Stanovanje, adaptirano v času trajanja zakonske zveze, predstavlja skupno premoženje zakoncev, čeprav je toženka sama organizirala dela, najela in plačevala delavce ter pridobila ugodne kredite.
Prispevek zapustnikovega sina k povečanju zapustnikovega premoženja je potrebno ugotavljati ne glede na eventuelne koristi, ki jih je potomec imel od uživanja premoženja za časa zapustnikovega življenja.
Obtoženec je storil kaznivo dejanje ponarejanja denarja po IV. odstavku 168. člena KZ SFRJ v zvezi s 4. členom Ustavnega zakona RS, ker je vedoč, da gre za ponarejen denar, ko je le-tega izročil drugi osebi kot nagrado za uslugo.
zemljiška knjiga - sprememba vrste rabe - poočitba spremembe rabe - podatki zemljiškega katastra - naznanilni list
Poočitbo delitve in spremembe vrste rabe v zemljiški knjigi na podlagi naznanilnega lista, izdelanega v zvezi z opravljeno rekonstrukcijo ceste, je v zemljiški knjigi dopustno dovoliti samo na podlagi pravnomočne odločbe geodetskega organa, ker gre za vzdrževanje zemljiškega katastra po določbah čl. 24 - 32 ZZK.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20303
ZKP člen 157, 157/1, 157, 157/1. KZS člen 171, 171/1, 171/2, 171/3, 171, 171/1, 171/2, 171/3.
preiskava - utemeljen sum - goljufija
Tudi v primeru sklepanja pravnega posla - menjalne pogodbe, ko ena od strank ponaredi identifikacijske številke na osebnem avtomobilu in istega da v menjavo drugi stranki - oškodovancu za njegovo vozilo, zadošča za utemeljen sum, da je s tem storjeno kaznivo dejanje goljufije, da je zaradi nemožnosti uporabe avtomobila oškodovancu nastala premoženjska škoda zaradi lažnivega prikazovanja dejanskih okoliščin s podtikanjem za pravni promet nesposobnega vozila kot predmeta menjalne pogodbe.
ZIP člen 265, 265/2, 267, 267/1, 267/3, 265, 265/2, 267, 267/1, 267/3.
začasna odredba - nevarnost - nobena ali neznatna škoda
Tudi pri izdaji začasne odredbe po členu 267 ZIP upnik ni dolžan izkazovati nevarnosti, če izkaže za verjetno, da dolžnik z odredbo ne bi pretrpel nobene škode.
pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem zemljišču
Po samem zakonu ni mogoče pridobiti lastninsko pravico na tujem zemljišču, ki je potrebno za redno rabo gradbenega objekta, ki ga je lastnik tega objekta zgradil na svojem zemljišču.
Ker obdolženka ni nastopala v disciplinskem postopku kot oseba, navedena v čl. 210/I KZ RS, ni podlage za ugotovitev, da bi lahko po krivem izpovedala, zato tudi svoje izpovedbe pred sodiščem združenega dela glede na izpovedbo, ki je v disciplinskem postopku ni dala, ni mogla spremeniti.
Toženka, ki se samostojno ukvarja s trgovsko dejavnostjo, odgovarja za škodo, ki jo je z vnovčenjem ukradenih čekovnih blanketov povzročil tožnici delavec, zaposlen pri toženi stranki.
Pogojna obsodba ni primerna kazenska sankcija, če je storilec kaznivega dejanja zoper varnost javnega prometa vozil motorno vozilo pod močnim vplivom alkohola in brez vozniškega dovoljenja.
Če avtor sam osebno uredi svoje avtorske pravice z izvajalcem, potem ne more mimo avtorja zahtevati plačilo avtorskih pravic še pooblaščena organizacija iz 91/3 člena ZAP.
Toženec, ki trdi, da ima pravico hoditi in voziti po zemljišču tožnika v zvezi z zahtevkom tožnika na opustitev hoje in voženj po njegovem zemljišču, mora dokazati, da je pridobil tako pravico, s katero je omejena lastninska pravica tožnika na nepremičnini, s pravnim poslom ali priposestvovanjem.
Samo zanikanje obdolženca in njegova navedba, da je s pričama v sovražnem odnosu, še ne pomeni, da sodišče pričam ne bi moglo verjeti, če obenem niso podane kakšne konkretne okoliščine, ki kažejo na to, da priči ne govorita resnice.
Sklep o izvršbi se vroča osebno stranki oziroma njenemu zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu. Vročitev sklepa mladoletnemu sinu dolžnice brez predhodnega pismenega sporočila iz 2. odst. 142. čl. ZPP pomeni nepravilno vročitev.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20088
ZKP člen 346, 346/1, 350, 350-1, 346, 346/1, 350, 350-1. KZS člen 56, 56.
identiteta obtožbe in sodbe - oprostilna sodba - ogrozitveno kaznivo dejanje - ogrožanje z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru
Napačno je stališče, po katerem ogrožanje, s katerim bi bila ustvarjena konkretna nevarnost za telesno integriteto drugega, ni bilo realizirano, ker je storilec pri prepiru oškodovanca z nožem dejansko zabodel, kar pa je imelo za posledico le sled poškodbe.
Dejanje, ki je bilo po svoji dejanski naravi poškodbeno, nujno vsebuje kot predhodno fazo ogrožanje, ki je predstavljalo konkretno nevarnost, ta je tokrat celo rezultirala s poškodbo.
Sodišče odloži na predlog dolžnika izvršbo, če ta dokaže (trditveno in dokazno breme je njegovo) kumulativni obstoj dveh predpostavk: upravičen razlog in verjeten obstoj nevarnosti, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo.
poroštvo - ničnost poroštvene izjave - odškodnina zaradi neizpolnitve obveznosti
Sodišče je zavrnilo zahtevek za ugotovitev ničnosti poroštvene izjave, ker je ugotovilo, da so osebe, ki so podpisale poroštvene izjave, bile pooblaščene za to in ker je ugotovilo, da podpisnice poroštvene izjave niso bile zapeljane v zmoto in da kreditna pogodba, za katere zavarovanje je bilo dano poroštvo, ni nična. Regresni zahtevek poroka nastane šele, ko porok izpolni (plača) dolžnikovo obveznost. Odškodninski zahtevek je sodišče zavrnilo, ker tožeča stranka ni dokazala elementov odškodninske odgovornosti.
zatajitev - protipravna prilastitev tuje premične stvari
Sodišče prve stopnje je v ponovljenem sojenju v skladu z navodili pritožbenega sodišča natančno preverilo obtoženčev zagovor in na podlagi ocenjenih dokazov pravilno ugotovilo, da je bilo vozilo ob najemu zaupano obtožencu, česar tudi sam ne zanika, in da si je obtoženec to vozilo tudi protipravno prilastil.