razdružitev solastnega premoženja - napotitev na pravdo - sodna poravnava
Nepravilno je sodišče prve stopnje napotilo na pravdo stranko za ugotovitev, da je del nepremičnin, ki so predmet razdružitvenega postopka, njegovo posebno premoženje, če je bila o tem zahtevku že sklenjena sodna poravnava.
Ni kazensko odgovoren storilec kaznivega dejanja, ker je zmotno mislil, da v postopku po denacionalizaciji za kritje stroškov lahko poseka les v gozdu, ki je predmet denacionalizacije.
Iz dejstev, ki jih zatrjuje tožnik mora izhajati pravna posledica, katero uveljavlja v tožbenem zahtevku. Če tožnik vseh pravotvornih dejstev ne navede, tožba ni sklepčna.
služnostna pravica hoje in vožnje z vsemi motornimi vozili - priposestvovanje
Pri pridobitvi služnostne pravice vožnje z vsemi motornimi vozili je pomembno ugotoviti način izvrševanja služnostne pravice, saj se ne priposestvuje le pravica do služnosti. Vsebina pravice služnosti je v načinu izvrševanja in je način izvrševanja odločilen za pravico oziroma vrsto služnosti. Uporaba modernih prometnih sredstev pa le tedaj ne pomeni razširitve služnosti, če bi se moderno prometno sredstvo uporabljalo v isti namen kot prejšnje motorno vozilo.
Kaj je ustrezno najemno stanovanje po 158. čl. SZ tedaj, ko po izvršilnem naslovu dolžniku pripadajo najpotrebnejši prostori, se presoja po kriterijih iz 2. in 3. odst. 7. čl. ZSR, ali je odločbo mogoče izvršiti pa še po določilu 66. čl. ZSR. Drugačno stališče bi pomenilo uveljavitev SZ za nazaj za čas,ko še ni veljal in za primer, ki je bil razsojen po prej veljavnem ZSR.
IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - STVARNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSL40147
ZIKS člen 145, 145/2. ZCes člen 3, 3/3. URS člen 70, 70/1. ZVO člen 3, 3/3-1.
začasna odredba - verjetnost terjatve - vrnitev zaplenjenega premoženja - pridobitev lastninske pravice - javno dobro
So stvari, ki so zunaj pravnega prometa in med temi so tudi javna dobra, ki ne sodijo v civilnopravni pojem stvari, ker gre za stvari v splošni rabi, ki so na voljo vsej družbi in ki jih lahko uporabljajo vsi njeni člani. Javna dobra opredeljujejo bodisi predpisi (npr. Zakon o cestah - Ur. l. SRS št. 38/81 in 37/87 - tretji odst. 3. čl.), bodisi štejejo kot takšna po pravnem naziranju družbe (smiselna primerjava z naravnim javnim dobrom - 3 in 3.1. točke 5. člena Zakona o varstvu okolja - Ur. list RS 32/93) spričo svoje narave, namena in dokler obstaja njihova splošna uporaba. Povedano je tudi v duhu sedanjih ustavnih predpisov (70. čl. Ustave RS). Ob tem pa se ni mogoče strinjati s pritožbenim stališčem, da oddajanje neke površine za posebno uporabo (lahko gre za oddajanje za gostinske namene, kot se trdi, ali za postavljanje kioskov, reklamnih panojev, začasnih objektov ipd.) jemlje takšnim stvarem lastnost javnega dobra. To izhaja tudi iz prvega odst. 70. čl. Ustave RS.
ZIP člen 14, 32, 32/5, 32/6, 244, 14, 32, 32/5, 32/6, 244.
stroški postopka za izdajo začasne odredbe
O stroških izvršilnega postopka in postopka za zavarovanje terjatev ni mogoče odločiti samo po uspehu v postopku. Treba je namreč po eni strani upoštevati, ali so bili stroški, ki jih je imel upnik, za izvršbo (začasno odredbo) potrebni, po drugi strani pa, ali je upnik dolžniku kakšne stroške povzročil neutemeljeno.
ZTLR člen 28, 28/4, 28, 28/4. ZPP (1977) člen 4, 354, 354/1, 4, 354, 354/1.
priposestvovanje - dokazno breme
Tisti, ki dokazuje, da je pridobil lastninsko pravico s priposestvovanjem, mora to okoliščino dokazati.
Ni kršeno načelo neposrednosti, če se je tožnik strinjal, da se preberejo zapisniki o izvedbi dokazov v prejšnjem postopku.
Stranka se ne more v postopku, ko uveljavlja močnejšo pravico zaradi priposestvovanja, sklicevati, da je bila v nepravdnem postopku meja določena na podlagi napačnih meritev izvedenca geometra.
Solastnik ima pravico imeti stvar v posesti in jo uporabljati sorazmerno svojemu delu skupaj z drugimi solastniki. Za oddajo solastnih poslovnih prostorov v zakup je potrebno soglasje vseh solastnikov.
ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register - rok za vložitev tožbe
Za začetek teka subjektivnega roka za vložitev tožbe za ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register je pomembno, kdaj je tožnik na kakršenkoli način izvedel za razlog ničnosti.
ZIP člen 225, 225/1-4, 225/6, 226, 225, 225/1-4, 225/6, 226.
izvršba - denarna kazen
Denarno kazen kot sredstvo izvršbe za dosego nenadomestnih dejanj je za dosego izpolnitve obveznosti dopustitve in opustitve mogoče izrekati vse dokler se ne zlomi odpor dolžnika.
ZIP člen 22. UZITUL člen 1, 9, 9/1, 11, 11/1, 11/2.
izvršilni postopek - prehod obveznosti - dokazovanje - pravno nasledstvo SFRJ
Sporazum o pravnem nasledstvu države RS se ne bo nanašal na terjatve fizičnih oseb, ki so državljani RS in stalno prebivajo na območju RS, za škodo nastalo na ozemlju sedanje RS, proti bivši državi SFRJ. V tem razmerju namreč država ne nastopa kot subjekt mednarodnega javnega prava, temveč kot udeleženka civilno-pravnega razmerja, v katerem mora tudi sama kot stranka tega razmerja spoštovati načela pravne države. Nesprejemljivo je zato stališče države RS, da ni prešla nanjo obveznost prejšnje države do upnika.
V izjemni situaciji, ki ob sprejemu ZIP gotovo ni bila predvidena, dokazovanje prehoda obveznosti z listino ali s sodno odločbo ni potrebno in se šteje, da je prenos obveznosti dokazan tudi takrat, kadar gre za prenos po zakonu.
primernost izvršilnega naslova - določenost zahtevka
Če je v izvršilnem naslovu določeno, da mora dolžnik plačati upniku tolarsko vrednost tuje valute po uradnem tečaju na dan plačila z zakonitimi zamudnimi obrestmi od določenega dne, je takšen izvršilni naslov primeren za izvršbo (20. člen ZIP), ker je določljiv (smiselna uporaba prvega odst. 462. čl. ZOR), saj je terjani znesek mogoče izračunati na podlagi tečaja Banke Slovenije, obresti pa na podlagi zakonskih predpisov.
Izjava o odpovedi dediščini ali o sprejemu dediščine je nepreklicna. Dedič lahko zahteva razveljavitev dedne izjave samo, če je bila izjava povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo ali če je bila dana v zmoti. Zaradi zmote ali drugih napak volje je mogoče dedno izjavo razveljaviti le s tožbo o pravdnem postopku, razen če so med vsemi dediči nesporna dejstva, od katerih je odvisna ugotovitev neveljavnosti dedne izjave.
ugovor - ugovor tretjega - brezuspešen poskus rubeža
Dolžnik v fazi dovolitve izvršbe ne more ugovarjati, da nima stvari, ki so lahko predmet izvršbe. Če v fazi oprave izvršbe sodišče ugotovi, da dolžnik nima stvari, ki so lahko predmet izvršbe, postopa po določbah 79. člena ZIP. Če so v tem postopku zarubljene stvari, ki so last tretje osebe, lahko ugovor zoper izvršbo vloži le ta tretja oseba (prvi odstavek 56. člena ZIP).
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20400
ZKP člen 15, 15/1, 15/2, 357, 357/8, 15, 15/1, 15/2, 357, 357/8. KZS člen 166, 166/1-1, 166, 166/1-1. KZJ člen 41, 41/1, 41, 41/1.
velika tatvina - ocena dokazov - odmera kazni
Ocena dokazov, ki jo je napravilo sodišče prve stopnje, je povsem pravilna. Zato pritožba, ki izpodbija to dokazno oceno, ne navaja pa nobenih novih dejstev ali dokazov, čeprav uveljavlja tudi pritožbeni razlog nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ni utemeljena.
Utemeljena tudi ni pritožba zoper odločbo o kazni, saj so bile vse okoliščine, tudi tiste, ki jih poudarja pritožba, pravilno ocenjene in upoštevane.
pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem zemljišču
Določbe ZTLR o gradnji na tujem svetu je mogoče uporabiti tedaj, ko razmerja v zvezi z gradnjo med strankama niso drugače pogodbeno urejena. Dovoljenje o gradnji in dogovor o odškodnini ter nezmožnost tožeče stranke, da bi pridobila lastninsko pravico na zaščiteni kmetiji, izključujejo uporabo 25. člena ZTLR.