vrnitev stvari v naravi - ničnost pravnega posla - razpolaganje z nepremičnino - vrnitev nepremičnine
Določilo 88. člena Zakona o denacionalizaciji o prepovedi razpolaganja ne pride v poštev v primeru, ko je nacionalizirana nepremičnina iz družbenega premoženja prešla v zasebno last fizičnih ali civilnih pravnih oseb na podlagi veljavnega pravnega posla že pred uveljavitvijo Zakona o denacionalizaciji. Tedaj ni mogoča vrnitev v last in posest, ampak gre denacionalizacijskemu upravičencu le odškodnina.
razveza - skupno premoženje - ugotovitev deleža na skupnem premoženju
Stvar toženca je, da dokaže, da je k pridobitvi skupnega premoženja prispeval več kot tožnica ob dejstvu, da tožnica s tožbo uveljavlja delež v višini, kot ji pripada po zakonski domnevi.
Razlog, da pooblaščenec zasebnega tožilca ni prišel na glavno obravnavo, čeprav je bil v redu povabljen, ker je ob istem času bil navzoč na razglasitvi in obrazložitvi sodbe v neki drugi kazenski zadevi, ne predstavlja opravičenega vzroka, zaradi katerega ni mogel priti na glavno obravnavo in zato prošnja za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljena.
ZDEN člen 4, 5, 44, 44/1, 44/2, 4, 5, 44, 44/1, 44/2. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije člen 1, 2, 1, 2.
neodplačno podržavljeno premoženje - vrednost nepremičnine
Pri ugotavljanju vrednosti podržavljene nepremičnine se sicer upošteva njena sedanja vrednost, vendar po njenem stanju v času podržavljenja, dasiravno je zdaj spremenjena njena namembnost v primerjavi s takratnim stanjem.
Domneva alkoholiziranosti zavarovanca po splošnih pogojih za zavarovanje avtomobilske odgovornosti olajšuje dokazno breme zavarovalnice, v katere korist gre ta domneva. Zavarovalnici zato ni treba dokazovati domnevanega dejstva (alkoholiziranost zavarovanca), stvar nasprotne stranke pa je, da dokaže dejstva iz katerih izhaja neresničnost domneve.
Če ima toženka nekoliko višje dohodke od tožnika, sta njena delo in vzgojna skrb lahko kompenzirana z njenimi večjimi dohodki. V tem primeru se preživninska obveznost deli na enaka dela.
dodatni sklep o dedovanju - pozneje najdeno premoženje
Če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da spada v zapuščino, sodišče brez nove zapuščinske obravnave razdeli to premoženje z novim sklepom, ki ga izda na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju.
Ni mogoče šteti, da bi bilo dejanje povzročeno iz malomarnosti, če oškodovanec pove, da ga je storilec udaril z močnim udarcem s pestjo v predel očesa in če izvedenec okulist pove, da je poškodba lahko nastala pri močnem direktnem udarcu v predel očesa.
Ogrožanje miru občanov kot posledica kaznivega dejanja po čl. 222 KZS, pri katerem je bil en oškodovanec celo lahko telesno poškodovan, je podano tudi takrat, če je bilo dejanje nasilniškega obnašanja storjeno na samotnem kraju. Ni potrebno, da so vznemirjene tudi druge osebe, pač pa zadostuje, da je vznemirjena oseba, ki je bila žrtev nasilniškega obnašanja storilcev.
ZTLR člen 37, 37/2, 37, 37/2. ZGD člen 407, 408, 408/1, 407, 408, 408/1.
varstvo lastninske pravice
Tožnik mora izkazati lastninsko pravico na stvari, ki jo zahteva ter da je ta stvar v dejanski oblasti toženca. V lastninski tožbi se tožnik ne more uspešno sklicevati, da je družbenik v d.o.o., ki je lastnica stvari, katere vrnitev se zahteva.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSK00206
ZKP člen 438, 438/1, 438, 438/1. KZS člen 234, 234/1, 234, 234/1. KZJ člen 4, 4/2, 4, 4/2.
sprememba blanketne določbe - retroaktivni učinek - pogoji in kriteriji
Ni samo na sebi umevno, da je vsakič, ko pride do spremembe blanketne določbe obdolžencu v prid in do dekriminacije očitanega dejanja, potrebno uporabiti milejši kazenski zakon. Odločilnega pomena pri presoji, ali taka blanketna določba učinkuje retroaktivno ali ne, je, ali je s to spremembo vsebine blanketnega kazenskega zakona prišlo tudi do spremembe pravnega dojemanja družbene nevarnosti konkretno obravnavanega kaznivega dejanja.
Tožbe s pomanjkljivim tožbenim zahtevkom, ki pri zahtevi za ugotovitev izključne lastninske pravice na stavbi ne zajema tudi zemljišča pod stavbo oziroma funkcionalnega zemljišča, ni mogoče zavreči kot nedovoljene.
Ugotoviti je treba dejansko pridobljeno protipravno premoženjsko korist, v obrazložitvi sodbe pa navesti izračun in druge razloge o tem, kako je bila ugotovljena dejansko pridobljena premoženjska korist.
Preden sodišče zavrne kot neverodostojno pričo, ki obremenjuje obtoženca, mora vsestransko preizkusiti, ali je izpovedba priče sprejemljiva ali ne, njeno izpovedbo je treba pretehtati tudi obenem z drugimi dokazi. Zgolj okoliščina, da je pričina hči sošolka oškodovanke, še ne more biti razlog za zavrnitev pričevanja.
neoddeljen del solastne parcele - predmet dedovanja
To, da lahko solastnik razpolaga s svojim idealnim delom brez soglasja drugih solastnikov, velja tako za posle med živimi kot tudi glede razpolaganj za primer smrti. Dediča, ki sta skupaj podedovala zapustničin solastninski delež v oporoki natančno določenega, a neoddeljenega dela sedanje parcele, sta glede tega dela parcele vstopila v pravni položaj zapustnice. Njuna zahteva po dovolitvi geometrske odmere tega dela parcele ne pomeni posega v obstoječe lastninsko stanje glede drugih solastnikov, niti spremembe solastnine v izključno lastnino ali razdružitve solastnine, kot to zmotno meni toženec v pritožbi.
Imetnik tekočega računa, ki ne ve kdaj in kje so mu bili ukradeni čekovni blanketi, predloženi v izkup s strani neznanega neupravičenega trasanta s ponarejenim podpisom resničnega imetnika tekočega računa, dalje ki čekovnih blanketov ne hrani ločeno od čekovne kartice in osebne izkaznice in ki tatvine ne prijavi policiji, temveč o tem obvesti le banko skoraj mesec dni po tem, ko so bili ponarejeni čekovni blanketi vnovčeni, odgovarja banki za nastalo škodo, ki jo je ta brez krivde pretrpela pri izpolnjevanju naročila, saj k nastali ji škodi sama ne le ni prispevala, temveč je tudi ob največji možni skrbnosti ni mogla niti preprečiti.
KZS člen 170, 170/1, 170, 170/1. KZJ člen 41, 41/1, 41, 41/1.
odvzem motornega vozila - odmera kazni
Pri odmeri kazni sodišče prve stopnje ni dovolj upoštevalo, da je obtoženec po storitvi dejanja spremenil način življenja, ustvaril si je družino, dobil otroka, se zaposlil in ni več ponavljal kaznivih dejanj. Sodišče druge stopnje je zato kazen znižalo.
ZOR člen 154, 154/1, 178, 178/1, 154, 154/1, 178, 178/1.
odškodninska obveznost - vzročna zveza
Če oškodovanec s svojim vozilom brez razloga nenadoma zapelje na vozni pas, namenjen za vozila iz nasprotne smeri, na katerem pride do trčenja z nasproti vozečim avtomobilom zavarovanca tožene stranke, je vzrok za nesrečo izključno v vožnji oškodovanca, neodvisno od večje ali manjše oddaljenosti vozila zavarovanca tožene stranke od roba cestišča.
zasebna tožba - umik zasebne tožbe - pravilno vabljeni zasebni tožilec ne pride na glavno obravnavo
Glede na določbo 1. odstavka 58. člena ZKP je sodišče prve stopnje pravilno sklepalo, da zasebni tožilec, ki je bil pravilno vabljen na glavno obravnavo in se je ni udeležil, ni zainteresiran za nadaljevanje kazenskega postopka in je na podlagi zakonske domneve o umiku zasebne tožbe kazenski postopek upravičeno ustavilo.