kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20131
ZKP člen 366, 366/1, 366/2, 366, 366/1, 366/2. KZS člen 177, 177/1, 177, 177/1.
poškodovanje tuje stvari - dejansko stanje
Ker iz policijske dokumentacije ne izhaja dovolj jasno, na kakšen način so bili zaseženi predmeti, na podlagi katerih je bilo izdelano strokovno mnenje, bo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku moralo zaslišati policista, ki je te predmete zasegel.
ugovor zoper sklep o izvršbi - razlogi za ugovor - izvršilni naslov, izdan po tožbi zaradi motenja posesti - ponovno motenje posesti
Sklep sodišča, ki prepoveduje tožencu (kasneje dolžniku) določeno konkretno motilno dejanje, poleg tega pa prepoveduje še podobna motitvena dejanja, je izvršilni naslov za novo izvršbo.
ZOR člen 454, 454/1, 759, 759/2, 454, 454/1, 759, 759/2.
prodajna pogodba - naročilo
Pogodba o prodaji starega avtomobila in dobavi novega ustvarja pogodbeno razmerje le med pogodbenima strankama, ne pa tudi med prodajalcem starega avtomobila in prevzemnikom naročila, ki je realiziral prodajo starega avtomobila po naročilu kupca starega avtomobila oziroma prodajalcu novega.
KZS člen 170/1, 170/3, 176, 176/3, 170/1, 170/3, 176, 176/3.
odvzem motornega vozila - prikrivanje
Obtoženca kot sostorilca sta po predhodnem dogovoru in medsebojno določeni vlogi od neznanega prevzemnika prevzela ukradeno vozilo, za katerega sta vedela, da je bilo pridobljeno s kaznivim dejanjem tatvine in ga odpeljala v namembni kraj, kjer sta bila s strani policistov slučajno zasačena. Zagovornika v pritožbi izpodbijata zavest obeh storilcev o tem, da bi vedela, da gre za ukraden avto in da bi sploh medsebojno dogovorno sodelovala. Sodišče prve stopnje je njune zagovore pravilno ocenilo kot nesprejemljive, sodišče druge stopnje pa je v krivdi takšno sodbo potrdilo, znižalo pa je kazen enemu od obtožencev, ker je ocenilo, da je drugi obtoženec bil že prej obsojen zaradi kaznivih dejanj podobnega značaja in da je imel kot sostorilec večjo vlogo kot drugi obtoženec. Pritožbenim pomislekom obramb, da naj bi bila podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka v smislu 11. točke člena 364/1 ZKP ni sledilo, ker takih kršitev ni našlo.
Po vloženem obtožnem predlogu zaradi kaznivega dejanja kršitve nedotakljivosti stanovanja je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 83. člena ZKP izločilo dve izjavi obdolženke, ki jih je v zvezi s tem dejanjem podala organom za notranje zadeve. Obdolženka se zoper sklep o izločitvi izjav pritožuje, ker očitno meni, da je prikrajšana v kakšni svoji pravici, ker v obrazložitvi sklepa ni dovolj jasno povedano, kakšen je smisel takšne izločitve. Sodišče druge stopnje je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in obdolženki obširneje pojasnilo pomen izločitve takšnih uradnih zaznamkov.
Obdolženec je 14 letno hčerko v zvezi s šolskim uspehom pri kosilu porezal z nožem večkrat po licu in ji prizadejal lahko telesno poškodbo brez trajnih posledic. Javni tožilec izpodbija pogojno obsodbo, pritožba pa je zavrnjena z oceno, da ni izkazano, da bi sicer bilo v tej družini potrebno posredovanje socialnih služb, da gre za relativno urejenost družine, obdolženčeva agresivnost in prejšnje obsodbe oziroma odločbe sodnika za prekrške pa se nanašajo na nasilniško obnašanje v glavnem po gostilnah. Ugotovljeno je tudi, da sta oba otroka sicer na obdolženca navezana.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20274
ZKP člen 366, 366/1, 366/2, 366, 366/1, 366/2. KZS člen 177, 177/1, 177, 177/1.
poškodovanje tuje stvari - dejansko stanje
Obdolženec je na gozdni parceli požagal vrhove 16 dreves in s tem naredil za 15.419,00 SIT škode lastniku parcele. Na pritožbo obdolženca je sodba razveljavljena, ker ni ocene o obdolženčevem zatrjevanju, da je požagal vrhove dreves na svoji parceli. Šlo naj bi za usten dogovor med očetoma obdolženca in oškodovanca iz leta 1934 glede spremembe meje v zvezi s potjo, ki je bila dogovorno postavljena v korist obeh.
KZS člen 186, 186/1, 186, 186/1. KZJ člen 4, 4/2, 8, 8/2, 4, 4/2, 8, 8/2.
kršitev kazenskega zakona - retroaktivna uporaba milejšega zakona - neznatna družbena nevarnost - ponarejanje listine
Sodišče prve stopnje ni kršilo kazenskega zakona, ker obdolženca ni oprostilo obtožbe bodisi z uporabo milejšega predpisa na podlagi določbe 2. odstavka 4. člena KZ SFRJ ali ker njegovega ravnanja ni ocenilo kot dejanje neznatne družbene nevarnosti (2. odstavek 8. člena KZ SFRJ).
Ustavno in zakonsko načelo o retroaktivni uporabi milejšega zakona se uporablja le v primeru, ko gre za spremembo kazenskih predpisov, v tem primeru pa se določba 1. odstavka 186. člena KZ RS, na podlagi katere je bil obdolženec spoznan za krivega, ni spremenila. Citirana kazenska določba tudi ni blanketna določba. Podlaga za določitev protipravnosti kot enega od zakonskih znakov obravnavanega kaznivega dejanja ni prejšnji zakon o davkih občanov, pač pa obdolženčevo poseganje v listine (račune), ki bi bilo nepooblaščeno oziroma protipravno tudi v primeru, če obdolženec računov ne bi bil dolžan predložiti upravi za družbene prihodke v registracijo. Glede na to, da se je obdolženec na opisan način izmikal plačevanju davkov, njegovega premišljenega in motiviranega dejanja tudi ni mogoče označiti kot dejanja neznatne družbene nevarnosti, kljub obdolženčevi nekaznovanosti, priznanju in časovni odmaknjenosti kaznivih dejanj. Zato je bila pritožba zagovornice zavrnjena kot neutemeljena.
Ker ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih je ni mogoče preizkusiti, je podan pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 13. točki drugega odstavka 354. člena ZPP.
motenje posesti - začasna odredba - izvršilni naslov - sodne takse vrednost spornega predmeta
Ker je izvršilni naslov začasna odredba, izdana v motenjski pravdi, je treba vzeti kot vrednost zahtevka za plačilo sodnih taks za izvršilni predlog in sklep znesek vrednosti 5.000 točk, kot v sporih zaradi motenja posesti.
ZIP člen 14, 38, 38/4. ZPP (1977) člen 354, 354/2-13.
poprava vloge - zavrženje predloga za izvršbo - pritožba - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
Upnik je vložil pritožbo po izteku pritožbenega roka, zato jo je po členu 358 ZPP v zvezi s členom 14 ZIP treba zavreči.
Izvršilno sodišče vselej na ugovor dolžnika razveljavi sklep o dovolitvi izvršbe, glede tistega dela sklepa o izvršbi, s katerim je dolžniku naloženo plačilo, pa bo tekel pravdni postopek enako kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
Trditev tožeče stranke, da je pogodba o kratkoročnem kreditu (kredit predstavlja le saldo iz medsebojnega poslovanja pravdnih strank), na podlagi katere je izročila toženi stranki akceptne naloge, nična oziroma izpodbojna, doslej ni verjetno izkazana, zato ni pogojev za začasno odredbo za zavarovanje terjatve na vrnitev akceptnih nalogov.
ZPPSL člen 90, 99, 99/1, 99/2, 117, 117/2, 117/4, 121, 90, 99, 99/1, 99/2, 117, 117/2, 117/4, 121. ZIP člen 2, 2.
začetek stečajnega postopka
Razmerje med izvršilnim in stečajnim postopkom urejata prvi in drugi odstavek 99. člena ZPPSL.
Prvostopno sodišče je zato pravilno zavrglo izvršilni predlog, saj po I. odstavku 99.člena ZPPSL ni dovoljeno izdati sklepa o dovolitvi izvršbe potem, ko so že nastopile pravne posledice začetka stečajnega postopka. Izvršilno sodišče pa tudi ni dolžno napotiti upnika na stečaj - to lahko stori upnik po lastni presoji po členu 121 ZPPSL in ga je k prijavi že pozvalo stečajno sodišče v oklicu iz 90. člena cit. zakona.
Obdolženec je bil že dvakrat kaznovan, zoper njega je vložena obtožba zaradi štirih kaznivih dejanj, kar vse so okoliščine, ki opravičujejo bojazen, da bi na prostosti ponavljal kazniva dejanja.
stečajni postopek - sklep o glavni razdelitvi stečajne mase - vročitev - pritožba - rok - zavrženje pritožbe
ZPPSL ne določa, da mora biti sklep o glavni razdelitvi stečajne mase poslan kakšni določeni osebi, na primer tujcu. Samo če bi bilo s tem zakonom kaj takega predpisano, bi se za postopek oziroma način vročanja po določbi 12. čl. ZPPSL smiselno uporabljale določbe ZPP o vročanju pisanj.
Preden je uveden postopek pri sodišču združenega dela, je za odločitev o predlogu za zavarovanje z začasno odredbo pristojno redno sodišče, saj je redno sodišče tudi izvršilno sodišče za odločbe sodišč združenega dela.
KZS člen 103, 103/1, 103, 103/1. KZJ člen 52, 53, 53/4, 52, 53, 53/4.
pogojna obsodba - spolni napad na osebo, mlajšo od štirinajst let
V kaznivem dejanju spolnega napada na osebo, mlajšo od 14 let po členu 103/I KZ RS je ob izostanku posledic na oškodovanki mogoče dejanje opredeliti kot manj pomembno in izreči v skladu s členom 52 KZJ pogojno obsodbo.