zmotna ugotovitev dejanskega stanja - ocena dokazov
Neprepričljive so navedbe prvostopenjskega sodišča, ko se zgolj zato, ker se pri enakem imenu priimek priče, sicer pakistanskega državljana, zapisan pri zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom in tisti, naveden v obtožbi, razlikuje le v eni črki, zadovolji z ugotovitvijo, da ni dovolj dokazov, da bi navedena priča sploh bila v zajeti skupini in govorila ravno o obravnavanem dogodku.
Obtoženec je barirane čeke, vedoč da na žiro računu podjetja nima kritja, izdajal le z namenom utrditi oškodovance v njihovi zmoti, da bodo njih usluge plačane in obtožencu dana posojila povrnjena. Zato je pravna opredelitev, da je obtoženec storil kaznivo dejanje goljufije po 3. odstavku 171. člena KZS in ne izdaje nekritega čeka po 2. odstavku 172. člena KZJ, na mestu.
nerazumljiva vloga - poškodbe opisane v latinskem jeziku
Vloga, v kateri so poškodbe, ki naj bi jih zasebni tožilki prizadejal obdolženec, opisane v latinskem jeziku, ne da bi bile prevedene v slovenščino, je nerazumljiva. Zato je sodišče prve stopnje naredilo prav, ko je zasebno tožbo, potem ko je v določenem roku vlagateljica ni popravila v nakazani smeri, na podlagi 3. odstavka 76. člena ZKP zavrglo.
Stranka nima pravnega interesa za ugotovitveno tožbo v primeru, da v stečajnem postopku ni bila s sklepom napotena na pravdo. V takšnem primeru je potrebno njen ugotovitveni zahtevek po 2. odstavku 288. člena ZPP zavreči.
Če stranka spremeni tožbo, tako da poleg plačila najemnine zahteva tudi izpraznitev poslovnega prostora, potem je treba odločiti o dovoljenosti spremembe tožbe, kateri se nasprotna stranka izrecno upira. Šele, če bi sodišče dovolilo spremembo tožbe, lahko to zavrže zaradi litispendence.
Atrakcija pristojnosti zaradi stečajnega postopka iz člena 63 ZPP se nanaša le na krajevno pristojnost, ne pa na stvarno pristojnost rednih sodišč. Pravice in obveznosti je potrebno presojati po predpisih, ki so veljali v času nastanka teh odnosov, razen če je kasnejši zakon določil (v prehodnih določbah) drugače.
umik tožbe - izostanek strank z dveh zaporednih narokov
Razlog smotrnosti in ekonomičnosti postopka ne more preprečiti nastanka zakonske domneve o umiku tožbe zaradi izostanka obeh pravdnih strank z dveh zaporednih narokov za glavno obravnavo.
ZOR člen 277, 277/2, 399. ZPP (1977) člen 496a, 496a/1.
pogodbene obresti - višina obrestne mere - pritožba - nova dejstva v pritožbi
Vprašanje višine obrestne mere je sicer vprašanje pravilne uporabe materialnega prava, vendar pa navedba o tem, da niso bile dogovorjene pogodbene obresti in da zato veljajo le zakonite zamudne obresti, pomeni izpodbijanje dejanskega stanja, v zvezi s katerim so pritožbene novote dovoljene le pod pogoji iz 1. odst. 496.a člena ZPP.
ZOR člen 780, 781, 782, 783, 784, 785, 786, 787, 780, 781, 782, 783, 784, 785, 786, 787.
komisija - dajanje računa - prenos obveznosti
V skladu z določilom člena 780 ZOR je komisionar dolžan nemudoma opraviti s komitentom obračun in prenos terjatev in drugih pravic iz posla, ki ga je opravil v svojem imenu in za račun komitenta - tožene stranke. V členih 780 in 787 ZOR je določena zakonita cesija od komisionarja na komitenta in sicer ne le pravic, temveč tudi obveznosti. V kolikor je torej ta prenos pravic in obveznosti med komisionarjem in komitentom-toženo stranko že izvršen, bi bila tožena stranka dolžnik za plačilo dobavljenega blaga po vtoževanem računu.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSK00261
KZS člen 209, 209/4, 209, 209/4.
kriva ovadba v informativnem razgovoru - listina
Obdolženec naj bi na policijski postaji, potem ko so bili tam že obveščeni, da se je primerila prometna nesreča in da je domnevni povzročitelj pobegnil, naznanil, da mu je bilo vozilo ukradeno. Šele pozneje naj bi se izkazalo, da obdolženčev osebni avtomobil ni bil ukraden in da naj bi nezgodo povzročil sam. Zato je naziranje prvostopenjskega sodišča, da je kazensko ovadbo podano zoper neznanega storilca, šteti le kot sestavni del informativnega razgovora, ki ga je z obdolžencem, takrat še osumljencem, v zvezi s prometno nesrečo na podlagi 2. odstavka 151. člena ZKP opravil policist in da gre za listino, ki jo je po 83. členu ZKP potrebno iz spisov izločiti, zgrešeno.
pravdni stroški - umik tožbe - uspeh - potrebni stroški
Stroški tožeče stranke za vložitev utemeljene mandatne tožbe so bili enaki kot stroški tožene stranke za vložitev utemeljenega ugovora zoper plačilni nalog, zato je odločitev sodišča prve stopnje, da po umiku tožbe za glavnico (ki pa ni bil izjavljen takoj po izpolnitvi zahtevka), vsaka stranka nosi svoje pravdne stroške, pravilna. Pri tem ni pomembno, kako je sodišče odločilo o obrestnem delu tožbenega zahtevka, obravnavanega skupaj z glavničnim zahtevkom.
statusne spremembe - pritožba - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi
Ko je v primeru statusnih sprememb stranke očitno, da je vabilo prispelo k pravnemu nasledniku, je vročitev pravilno opravljena. Po določilu člena 496a ZPP lahko v postopku v gospodarskih sporih stranke v pritožbi navedejo le tista nova dejstva in dokaze, ki jih brez svoje krivde niso mogle navesti do konca glavne obravnave.
pravdni stroški - umik pritožbe - odgovor na pritožbo - potrebni stroški
Če stranka umakne pritožbo, pritožbeno sodišče take pritožbe ne zavrže, ampak le ugotovi njen umik. Stranka, ki umakne pritožbo, mora nasprotni stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo samo, če bi bili za pravdo pomembni, če pritožba ne bi bila umaknjena.