če so ugotovljeni gradbeni posegi opravljeni proti volji solastnikov ali če je s posegi proti volji solastnikov spremenjeno dotedanje posestno stanje.
pogodba o delu - neizpolnitev - pogodbena kazen - izgubljeni dobiček
Sodišče prve stopnje ni dovolj raziskalo dejanskega stanja glede vprašanja, ali je znesek, ki ga je morala tožena stranka kot prevzemnik posla po pogodbi o delu plačati zaradi neizpolnitve pogodbe, predstavlja pogodbeno kazen ali vrnitev pogodbene vsote, ki jo je plačal naročnik.
Količina lesa, podrtega z namenom tatvine, se ugotavlja z oceno vseh izvedenih dokazov, zlasti zagovora, ugotovitev ob ogledu ter izpovedb prič o količinah podrtega lesa.
Zgolj dejstvo, da je bil obdolženec kriminalist UNZ in imel zaradi narave dela uradne stike s preiskovalnimi in kazenskimi sodniki sodišča prve stopnje, samo na sebi nima take teže, da bi narekovalo prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče.
Ni ponovitvene nevarnosti, če se je oškodovanka odselila in tako ni realne možnosti, da bi jo obdolženec lahko spolno nadlegoval in zlorabljal svoj položaj očeta.
Ni mogoče šteti, da dejanje pomeni za družbo neznatno nevarnost, če je povzročena škoda majhna, škodljive posledice pa bodo v nekaj letih nadoknadene, kajti za oceno, da gre za družbi neznatno nevarnost je potrebno tudi, da je dejanje majhnega pomena. Tega pa ni mogoče šteti, če je storilec poškodoval vrhove kar 33 drevesc v živi meji.
Okoliščine, da je obdolženec, zoper katerega je že vložena obtožnica, prebil določen čas v priporu, da dejanje priznava in da je razkritje dejanja znano tudi javnosti, so lahko podlaga za zaključek, da nevarnost, da bo kaznivo dejanje ponavljal, praktično ni večja od tiste, da bo kdorkoli storil kaznivo dejanje oziroma, da ni podlage za podaljšanje pripora.
Tožnik, ki umakne tožbo mora povrniti toženi stranki pravdne stroške, razen če je tožbo umaknil takoj, ko je tožena stranka izpolnila njegov tožbeni zahtevek.
Kazenski pregon za kaznivo dejanje, za katero se po zakonu sme izreči denarna kazen ali zapor do 3 let, absolutno zastara v skladu z določili KZ SFRJ v 6 letih.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - razlog - znatnejša škoda
Prikrajšanje, ki naj bi dolžniku nastalo z izpolnitvijo obveznosti, ugotovljene s pravnomočno in izvršljivo sodno odločbo, ne ustreza pravnemu standardu znatnejše škode po prvem odstavku 63. člena ZIP, ki ga je treba tolmačiti restriktivno, saj bi bil lahko v nasprotnem primeru z vsako izvršitvijo obveznosti po izvršilnem naslovu, ki vedno pomeni prikrajšanje za dolžnika, izpolnjen eden od obeh pogojev za odložitev izvršbe.