poslovni prostor - izpraznitev poslovnega prostora - odpoved najemne pogodbe - plačilo najemnine - zamuda s plačilom - odpovedni rok
Odpovedni in izpraznitveni razlog ni samo neplačevanje ali prepozno plačevanje najemnine, bistveno je, da je najemnik še dva meseca od opomina v zamudi s plačilom zapadle najemnine.
ZPP (1977) člen 219, 365, 365/2, 496a, 496a/1. ZOR člen 279, 279/2.
udeležba na naroku za glavno obravnavo - dokazovanje - posojilo - vrnitev posojila - procesne obresti
Okoliščina, da se tožena stranka zaradi selitve ni udeležila glavne obravnave, zaradi česar ni navedla dejstev in predložila dokazov, ni razlog, zaradi katerega bi pritožbeno sodišče obravnavalo ta dejstva in dokaze.
Pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo določbe 2. odst. 279. čl. ZOR o obrestnih obrestih.
Upnik kot predlagatelj, z dokazilom, da z individualno izvršbo na dolžnikova denarna sredstva pri banki ni prišel do plačila, verjetno izkaže obstoj stečajnega razloga - insolventnosti.
imetnik pravice do uporabe - primerno stanovanje - aktivna legitimacija
Lastnik stanovanja, ki se želi vseliti v svoje stanovanje v smislu 155/1 člena SZ, ne more zahtevati od pravne osebe iz 155/2 člena SZ, da njemu dodeli primerno stanovanje, saj se takšno stanovanje lahko dodeli le imetniku pravice do uporabe. Istočasno mora biti podana zahteva za izselitev imetnika pravice do uporabe.
Časopisni članki so bili opozorilo toženi stranki, da bi pred sklenitvijo cesijske pogodbe morala preveriti ekonomsko-finančno stanje tožeče stranke in je s tem podan subjektivni element izpodbojnosti.
Aktivno legitimacijo za vložitev izpodbojne tožbe ima stečajni dolžnik in ne stečajni upravitelj.
Stranki sta sklenili cesijsko pogodbo in ne mandatne pogodbe, zato določilo 770. člena ZOR ne pride v poštev.
Če je stanovanje namenjeno delavcem, ki opravljajo določene službene dolžnosti, imetnik stanovanjske pravice nima pravice do odkupa takšnega stanovanja.
Sodišče lahko o predhodnem vprašanju odloči samo ali počaka na odločitev pristojnega sodišča ali drugega organa ter do te odločitve prekine postopek. Če o tem ni sklepalo in sodba v tej smeri nima razlogov, gre za bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odst. 354. čl. ZPP.
ZOR člen 154, 154/1, 172, 172/1. ZPP (1977) člen 213, 213/1.
sukcesija - ustavni zakon - odgovornost države za delo njenih organov - carina - odgovornost Republike Slovenije - povrnitev škode -
Po osamosvojitvi Slovenije je za odškodninski zahtevek zaradi nezakonitega dela v carinskem postopku, ki je bil izveden še pred osamosvojitvijo Slovenije, vendar v carinarnici na območju Slovenije, odgovorna Republika Slovenija, ki sedaj izvršuje carinsko službo na tem območju.
ZOR člen 154, 154/1, 189, 189/3, 154, 154/1, 189, 189/3.
odškodnina - izgubljeni dobiček - dokazno breme
V primeru vračanja premoženjske koristi v stečajno maso tečejo zamudne obresti od dne, ko je novi upnik prejel plačilo po odstopljeni terjatvi in ne od dne, ko je bila sklenjena pogodba o cesiji. Stranka, ki ni zahtevala povrnitve pravdnih stroškov do konca glavne obravnave, ne more teh zahtevati v novem postopku, ki začne teči po razveljavitvi sodbe, izdane po koncu te glavne obravnave - tem manj, če je bila sodba razveljavljena na pritožbo nasprotne stranke.
Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odst. 354 člena ZPP, sodba namreč nima razlogov o odločilnih dejstvih, delno pa so si razlogi med seboj v nasprotju. Predmet tožbenega zahtevka je prevoznina iz treh računov za prevoze, ki bi naj bili opravljeni 21.5., 22.5. in 23.5.1991. Iz podatkov v spisu pa izhaja, da tožnica prevozov ni izvršila. Kakšna je torej pravna podlaga izreka v prvostopni sodbi ni navedeno.
Ni mogoče šteti, da je stranka oz. njen pooblaščenec ravnal malomarno, ko ni izkoristil prvega izmed petnajstih dni za pritožbo - za naslednje dni pa je z uradnim potrdilom o nezmožnosti za delo izkazan opravičljiv razlog. Po določilu 138 ZPP je opravljena vročitev tistega dne, ko je vročena strankinemu pooblaščencu. Tudi, če bi sodišče poslalo sodbo neposredno stranki, teče pritožbeni rok od dneva vročitve pooblaščencu.
Sodišče prve stopnje je vročilo sodbo toženi stranki dne 23.8.1993, torej je petnajstdnevni rok za pritožbo iztekel 7.9.1993 opolnoči.
Tožena stranka je svojo pritožbo poslala po pošti z navadno poštno pošiljko. Ta je prispela neposredno k Višjemu sodišču v Ljubljani šele 9.9.1993, torej po preteku roka za pritožbo. Zato je sodišče druge stopnje po določilu 366. člena Zakona o pravdnem postopku pritožbo zavrglo kot prepozno.
Na opozorilo sodišča bi tožeča stranka morala ugotoviti, kdo je pravdni naslednik njenega dolžnika. Ker tega ni storila, so po členu 83 ZPP nastopile procesne posledice, ki jih je ugotovilo prvostopno sodišče v izpodbijanem sklepu.
Sodišče je ves čas postopka označevalo tožečo stranko s firmo, ki jo je sama navedla v izvršilnem predlogu - tožbi. Če je med pravdo prišlo pri tožnici do statusnih sprememb, bi morala tožnica o tem obvestiti sodišče. Vprašanje identifikacije spora je interna zadeva tožeče stranke.
izvršba na podlagi verodostojne listine - umik - pravnomočno razsojena stvar - res iudicata
Postopek se je začel z izvršilnim predlogom na podlagi verodostojne listine za izterjavo glavnice 2.504,00 din. Iz ugovora dolžnika je razvidno, da je ugovarjal le za del glavnice 300,50 din s pripadki. Tako je postal sklep o dovolitvi izvršbe opr. št. I Ig 4683/89-2 z dne 28.12.1989 pravnomočen za glavnico 2.203,50 din s pripadki. Ker je v tem obsegu o zahtevku pravnomočno odločeno, se sklep Višjega sodišča v Mariboru opr. št Cpg 116/90-3 nanša le na ugovarjanih oz. še spornih 300,50 din spp.