Sodišče po uradni dolžnosti preverja vrednost predmeta oziroma zahtevka le, če sumi, da je stranka vrednost ocenila prenizko. Sicer je odločilna vrednost, kot jo je označila stranka sama.
gradnja zajetja vode in vodovoda - solastnina - družbena pogodba civilnega prava - prenos pravic in obveznosti - pravica do priključitve
Po pravnih pravil paragrafa 1201 ODZ se družba brez izrecnega ali molče izraženega soglasja članov družbe drugemu ne sme zavezati. Ob pravilni uporabi teh pravnih pravil je tedaj zaključiti, da je družbenik M. G. mogel veljavno prenesti pravice in obveznosti v zvezi z zgrajenim vodovodnim omrežjem na toženko le s soglasjem vseh družbenikov - investitorjev.
ZPPSL člen 112, 112/3-1, 113, 113-1, 112, 112/3-1, 113, 113-1.
izpodbijanje pravnih dejanj - oškodovanje upnikov - finančno stanje - neobičajen način plačila
Tožena stranka ni uspela z ugovorom, da ne obstoji objektivni element izpodbojnosti, ker da na podlagi cesijske pogodbe plačani znesek predstavlja le 40 % njene celotne terjatve do stečajnega dolžnika. Za neobičajno izterjavo terjatve gre takrat, ko je plačilo opravljeno na način, katerega upnik takrat ne bi mogel doseči s tožbo.
Faktura v zadostni meri izkazuje podlago zahtevka in ni potrebno zgolj obstoja terjatve dokazovati še z drugimi listinami: naročilnico, dobavnico itd. Te listine pridejo v poštev pri posebnih ugovorih: pomanjkanje stvarne legitimacije, neizpolnitev pogodbene obveznosti itd.
Iniciativni odbor toženih lastnikov ne more biti stranka, ampak le posrednik pri nastanku obveznosti med podjetjem za upravljanje in vzdrževanjem in etažnim lastnikom - gradbenim podjetjem.
Okoliščina, da se je toženec zanesel na zagotovilo tožnika o umiku tožbe in zato ni do konca glavne obravnave navedel dejstev in dokazov o prenehanju terjatve, ne ustreza zahtevam iz 1. odstavka 496.a člena ZPP. Zato s pritožbo ne more več uveljavljati novih dejstev in dokazov.
Tožeča stranka je sporne poslovne prostore uporabljala brez pravnega temelja, zato je zahtevek za uporabnino oziroma najemnino potrebno presojati ob uporabi pravila o neupravičeni pridobitvi (210. člen ZOR).
Zaradi uporabe stvari - poslovnih prostorov brez pravnega temelja je tožena stranka tudi upravičena do povrnitve koristi "najemnine", ki jo je tožeča stranka od uporabe le-te imela (219. člen ZOR).
Zakon o obligacijskih razmerjih nudi tožeči stranki tako iz naslova jamčevanja za napake, kot tudi garancije upravičenja, ki jih naročnik dela (kupec) lahko izbira po lastni presoji in sicer: odprava napak, znižanje cene, odstop od pogodbe in vselej tudi odškodnina. Glede na okoliščine lahko naročnik odpravi napake tudi sam na stroške izvajalca. Uporaba člena 224 ZIP pride v poštev, ko je naročnik pridobil izvršilni naslov, po katerem mora izvajalec odpraviti napake, pa tega ne stori. V obeh primerih pa nastane na strani naročnika denarna terjatev.
sklep o izvršbi - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi
Dolžnik ima pravni interes za vložitev ugovora zoper sklep o dovolitvi izvršbe v vsakem primeru. Ali je razlog, ki ga zatrjuje, takšen, da preprečuje izvršbo, pa je vprašanje utemeljenosti ugovornega razloga in ne dovoljenosti.
Če je bila kupoprodajna pogodba v pretežnem delu s strani obeh pogodbenih strank izpolnjena, prodajalec zgolj zaradi zamude kupca z delnim plačilom kupnine, ne more pogodbe razdreti.
ZKP člen 407, 407/1, 407, 407/1. KZJ člen 69, 249, 249/1, 69, 249, 249/1.
prepovedan prehod čez državno mejo
Vrednote in njih varovanje narekujejo razmere, ki vladajo v neki družbi. Seveda ni nujno, da so te vrednote sprejemljive za celotno družbo in občečloveško gledano moralne. Z današnjega zornega kota je komajda doumljivo, da je bila za kaznivo dejanje prepovedanega prehoda čez državno mejo po 303. členu takratnega KZ zagrožena tako visoka kazen zapora. Vendar pa je kršitev mejnega režima v vseh državah, odvisno od razmer, mileje ali ostreje sankcionirana. Zato ni mogoče slediti pritožniku, ko izpostavlja, da gre pri dejanju, za katerega zahteva obnovo kazenskega postopka (drugih dejstev, ki bi tako trditev podkrepili, pa ne navaja) za politični delikt.
prodajna pogodba - predmet izpolnitve - tržna cena
Ker v kupoprodajni pogodbi stranki predmeta izpolnitve - karakteristik garaže, nista definirali, prodajalec pa je ceno predmeta prodaje oblikoval po kriterijih, po katerih se na trgu takšen predmet prodaja, je tudi dejstvo pravilnosti izpolnitve presojati po kriterijih tega.
statusne spremembe - sposobnost biti pravdna stranka
Ker je sodišče sklep o plačilnem nalogu izdalo zoper eno pravno osebo (podjetje), ugovor pa je vložilo drugo podjetje, bi sodišče moralo tak ugovor kot nedovoljen zavreči, izdani plačilni nalog razveljaviti in tožečo stranko v skladu s 83. členom ZPP pozvati, da tožbo v skladu z vpisom v sodni register popravi tako, da kot toženo stranko označi subjekt, ki je lahko pravdna stranka.
Po sklenjeni večstranski pogodbi se je dolžnik zavezal vrniti s strani upnika sprejete akceptne naloge. Vendar se je skliceval, da je del pogodbe, s katero je urejen njun odnos ničen, ker je predmet njune medsebojne obveznosti nedoločen oziroma nedoločljiv (47. čl.
ZOR). Zato je menil, da ga večstranska pogodba ne zavezuje.
V členu 92 Zakona o računovodstvu je za posamezen gospodarski prestopek zagrožena kazen za pravno osebo v razponu od 450,00 sit do 4.500,00 sit. V času izreka kazni je bil navedeni razpon zaradi učinkov inflacije v času od sprejema zakona v letu 1989, skoraj v celoti izničen. Namen zakonodajalca prav gotovo ni bil izrekanje simboličnih kazni. Zato je pri odločitvi treba upoštevati tudi težo kršitve.
gospodarski prestopek - deklaracija proizvodov - pogojna kazen
Glede na sorazmerno majhno količino pomanjkljivo deklariranih prizvodov oziroma glede na dejstvo, da proizvodi niso bili nedeklarirani, temveč le pomanjkljivo deklariran je izrek pogojne kazni pravilen. Pogojna kazen je umestna tudi glede na nekaznovanost obd. pravne osebe.