SPIZ je postala z dnem uveljavitve Stanovanjskega zakona lastnica stanovanj in stanovanjskih hiš, namensko zgrajenih za upokojence.
SPIZ ni dolžan prodati stanovanj v stanovanjskih hišah, ki so bile v celoti namensko zgrajene za reševanje stanovanjskih potreb upokojencev, saj bi z odprodajo taka hiša izgubila status, ki ji je bil od dograditvi namenjen.
Za kaznivo dejanje po I. odst. 157. člena KZS je v zakonu predpisana le kazen zapora do enega leta. S tem, ko javni tožilec, ki se ne strinja z izrekom pogojne obsodbe, predlaga, da se obdolžencu izreče denarna kazen, sam sprejema oceno sodišča prve stopnje, da so podane posebne olajševalne okoliščine, saj le te dovoljujejo uporabo omilitvenih določil. Sodišče druge stopnje zato meni, da teža storjenega kaznivega dejanja narekuje le zvišanje v pogojni obsodbi določene kazni in podaljšanje preizkusne dobe.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20167
ZKP člen 258, 258/1, 364, 364/1-11, 258, 258/1, 364, 364/1-11. KZJ člen 245, 245/1, 245, 245/1.
izvedenec - prištevnost - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi in izrekom sodbe - odvzem premoženjske koristi - neupravičena proizvodnja in promet z mamili
V zbranem gradivu ni podlage za sum, da bi utegnila biti obtoženčeva prištevnost izključena ali zmanjšana, kar bi opravičevalo izvedenstvo; ugotovitve izvedenca psihiatra ne potrjujejo zatrjevane obtoženčeve odvisnosti od mamil, tudi obtoženčeva osebnostna motenost ne opravičuje domneve, da je bila pri obtožencu znatneje prizadeta prištevnost, kar bi edino opravičevalo odreditev izvedenstva.
Nasprotje v opisu kaznivega dejanja, da je obtoženec prenašal 1153 g heroina ter mnenjem izvedenke, da gre za tolikšno količino uprašene snovi, ki vsebuje heroin, je zgolj navidezno in ne predstavlja bistvene kršitve določb kazenskega postopka; na črnem trgu ni čistega heroina, v obravnavanem primeru je v zaseženi snovi prevladovala komponenta heroin, zato je celotno zaseženo količino snovi šteti kot mamilo heroin ne glede na to, koliko je bilo nečistega heroina.
Z nastankom novih držav iz republik nekdanje SFRJ in z uvedbo lastnega denarja v teh državah je dinar kot valuta države SFRJ prenehal obstajati. Tožbeni zahtevek na plačilo v dinarjih je tako nedoločen oziroma nejasen, sodba, ki se glasi na tako valuto, pa je tudi nejasna in nerazumljiva.
Obsojenec s pravnomočno sodbo zaradi kaznivega dejanja neplačevanja preživnine ni izpolnil posebnega pogoja, določenega v pogojni obsodbi po 3. odst. 98. čl. KZS, zato mu je bila pogojna obsodba preklicana.
ZKP člen 158, 158/3, 159, 159/1, 158, 158/3, 159, 159/1.
sklep o preiskavi - vsebina sklepa - utemeljen sum
Ker se preiskovalni sodnik ni strinjal z zahtevo zasebnega tožilca za uvedbo preiskave, je senat sodišča prve stopnje iz 23. čl. ZKP uvedel preiskavo zaradi utemeljenega suma, da so obdolženci storili kaznivo dejanje zlorabe položaja (pravic) odgovorne osebe po čl. 133/2 KZS, neupravičenega dajanja daril po čl. 145/2 KZS, neupravičenega sprejemanja daril po čl. 144/2 KZS ter pomoči h kaznivemu dejanju po čl. 133/2 KZS v zvezi s čl. 24 KZJ. Sodišče druge stopnje je pritožbe zagovornikov zavrnilo kot neutemeljene.
huda telesna poškodba - sostorilstvo - vzročna zveza
Ker so obtoženci obtoženi, da so kaznivo dejanje hude telesne poškodbe storili v sostorilstvu, za obstoj udeležbe posameznega storilca ni potrebno dokazati, da je vsak oškodovancu povzročil poškodbo, ki ima vse znake kaznivega dejanja hude telesne poškodbe.
nedovoljena proizvodnja in promet z orožjem ali razstrelilnimi snovmi - meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje - kršitev kazenskega zakona v škodo obtoženca - nekaznivost - beneficium cohaesionis
Pritožbeno sodišče je s poizvedbami na Ministrstvu za notranje zadeve (člen 370/4 ZKP) ugotovilo, da takšno orožje (plinska pištola in pištola KT-9 mm) s posebnim dovoljenjem in pod določenimi pogoji občani smejo nabavljati in imeti v posesti, kar pomeni, da to orožje ne sodi med tiste vrste orožja (4. člen Zakona o orožju), katerega promet in posest sta prepovedana. Zaradi kršitve kazenskega zakona v škodo obtoženca (člen 365 točka 1 ZKP) je pritožbeno sodišče v tem delu obtoženca oprostilo obtožbe po 1. točki 350. člena ZKP.
Razlogi zaradi katerih je odločilo v korist soobtoženca, ki se je v tej smeri pritožil, so v korist obtoženca, ki se v tej smeri ni pritožil, zaradi česar je tudi tega obtoženca oprostilo dela obtožbe po 1. točki 350. člena ZKP in ga spoznalo za krivega v manjšem obsegu (člen 380 ZKP).
uvedba preiskave s sklepom sodišča druge stopnje - utemeljen sum
Na pritožbo javnega tožilca zoper sklep senata sodišča prve stopnje je sodišče druge stopnje ocenilo, da ima zbrano dokazno gradivo dovolj podlage za utemeljen sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje goljufije po 2. odst. 171. čl. KZS.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20057
ZKP člen 191, 191/2-1, 191/2-3, 191, 191/2-1, 191/2-3. KZS člen 166, 166/1-1, 166, 166/1-1.
pripor - ponovitvena nevarnost - begosumnost - velika tatvina
Obtoženec je bil do sedaj že večkrat kaznovan. Ni zaposlen in nima stalnega prebivališča, zato bi utegnil ponoviti kaznivo dejanje, da bi si s tem pridobil sredstva za preživljanje.
Ker je bil tudi v inozemstvu, se utemeljeno sklepa, da bi v izogib kazenskemu postopku pobegnil.
Stečajni upravitelj ni upravičena oseba, da predlaga izbris hipotek na nepremičninah stečajnega dolžnika, ki je bil prodan kot pravna oseba in glede katerega je bil stečajni postopek ustavljen niti ni sodišče v stečajnem postopku upravičeno odločati o takšnem predlogu.
Neveljavno je pogodbeno določilo v posojilni pogodbi, da je dolžan dolžnik v primeru, ko upniku brez njegove privolitve vrne posojilo v tuji valuti predčasno, za čas od vrnitve posojila do roka, ko bi posojilo moral vrniti, plačati tečajne razlike kot škodo.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20032
ZKP člen 364, 364/1-11, 364, 364/1-11. KZS člen 170, 170/1, 222, 222/1, 170, 170/1, 222, 222/1. KZJ člen 51, 53, 53/4, 51, 53, 53/4.
izrek kazni - nasprotje v izreku sodbe - dokazna ocena
Pogojna obsodba ni primerna, ker ne gre za družbi manj nevarno dejanje, ker obd. ni poiskusil izterjati dolgovanega zneska po pravni poti, temveč sta oba obd. nastopila z agresijo. Nasprotja v izreku sodbe ni, skladno je opisano ravnanje posameznega obdolženca.
Dokazna ocena je sprejemljivo obrazložena, sodišče je verjelo oškodovancu.
Prejem računa brez njegove zavrnitve ali reklamacije še ni dokaz za obstoj pravnega razmerja med pravdnima strankama. Pritožbeni predlog za vpogled odpremnice in zaslišanje priče je novota, ki v gospodarskem sporu ni upoštevna, razen če bi pritožnik izkazal za verjetno, da teh dokazov brez svoje krivde ni mogel predlagati do konca glavne obravnave.
Dejstvo, da kupoprodajna pogodba, s katero je oškodovanec kupil del parcele, na kateri je raslo sadno drevje, katerega je obdolženka uničila, ni bila vknjižena v zemljiški knjigi izključno zaradi prepovedi iz člena 76 Zakona o gozdovih, ki ni dovoljeval katastrske delitve gozdnih parcel, ni ovira za ugotovitev, da je bil oškodovanec lastnik dreves, ki so bila uničena.
Pri enem od dveh dejanj ni razčiščeno dejansko stanje glede goljufivega namena, ker sodišče ni zavzelo stališča do dogovorjene nadomestne spolnitve v primeru zamude pri plačilu dolga (danega postojila).
Obsojenec ni navedel nobenih novih dejstev ali predložil novih dokazov, ki bi utegnili sami zase ali v zvezi s prejšnjimi dokazi povzročiti njegovo oprostitev ali njegovo obsodbo po milejšem zakonu, saj je v zahtevi za obnovo kazenskega postopka predlagal dokaze, katere je sodišče že v rednem sojenju deloma izvedlo in jih ocenilo, glede dokazov, ki jih ni izvedlo in jih je zavrnilo, pa je bilo že v sodbi sodišča prve stopnje pojasnjeno, zakaj izvedba že tedaj predlaganih dokazov ni bila potrebna.
Če sta bila najemniku istočasno z isto pogodbo izročena tako stanovanjska hiša, kot kmetijsko zemljišče ob njej, se razmerje presoja kot celota po splošnih določbah civilnega prava o zakupu.