Če je (tuji) pravni osebi priznan položaj avtorja, ima tudi pravna oseba poleg materialne še moralno avtorsko pravico, ki je predvsem v tem, da jo priznajo in navedejo kot avtorja. O višini odškodnine zaradi izgubljenega dobička lahko sodišče odloči po prostem preudarku, če bi bilo njeno ugotavljanje zvezano z nesorazmernimi težavami, ker je tožeča stranka, pri kateri je treba izvesti dokaze, v tujini in zelo oddaljena od sedeža sodišča, škodni dogodek pa je časovno zelo odmaknjen. Tožbeni zahtevek na objavo sodbe "v tisku vseh držav, s katerimi tožena stranka vzdržuje zračne linije" je neopredeljen, zato je bila tožba v tem delu utemeljeno zavržena, ko ga tožeča stranka na poziv sodišča ni določno opredelila. Objavo sodbe lahko avtor zahteva tako zaradi kršitve materialne kot tudi moralne avtorske pravice, o njegovi utemeljenosti pa sodišče odloči upoštevaje konkretne okoliščine primera, med njimi zlasti ali je nastala taka škoda, ki jo je na ta način možno restituirati oziroma s tem doseči satisfakcijo, časovno odmaknjenost kršitve in druge. Pisna izjava dolžnika avtorju, da njegovega avtorskega dela ne uporablja več, pripravljen pa mu je plačati odškodnino, predstavlja pripoznavo dolga, ki ima za posledico pretrganje zastaranja terjatve, čeprav v njej ni navedena višina odškodnine.
ZOR člen 88, 88/1, 88/3, 104, 104/1, 109, 111, 145, 145/1, 145/2. ZPPSL člen 92.
odstop pogodbe - veljavnost pogodbe - zakoniti zastopnik - direktor - začetek stečajnega postopka - ničnost
Tožeča stranka je na dan, ko je bil zoper njo začet stečajni postopek, z aneksom odstopila pogodbo o zakupu osebnega avtomobila, sklenjeno z drugotoženo stranko, prvotoženi stranki. Aneks je za tožečo stranko podpisal njen direktor, tožeča stranka pa ga kasneje ni odobrila. V tem primeru ne gre za to, da bi aneks sklenila poslovno omejena pravna oseba, ampak za sklenitev pogodbe brez pooblastila, kar ima za posledico ničnost (na kar sodišče pazi po uradni dolžnosti), ne pa izpodbojnost spornega aneksa. V vsakem primeru pa mora prvotožena stranka avtomobil vrniti tožeči stranki.
ZOR člen 71, 71/1, 71/2, 71/3, 99, 100, 101, 557, 71, 71/1, 71/2, 71/3, 99, 100, 101, 557.
posojilna pogodba - pisna pogodba - domneva o popolnosti listine - nejasna določba - prava volja - razlaga pogodbe
Četudi je posojilna pogodba sklenjena v pisni obliki, so veljavni sočasni ustni dogovori o stranskih točkah, o katerih v oblični pogodbi ni ničesar rečeno. V pismeni posojilni pogodbi ob dogovorjeni valutni klavzuli ni bilo ničesar rečeno glede vrste tečaja, tožeča stranka pa je zatrjevala, da je bil o tem dosežen ustni dogovor.
Sodišče bi zato moralo ugotoviti pravo voljo strank glede tega vprašanja in če na tak način ne bi ugotovilo vsebine dogovora, pa bi moralo uporabiti pravila o razlagi pogodbe.
Račun, ki je bil v izvršilnem postopku priznan kot verodostojna listina, ima v pravdi ravno tako dokazno moč kot ostali dokazi in ga sodišče ocenjuje skupaj z njimi po načelu proste presoje dokazov.
ZIP člen 21, 21/1. ZPP (1977) člen 446, 446/4, 446/5.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrtnik - izdaja plačilnega naloga - zavrženje tožbe
Tožbe s predlogom za izdajo plačilnega naloga sodišče ne sme zavreči, če je tožbo vložila tožeča stranka kot obrtnica. V takem primeru niso podani pogoji za izvršbo na podlagi verodostojne listine (21. člen ZIP). Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine lahko vloži le pravna oseba zoper pravno ali fizično osebo.
Sodišče sodi v mejah postavljenega zahtevka in če je tožnik izrecno zahteval plačilo v hrvaških dinarjih, ne more uspeti s pritožbo, ko se sklicuje na 8. člen Zakona o denarni enoti RS in zahteva sodbo v tolarjih.
ZIP člen 265, 265/1, 266, 266/1-3, 265, 265/1, 266, 266/1-3.
začasna odredba - denarna terjatev - prepoved dolžnikovemu dolžniku, da dolžniku ne sme izplačati terjatve - verjetnost obstoja subjektivne nevarnosti
Upnik ni izkazal verjetnosti obstoja nevarnosti, da bo dolžnik ravnal tako, da bo onemogočil ali precej otežil izterjavo, zato je bil predlog za izdajo začasne odredbe zavrnjen.
ZKP člen 350, 350-1, 350, 350-1. KZS člen 171, 171/3, 171, 171/3.
goljufija - poslovanje v imenu podjetja - korist pridobil obtoženec
Obtoženčevo naziranje, da v njegovem ravnanju ni vseh znakov kaznivega dejanja goljufije po 3. odstavku 171. člena KZS, ker je posle kot direktor sklepal v okviru registrirane dejavnosti in v imenu ter na račun podjetja, tako pa pridobil premoženjsko korist podjetju in ne sebi, je napačno. Obtoženec je poslovne odločitve sprejemal samostojno, ne da bi komurkoli polagal račune, tako da je na mestu ugotovitev, da je posloval zase in na svoj račun. Vlogi ostalih dveh soustanoviteljev sta bili zgolj formalno dekorativne narave, kajti pri poslovnih odločitvah sploh nista imela nobene besede. Podjetje pa je obtožencu služilo le kot neogibna kulisa, saj je moral nastopiti kot direktor podjetja, da je posle sploh lahko sklenil. S pridobljenimi sredstvi podjetja pa je prosto in brez omejitev razpolagal sam. Odtod je sodišče ravnalo prav, ko se je postavilo na obtoženčevemu naziranju nasprotno stališče.
V primeru, da je rok plačila 15 dni, dolžnik pa plačilo zavaruje z manico, ki zapade v plačilo v daljšem roku, je upnik upravičen do zamudnih, ne pa samo do meničnih obresti.
V tožbenem zahtevku ni bila navedena denarna enota, v kateri naj bi tožena stranka plačala denarni zahtevek, zaradi česar je sodišče prve stopnje tožbo zavrglo kot nerazumljivo, čeprav je bila tožba vložena leta 1990, ko je bila v SFRJ edina denarna enota dinar. Zato tožba ni bila nerazumljiva in je bilo treba prvostopni sklep razveljaviti.
Tožena stranka je ugovarjala, da je bila z večstranskim pobotom njena obveznost plačila obresti do tožeče stranke v celoti, ne pa samo delno poravnana, ker je terjatev, od katere so bile obračunane obresti, prenehala z medsebojnim pobotom, o čemer pa sodba sodišča prve stopnje ni imela razlogov. S tem je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 13. točki 2. odst. 354. čl. ZPP.
Če je bila služnost s pravnomočno sodbo že ukinjena, toženec s tem, da s postavitvijo ograje tožniku preprečuje izvrševanje služnosti, ne moti tožnika v njegovi posesti izvrševanja služnosti, čeprav ni predhodno predlagal izvršbe zaradi opustitve z denarnimi kaznimi.
V primeru, če sodišče predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodi po 1. odstavku 117. člena ZPP, velja, da je pritožba vložena pravočasno v primeru, da jo predlagatelj vloži obenem, ko vloži predlog za vrnitev v prejšnje stanje (4. odstavek 118. člena ZPP).
ZPPSL člen 159, 159/1. ZOR člen 99, 100, 101, 426, 426/1.
likvidacija - prevzem premoženja likvidacijske mase - odgovornost prevzemnika premoženja - naknadno ugotovljene terjatve in obveznosti - razlaga pogodbe
Interpretacijska pravila se uporabljajo le subsidiarno, šele takrat, ko splošna pravila o razlagi nejasnih določb (iz 99. člena ZOR) odpovedo
V ponovljenem postopku bo tako likvidacijski senat moral ugotoviti, ali sta A. in AB. s sporazumno razdelitvijo terjatev in obveznosti iz 3. in 4. člena aneksa št. 5 k Pogodbi o ureditvi medsebojnih razmerij mislili na sporazum iz 15. člena pogodbe ali na sporazum iz 2. člena obravnavanega aneksa. Ugotoviti bo torej moralo njuno voljo. Če se bo izkazalo, da je s sporazumom mišljen dogovor iz 15. člena Pogodbe o ureditvi medsebojnih razmerjih, pa bo moral likvidacijski senat preveriti, ali ključ za razdelitev terjatev in obveznosti iz dopolnitve pritožbe z dne 3.8.1993 (redna št. St 169/92-42) ustreza dejanskemu stanju. Šele nato bo moč tudi pravilno uporabiti materialno pravo.
povrnitev gmotne škode - pooblastila tržne inšpekcije - prepoved opravljanje gospodarske dejavnosti - odprava pomanjkljivosti - uporabno dovoljenje pooblastilo tržne inšpekcije iz 4. člena zakona o tržni inšpekciji, da z odločbo prepove opravljanje gospodarske dejavnosti do odprave pomanjkljivosti, še ne pomeni, da je pristojna tudi za izdajo odločbe po 147. členu zakona o podjetj
Tožnik, ki umakne tožbo, mora povrniti nasprotni stranki pravdne stroške. Takšne stroškovne posledice pa ne nastopijo samo pri izrečnem umiku tožbe, ampak tudi vselej, kadar velja tožba po samem zakonu za umaknjeno.
ugotovitvena tožba - pravni interes - predhodno vprašanje - pravica upnika do poplačila v stečajnem postopku
O upnikovi pravici do poplačila v stečajnem postopku se odloča s sklepom o glavni razdelitvi. Odločitev o tej pravici je predhodno vprašanje za pravdno sodišče. S pravnomočnostjo sklepa o glavni razdelitvi, v katerem upnikova prerekana terjatev ni upoštevana, nima upnik več pravnega interesa na ugotovitveni tožbi. Morebitna razveljavitev ali sprememba sklepa o glavni razdelitvi na podlagi izrednega pravnega sredstva je lahko razlog za obnovo postopka.
pobotni ugovor - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Bistveno je kršen postopek, če sodišče prve stopnje ni odločilo o pobotnem ugovoru tožene stranke (1. odstavek 354. člena v zvezi s 3. odstavkom 338. člena ZPP), ker je to vplivalo na pravilnost sodbe.