Ponovitvena nevarnost je nedvomno podana, če je obdolženka osumljena večjega števila kaznivih dejanj, ki jih je izvrševala v razdobju 2 let, zadnjega med njimi še potem, ko je bila že zaslišana pred preiskovalnim sodnikom.
Izvršilno sodišče mora pri odločanju o predhodnem vprašanju - priznanju tuje sodne odločbe ugotavljati, ali je utemeljen dolžnikov ugovor nepravilnega vabljenja v postopku pred tujim sodiščem.
KZS člen 166, 166/1-1, 166, 166/1-1. KZJ člen 51, 53, 53/4, 51, 53, 53/4.
velika tatvina - kazenska sankcija - pogojna obsodba
Ker se je obtoženec po storitvi dejanja začel zdraviti zoper alkoholizem in je zdravljenje uspešno, dejanje pa je ostalo pri poskusu, so dani pogoji za izrek pogojne obsodbe.
KZS člen 107, 107/1, 107, 107/1. KZJ člen 95, 95/1-6, 95, 95/1-6.
obrekovanje - zastaranje kazenskega pregona
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da ima dejanje, opisano v zasebni tožbi, le znake kaznivega dejanja obrekovanja po 1. odstavku 107. člena KZS in da je pregon storilca že zastaral.
Ovadbo je javno tožilstvo zavrglo, ker je ugotovilo, da ne gre za uradno preganljivo kaznivo dejanje, iz vsebine navedb oškodovanke v ovadbi pa je razvidno, da bi šlo za kaznivo dejanje, ki se preganja na zasebno tožbo. Sodišče prve stopnje je tzv. obtožni predlog zavrglo, ker oškodovanka kot tožilka vloge ni vložila v določenem 8-dnevnem roku. Ker je oškodovanka policijski postaji podala ovadbo v 3-mesečnem roku, ki se zahteva za vložitev zasebne tožbe in ko tudi naj bi šlo za kaznivo dejanje, ki se preganja na zasebno tožbo, je na ta način tromesečni rok varovan, sodišče prve stopnje pa vlagateljice ni opozorilo, da naj svojo vlogo, ki jo sicer šteje kot obtožni predlog, v bistvu pa naj bi šlo za zasebno tožbo, ustrezno dopolni, da bo sposobna za obravnavanje. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi ugodilo tako, da je zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek z napotilom, da naj z vlogo oškodovanke kot tožilke ravna kot s pravočasno vloženo, vendar nepopolno zasebno tožbo, ji da ustrezen rok za dopolnitev in šele nato, v kolikor do dopolnitve zasebne tožbe ne bi prišlo, jo lahko zavrže.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi in izrekom sodbe
S tem, ko je sodišče prve stopnje v sklepu o sodnem opominu v okviru pravne opredelitve kaznivega dejanja namesto trdilne, uporabilo pogojno besedno zvezo (namesto "s tem je storil", je zapisalo, "s čemer naj bi storil"), ni storilo absolutno bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. tč. 1. odstavka 364. čl. ZKP. V obravnavanem primeru gre zgolj za navidezno nasprotje med izrekom in razlogi izpodbijanega sklepa, ki v ničemer ne vpliva na njegovo jasnost in razumljivost in ki kljub temu omogoča preizkus izpodbijanega sklepa. Zatrjevana procesna kršitev bi bila podana, če bi šlo za nasprotje glede odločilnih dejstev. V tem primeru pa je posredi očiten jezikovni - pisni spodrsljaj sodišča prve stopnje, katerega ni mogoče odpraviti s popravnim sklepom (čl. 358 ZKP), ker je bila napaka storjena že v izvirniku odločbe. Možna bi bila celo razlaga, da se navedena pomanjkljivost nanaša na sprejeto pravno opredelitev kaznivega dejanja, napačno pravno sklepanje pa ne pomeni absolutne bistvene kršitve določb kazenskega postopka.
Kljub hudim posledicam (en sopotnik umrl, dva hudo telesno poškodovana) je sodišče druge stopnje potrdilo napadeno sodbo in zavrnilo pritožbo javnega tožilca, ki je zahteval kazen zapora. Za takšno kazensko sankcijo govorijo okoliščine, v katerih je do nesreče prišlo (poledenela cesta in močno zmanjšana vidljivost zaradi goste megle), poročilo Centra za socialno delo, da je obtoženec kot mlajši polnoletnik (19. let) sicer urejen in da ga je smrt prijatelja, ki je v tej nesreči umrl, hudo prizadela.
hudo kaznivo dejanje zoper varnost javnega prometa - vzročna zveza
Obravnavana prometna nezgoda je posledica nepravilnega in protipredpisnega ravnanja dveh udeležencev: obtoženca, ki je vozil z nedovoljeno hitrostjo (104 namesto 60 km/h) in oškodovanca, ki je na kolesu z motorjem zapeljal v križišče, čeprav ni imel prednosti.
Obtoženec je kršil določbo 1. odstavka 46. čl. ZTVCP, ker je vozil z nedovoljeno hitrostjo, pri čemer do prepovedane posledice ne bi prišlo, če bi vozil v okviru dovoljene hitrosti. Tako velike prekoračitve dovoljene hitrosti v mestih so praviloma nevarne, saj pomenijo visoko stopnjo ogrožanja varnosti prometa in so tudi pogost vzrok za prometne nezgode, zato je bila za obtoženca v takšnih okoliščinah prepovedana posledica, ne glede na nepravilno ravnanje oškodovanca, objektivno predvidljiva je tudi povsem adekvatna njenemu vzroku - teži kršitve cestnoprometnih predpisov.
Oškodovančevo ravnanje ni prekinilo vzročne zveze med obtoženčevim ravnanjem in prometno nezgodo. Za takšno prekinitev vzročne zveze bi šlo, če bi bil zaradi ravnanja tretje osebe vzpostavljen nov vzročni odnos, ki bi samostojno in neodvisno od obtoženčevega ravnanja vodil k nastanku posledice. V konkretnem primeru pa je šlo za sicer neodvisno, vendar sočasno delovanje dveh udeležencev v prometu, ki sta oba kršila prometne predpise in oba prispevala k nastanku iste prepovedane posledice, do česar pa ne bi prišlo, če bi prometne predpise spoštovala.
KZS člen 224, 224/1, 224, 224/1. KZJ člen 51, 53, 53/4, 51, 53, 53/4.
kazenska sankcija - pogojna obsodba - napad na uradno osebo, ko ta opravlja naloge varnosti
Sodišče prve stopnje je nepravilno ovrednotilo okoliščine, ki vplivajo na izbiro in odmero kazenske sankcije. Obdolženčev napad na policista, storjen v razburjenosti, je moč oceniti kot družbeno manj nevarno dejanje, za katero obdolžencu iz razlogov kazenskopravnega varstva ni potrebno izrekati kazni. Zgolj enkratna dosedanja kaznovanost obdolženca zaradi kaznivih dejanj zoper življenje in telo pa tudi ni okoliščina, zaradi katere bi bilo neutemeljeno pričakovanje, da bo tudi pogojna obsodba obdolženca odvrnila od ponavljanja kaznivih dejanj. Zato je sodišče druge stopnje obdolžencu namesto zaporne izreklo pogojno obsodbo.
Za presojo vprašanja obsega oziroma višine kupčeve obveznosti, ki jo je slednji dolžan izpolniti na podlagi med strankama sklenjene prodajne pogodbe, je odločilna pogodbeno dogovorjena cena. Zato je neupoštevno pritožbeno sklicevanje kupca na cene, po katerih bi naj odkupovalo les gozdno gosopdarstvo, brezpredmetna pa je tudi kupčeva zahteva po naknadni sodni cenitvi vrednosti prodanega lesa.
Če je bila dovoljena izvršba z rubežem in prodajo premičnin dolžnice, ne da bi bilo z izvršbo seženo na plačilo za delo dolžnice v kazenskem poboljševalnem domu, ki je praviloma izvzeto od izvršbe, okoliščina, da je dolžnica na prestajanju zaporne kazni in nima dohodkov, ne predstavlja upoštevnega ugovornega razloga.
Pri obdolžencu, ki je še potem, v nekaj dneh ko je bil že zaslišan na sodišču kot obdolženec zaradi kaznivega dejanja igranja na srečo in kljub temu, da je obljubil, da tega ne bo več počel, ponovno druge slepil z enako igro na srečo, pri čemer je povedal, da je to storil zato, ker mora plačati denarno kazen pri sodniku za prekrške, je pa brez zaposlitve, je podana posebna okoliščina, ki opravičuje bojazen, da bi utegnil ponoviti kaznivo dejanje, zaradi česar je podan priporni razlog iz 3. točke II. odstavka 191. člena ZKP, zaradi česar je podaljšanje pripora utemeljeno.
KZS člen 56, 56. KZJ člen 9, 9/2, 9/3, 9, 9/2, 9/3.
ogrožanje z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru - prekoračen silobran
Obdolženec, ki je v prepiru, ki ga je sam izzval, nato bil napaden in je v enakoštevilčni skupini napram drugi enakoštevilčni skupini uporabil orožje - pištolo s tem, da je ustrelil v tla, je storil kaznivo dejanje ogrožanja z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru po 56. členu KZ RS v prekoračenem silobranu v zvezi z drugim in tretjim odstavkom 9. člena KZ SFRJ.
Iz dejstev, ki jih zatrjuje tožnik mora izhajati pravna posledica, katero uveljavlja v tožbenem zahtevku. Če tožnik vseh pravotvornih dejstev ne navede, tožba ni sklepčna.
pridobitev lastninske pravice - lastninska pravica na nepremičnini - priposestvovanje
Za pridobitev lastnine na nepremičnini s priposestvovanjem je potrebna 20-letna dobroverna posest. Ta dobrovernost se zahteva tudi od posestnih prednikov, če naj se čas njihove posesti všteje v priposestvovalno dobo.
V skladu s 1. točko drugega odstavka 4. člena veljavnega zakona o sodnih taksah je potrebno za vsako izročeno vlogo plačati sodno takso. Okoliščina, da je vložil dolžnik ugovor po izteku roka, zaradi česar je bil ugovor neupoštevan, na samo obveznost plačila takse nima vpliva oziroma s tem taksna obveznost ne preneha.