KZS člen 166, 166/1-1, 166, 166/1-1. KZJ člen 51, 53, 53/4, 51, 53, 53/4.
velika tatvina - kazenska sankcija - pogojna obsodba
Ker se je obtoženec po storitvi dejanja začel zdraviti zoper alkoholizem in je zdravljenje uspešno, dejanje pa je ostalo pri poskusu, so dani pogoji za izrek pogojne obsodbe.
Ponovitvena nevarnost je nedvomno podana, če je obdolženka osumljena večjega števila kaznivih dejanj, ki jih je izvrševala v razdobju 2 let, zadnjega med njimi še potem, ko je bila že zaslišana pred preiskovalnim sodnikom.
Obdolženec je bil po 3. tč. 350. čl. ZKP oproščen obtožbe, da naj bi kot odgovorna oseba v tovarni z določeno opustitvijo delovnega procesa povzročil iz malomarnosti nevarnost na delovišču po II. v zvezi s III. odstavkom 245. čl. KZ RS. Na pritožbo javnega tožilca, ki uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, je sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti ugotovilo relativno zastaranje kazenskega pregona, zato je izdalo zavrnilno sodbo po 6. tč. 349. čl. ZKP.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi in izrekom sodbe
S tem, ko je sodišče prve stopnje v sklepu o sodnem opominu v okviru pravne opredelitve kaznivega dejanja namesto trdilne, uporabilo pogojno besedno zvezo (namesto "s tem je storil", je zapisalo, "s čemer naj bi storil"), ni storilo absolutno bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. tč. 1. odstavka 364. čl. ZKP. V obravnavanem primeru gre zgolj za navidezno nasprotje med izrekom in razlogi izpodbijanega sklepa, ki v ničemer ne vpliva na njegovo jasnost in razumljivost in ki kljub temu omogoča preizkus izpodbijanega sklepa. Zatrjevana procesna kršitev bi bila podana, če bi šlo za nasprotje glede odločilnih dejstev. V tem primeru pa je posredi očiten jezikovni - pisni spodrsljaj sodišča prve stopnje, katerega ni mogoče odpraviti s popravnim sklepom (čl. 358 ZKP), ker je bila napaka storjena že v izvirniku odločbe. Možna bi bila celo razlaga, da se navedena pomanjkljivost nanaša na sprejeto pravno opredelitev kaznivega dejanja, napačno pravno sklepanje pa ne pomeni absolutne bistvene kršitve določb kazenskega postopka.
Ovadbo je javno tožilstvo zavrglo, ker je ugotovilo, da ne gre za uradno preganljivo kaznivo dejanje, iz vsebine navedb oškodovanke v ovadbi pa je razvidno, da bi šlo za kaznivo dejanje, ki se preganja na zasebno tožbo. Sodišče prve stopnje je tzv. obtožni predlog zavrglo, ker oškodovanka kot tožilka vloge ni vložila v določenem 8-dnevnem roku. Ker je oškodovanka policijski postaji podala ovadbo v 3-mesečnem roku, ki se zahteva za vložitev zasebne tožbe in ko tudi naj bi šlo za kaznivo dejanje, ki se preganja na zasebno tožbo, je na ta način tromesečni rok varovan, sodišče prve stopnje pa vlagateljice ni opozorilo, da naj svojo vlogo, ki jo sicer šteje kot obtožni predlog, v bistvu pa naj bi šlo za zasebno tožbo, ustrezno dopolni, da bo sposobna za obravnavanje. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi ugodilo tako, da je zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek z napotilom, da naj z vlogo oškodovanke kot tožilke ravna kot s pravočasno vloženo, vendar nepopolno zasebno tožbo, ji da ustrezen rok za dopolnitev in šele nato, v kolikor do dopolnitve zasebne tožbe ne bi prišlo, jo lahko zavrže.
Če je bila dovoljena izvršba z rubežem in prodajo premičnin dolžnice, ne da bi bilo z izvršbo seženo na plačilo za delo dolžnice v kazenskem poboljševalnem domu, ki je praviloma izvzeto od izvršbe, okoliščina, da je dolžnica na prestajanju zaporne kazni in nima dohodkov, ne predstavlja upoštevnega ugovornega razloga.
Kljub hudim posledicam (en sopotnik umrl, dva hudo telesno poškodovana) je sodišče druge stopnje potrdilo napadeno sodbo in zavrnilo pritožbo javnega tožilca, ki je zahteval kazen zapora. Za takšno kazensko sankcijo govorijo okoliščine, v katerih je do nesreče prišlo (poledenela cesta in močno zmanjšana vidljivost zaradi goste megle), poročilo Centra za socialno delo, da je obtoženec kot mlajši polnoletnik (19. let) sicer urejen in da ga je smrt prijatelja, ki je v tej nesreči umrl, hudo prizadela.
Tudi pri odločanju o odškodninski odgovornosti toženca je treba izhajati iz temeljnih načel obligacijskega prava: načela vestnosti in poštenja, prepovedi povzročanja škode, načela, da mora stranka v obligacijskem razmerju ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarja.
Oporočna sposobnost, kot je definirana z določbo 1. odstavka 59. člena Zakona o dedovanju, se domneva. Tisti, ki ima pravni interes, lahko na podlagi 1. odstavka 61. člena istega zakona tako domnevo izpodbija. Vendar za uspešno izpodbijanje ne zadošča izkazan dvom v oporočiteljevo oporočno sposobnost, temveč mora biti njegova oporočna nesposobnost v času testiranja z gotovostjo ugotovljena.
Vročitev sodne odločbe strankinemu pooblaščencu je v skladu z določbo prvega odstavka 138. člena Zakona o pravdnem postopku. Zato je prav trenutek vročitve sodne odločbe pooblaščencu stranke edini odločilen za presojo vprašanja začetka teka pritožbenega roka.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20305
ZKP člen 52, 52/1, 52/2, 52, 52/1, 52/2. KZS člen 106, 106/1, 106, 106/1.
razžalitev - nasprotna zasebna tožba
V sporu v zvezi s služnostjo poti je prišlo do treh dogodkov, ki so po zasebni tožbi in delno nasprotni zasebni tožbi v zvezi s spori med sosedi. Sodišče prve stopnje je razen za eno dejanje (realna iniuria), za vsa druga dejanja izreklo oprostilno sodbo zaradi pomanjkanja dokazov. Sodišče druge stopnje je ob reševanju pritožb obeh strani nasprotno zasebno tožbo zavrnilo, ker ni bilo zanjo pogojev. Glede na zatrjevani dogodek, ki zajema nasprotno zasebno tožbo, je bila zasebna tožilka druga oseba in ne tista, na katero naj bi se nasprotna tožba nanašala, vložena pa je bila tudi po preteku treh mesecev.
Pri obdolžencu, ki je še potem, v nekaj dneh ko je bil že zaslišan na sodišču kot obdolženec zaradi kaznivega dejanja igranja na srečo in kljub temu, da je obljubil, da tega ne bo več počel, ponovno druge slepil z enako igro na srečo, pri čemer je povedal, da je to storil zato, ker mora plačati denarno kazen pri sodniku za prekrške, je pa brez zaposlitve, je podana posebna okoliščina, ki opravičuje bojazen, da bi utegnil ponoviti kaznivo dejanje, zaradi česar je podan priporni razlog iz 3. točke II. odstavka 191. člena ZKP, zaradi česar je podaljšanje pripora utemeljeno.
razdružitev solastnega premoženja - napotitev na pravdo - sodna poravnava
Nepravilno je sodišče prve stopnje napotilo na pravdo stranko za ugotovitev, da je del nepremičnin, ki so predmet razdružitvenega postopka, njegovo posebno premoženje, če je bila o tem zahtevku že sklenjena sodna poravnava.
Tatvina 2 m3 drv za kurjavo ni dejanje majhnega pomena. Socialni razlogi, na katere sta se obdolženca sklicevala, niti sami zase, niti v zvezi z ostalimi okoliščinami ne opravičujejo ocene, da gre za dejanje majhnega pomena.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20377
ZKP člen 376, 376/1-2, 376, 376/1-2. KZJ člen 49, 49/1, 49, 49/1.
preizkus sodbe po uradni dolžnosti - kršitev kazenskega zakona v škodo obtoženca - odmera kazni obsojencu
Podana je kršitev kazenskega zakona v škodo obdolženca, če mu ni bila ob izrečeni kazni zapora zaradi obravnavanega kaznivega dejanja izrečena enotna kazen z upoštevanjem kazni po prejšnji obsodbi v skladu s čl. 49/I KZJ, takšno kršitev pa mora sodišče druge stopnje v pritožbenem preizkusu upoštevati po uradni dolžnosti.
V skladu s 1. točko drugega odstavka 4. člena veljavnega zakona o sodnih taksah je potrebno za vsako izročeno vlogo plačati sodno takso. Okoliščina, da je vložil dolžnik ugovor po izteku roka, zaradi česar je bil ugovor neupoštevan, na samo obveznost plačila takse nima vpliva oziroma s tem taksna obveznost ne preneha.
Iz dejstev, ki jih zatrjuje tožnik mora izhajati pravna posledica, katero uveljavlja v tožbenem zahtevku. Če tožnik vseh pravotvornih dejstev ne navede, tožba ni sklepčna.