Preden izda sklep o ustavitvi izvršbe zaradi neizpolnitve obveznosti plačila predujma za stroške izvršilnih dejanj, mora sodišče v svojem računovodstvu preveriti ali je bil predujem nakazan.
ZIP člen 153, 153/3, 163, 163/2, 153, 153/3, 163, 163/2.
ugotovitev vrednosti nepremičnine
Tržna vrednost nepremičnine je tista vrednost, ki jo je izvedenec izračunal po predpisani metodologiji. Če zaradi trenutnih razmer na tržišču nepremičnine po taki ceni ne bo mogoče prodati, bo prišlo do prodaje za dvotretjinsko vrednost.
Šteje se, da ni bilo istočasnega protipravnega napada, če ta ni dokazan, kajti pričam, ki so zatrjevale, da je imel obdolženec tudi poškodbo, sodišče ni verjelo, izvedenec medicinske stroke pa je podal mnenje, da glede na vidno sled poškodbe ta ni mogla biti takšna, kot je zatrjeval obdolženec.
Pravnomočno končan postopek se lahko zaradi novih dejstev in novih dokazov obnovi le, če jih stranka brez svoje krivde ni mogla uveljavljati v pravnomočno končanem postopku.
ZPP (1977) člen 221a, 221a. ZD člen 64, 67, 67/2, 64, 67, 67/2.
veljavnost oporoke - dokazno breme
Kdor uveljavlja neveljavnost oporoke, na tistem je dokazno breme, da je oporoka neveljavna zaradi oporočiteljeve nesposobnosti in da podpis na oporoki ni pristen. V zvezi s tem mora tožnik založiti stroške za izvedbo dakaza z izvedencem.
izpolnitev v obrokih - preklic delnega umika predloga za izvršbo
1. Preklic delnega umika ali delnega umika predloga za izvršbo ni mogoč, pač pa lahko upnik vloži nov predlog za izterjavo. 2. Sodišče nima nobene podlage v zakonu, da bi dovolilo izpolnitev denarne terjatve v obrokih, ne glede na to kakšno je premoženjsko stanje dolžnika. Na varstvo dolžnika je dolžno paziti samo v okvirih, ki jih predpisuje zakon.
ZPP (1977) člen 446, 446/4, 446/5. ZIP člen 21, 55, 55/1.
tožba - menični plačilni nalog - pravni interes
Tožnik nima pravnega interesa za vložitev mandatne tožbe, torej tožbe s predlogom za izdajo meničnega plačilnega naloga, ker lahko vloži izvršbo na podlagi verodostojne listine v smislu 21. člena ZIP. Ugovor zoper izdani sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine menice s protestom vloži dolžnik v roku treh dni v smislu prvega odstavka 55. člena ZIP.
Priglasitev k dedovanju v smislu oporoke ne pomeni hkrati odpovedi nujnemu deležu v obsegu, kolikor je kljub oporočnemu dedovanju prikrajšan nujni delež.
Višina najemnine pri uporabi tuje stvari je lahko nadomestilo za uporabo tuje stvari, vendar mora sodišče v okviru pravilne uporabe materialnega prava od te najemnine odšteti tiste potrebne stroške, ki bi jih moral nositi tisti, ki uveljavlja korist.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20017
ZKP člen 15, 223, 223/1, 282, 282/1, 15, 223, 223/1, 282, 282/1. KZS člen 209, 209/1, 209, 209/1.
kriva ovadba - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče mora po resnici in popolnoma ugotoviti dejstva, pomembna za izdajo zakonite odločbe. Obdolženec je zanikal, da bi storil kaznivo dejanje, zato ne pride v poštev določilo čl. 223/1 ZKP. Zato bi moral predsednik senata, čeprav nihče ni predlagal zaslišanja priče, odrediti, da se za glavno obravnavo preskrbijo novi dokazi oziroma na glavni obravnavi zaslišati pričo.
Zakon o zemljiških knjigah paragraf (ZZK) 21, 104, 104/1-1, 104/2.
odvzem poslovne sposobnosti - zemljiška knjiga - zavrnitev predlog za zaznambo - dovolitev zemljiškoknjižnega vpisa
Zemljiškoknjižno sodišče lahko dovoli zemljiškoknjižni vpis samo takrat, kadar ne izvira iz zemljiške knjige glede zemljišča ali pravice nobena ovira zahtevanemu vpisu. To mora zemljiškoknjižno sodišče upoštevati tudi v primeru, ko je vpis dovolilo kakšno drugo sodišče.
V regresni pravdi zavarovalnica dokazuje kršitev zavarovalnih pogojev, zavarovanec pa svojih pravic iz zavarovalne pogodbe ne izgubi, če dokaže, da ni kriv za obstoj okoliščin, ki izključujejo jamčenje zavarovalnice, ali da nastanek škode ni v vzročni zvezi z njegovo alkoholiziranostjo.
Kadar ima stranka pooblaščenca, se pisanja za stranko vročajo pooblaščencu, če v zakonu ni drugače predpisano. Če sodišče ne vroči pošiljke pooblaščencu, je podana bistvena kršitev določb postopka.
Za izrek pogojne obsodbe je potrebno, da gre za družbeno manj nevarno dejanje in tudi, da je moč pričakovati, da bo že s pogojno obsodbo dosežen namen kaznovanja. Zgolj obstoj olajševalnih okoliščin pri obtožencu, zaradi katerih je mogoče pričakovati, da bo namen kaznovanja dosežen že s pogojno obsodbo, tedaj za izrek pogojne obsodbe še ne zadošča.
Pravnomočnost sodbe, ki jo izda sodišče v pravdi med A in B, se ne razteza na intervenienta C, ki je interveniral na strani A. Toda v pravdi med A in C, ko A uveljavlja svoje jamčevalne ali regresne zahtevke zoper C, C zaradi intervencijskega učinka ne more zanikati pravilnosti dejanskih in pravnih ugotovitev, ki so bile napravljene v pravdi med A in B. Če pa C ni bil obveščen o pravdi med A in B, se nanj ne razteza intervencijski učinek in tako lahko izpodbija pravilnost dejanskih in pravnih ugotovitev, ki so bile napravljene v pravdi med A in B. Tako lahko tudi uveljavlja, da je A plačal B nekaj, česar ni bil dolžan.
Če sodišče ugotovi, da ne obstaja terjatev tožeče stranke, hkrati razveljavi pobot te terjatve z nasprotno terjatvijo tožene stranke.
Če terjatev tožeče stranke ne obstaja, namreč ni kaj pobotati. Izjema velja v stečajnem postopku, saj ima tožena stranka v tem primeru pravni interes na ugotovitvi svoje v pobot uveljavljane nasprotne terjatve. Če namreč odložni pogoj nastopi do dokončne razdelitve stečajne mase, se terjatev upnika lahko pobota z nasprotno terjatvijo dolžnika. Možno pa je tudi, da stečajni senat dovoli pobotanje pogojnih terjatev.
pritožba zoper sodbo - pritožba v korist obdolženca - nujni podatki
Obdolženka v pritožbi ne navaja nobenega od razlogov za izpodbijanje sodbe iz člena 363 ZKP, pač pa le obširno ponavlja zagovor in pojasnjuje okoliščine, v katerih je storila kaznivo dejanje, ki ga odkrito prizna in hkrati predlaga, da ji sodišče omogoči bivanje v stanovanju, ki ga nezakonito zaseda. V zvezi s takšno pritožbo v korist obdolženke, ki ne vsebuje podatkov iz 2. in 3. točke prvega odst. 362. čl. ZKP, se je sodišče druge stopnje v skladu z določbo 2. odst. 376. člena ZKP omejilo na preizkus kršitev zakona iz 1. in 2. točke. 1. odstavka citiranega člena ter na preizkus odločbe o kazenski sankciji. Ugotovilo je, da te kršitve niso podane, da je izrečena kazenska sankcija primerna, zato je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.