Tožnikovo postopanje (prodaja stanovanja pred potekom treh let od nakupa) in plačilo davka torej ni bilo v nikakršni vzročni zvezi z ravnanjem toženke, zato ta tudi ne more biti zavezanka iz zatrjevanega odškodninskega razmerja.
ZZad člen 74/2, 74/2. ZSKZ člen 14, 14. ZZK člen 65, 65. ZJS člen 57/5, 57/5.
vpis lastninske pravice - ugovor tretjega
Občina je na podlagi določil zakonov, ki urejajo lastništvo nad kmetijskimi zemljišči, gozdovi in nezazidanimi stavbnimi zemljišči, izkazala, da je oseba, katere pravni interes bi utegnil biti zaradi vpisa spornih parcel na kmetijsko zadrugo, prizadet.
Ker je bil ugovor zavrnjen po tem, ko je bila izvršba že opravljena, ni mogoče šteti, da je bil izvršilni postopek končan že tedaj, ko je bila zaključena faza oprave izvršbe.
S sprejemom nakazila nastane med prejemnikom in nakazancem dolžniško razmerje, ki je neodvisno od razmerja med nakazovalcem in nakazancem. Zato je lahko za vložitev tožbe zaradi neplačila terjatve aktivno legitimiran tudi nakazanec oziroma tisti, ki mu je bila terjatev cedirana.
Predpostavke iz 116. člena SZ so izpolnjene tudi, ko se je pritlična stanovanjska hiša z eno stanovanjsko enoto adaptirala tako, da se je nadzidalo nadstropje in prizidal prizidek ter v prostorih novega nadzidka in prizidka uredila nova zaključena stanovanjska enota.
dodelitev otroka v varstvo in vzgojo - razveljavitev razsodbe
Določba 78. člena ZZZDR se nanaša samo na otroka, ki je v času izdaje sodbe še mladoleten. Če postane otrok po izdaji sodbe polnoleten, pritožba pa utemeljeno uveljavlja proti sodbi pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pritožbeno sodišče sodbo v odločbi o dodelitvi otroka v varstvo in vzgojo in o preživnini, zgolj razveljavi, saj tudi glede preživninskega zahtevka, ki je akcesoren, ni več podlage za odločanje.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - brezplačno razpolaganje s premoženjem ali razpolaganje za neznatno plačilo
Brezplačno razpolaganje z dolžnikovim premoženjem obenem pomeni oškodovanje upnikov. Gre za izključno objektivno predpostavko izpodbijanja, saj je pomembno le dejstvo, da dolžnik za razpolaganje s svojim premoženjem (v konkretnem primeru: za odobreni popust) ni prejel nobenega nadomestila.
Disciplinski postopek se ne začne šele takrat, ko je zahteva za začetek disciplinskega postopka vročena delavcu, temveč po prvem odstavku 61. čl. ZTPDR takrat, ko pristojni organ vloži zahtevo za začetek disciplinskega postopka.
ZRPJZ člen 13, 13. ZDSS člen 24, 24/3, 24, 24/3. ZTPDR člen 83.
kršitev določb postopka - molk organa
Med postopkovna pravila, katerih neuporaba ali nepravilna uporaba pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka, je potrebno šteti tudi določbe tretjega odstavka 24. čl. ZDSS o tem, da mora sodišče samo odločiti o pravici, obveznosti oz. odgovornosti iz delovnega razmerja, če delavec uveljavlja sodno varstvo, ker delodajalec ni odločil o njegovem ugovoru oz. zahtevi za uveljavljanje pravic. Sodišče delodajalcu lahko naloži sprejem nove odločitve le takrat, ko obenem tudi razveljavi njegovo odločitev. Kadar pa gre za molk organa delodajalca, mora sodišče v skladu z drugim odstavkom 24. čl. ZDSS samo odločiti o zadevi in je ne more vračati delodajalcu, da naj kljub molku o njej vendarle odloči. Z ugotovitveno tožbo se lahko zahteva le ugotovitev pravice, ne pa ugotovitev dejstev in je sodišče tožbo, s katero tožnik zahteva ugotovitev dejstev, dolžno zavreči v vsaki fazi postopka, saj tožnik zanjo nima pravnega interesa.
Pojem "premoženje" že po definiciji stvari obsega nepremičnine, premičnine, terjatve in druge premoženjske pravice. Pravno zmotno je zato stališče prvostopenjskega sodišča, da je potrebno pod pojmom "premoženje družbe" upoštevati tudi njeno pasivo oziroma njene obveznosti in izgubo ob presoji, ali je podan izbrisni razlog po 1. odst. 25. člena ZFPPod.
Ker tožnik ob vložitvi tožbe še ni prejemal denarnega nadomestila, do katerega je upravičen po določbi 2. odst. 19. c člena ZZZPB, je sodišče ob upoštevanju določbe 2. odst. 13. člena ZST plačilo takse odložilo do izdaje odločbe sodišča prve stopnje.
statusno pravo - nepravdno pravo - civilno procesno pravo
VSL49445
ZNP člen 37, 37. Zpre člen 3, 74, 74, 74/1, 3, 74, 74, 74/1.
aktivna legitimacija - revizija
Omejitev procesne legitimacije delničarjev za vložitev predloga za imenovanje izrednega revizorja, zaradi izredne revizije letnega poročila temelji na obsegu deleža, ki ga morajo njihove delnice predstavljati v osnovnem kapitalu delniške družbe, pri kateri naj bi se opravila izredna revizija. Za sodno uveljavljanje tega zahtevka so torej legitimirani delničarji, katerih delnice znašajo najmanj desetino osnovnega kapitala, ali nominalni znesek 100 miljonov tolarjev (1. ods. 74. člena ZPre). To pravilo pa je zajeto tudi v preostalih omejitvah v zvezi s procesno legitimacijo , ki so predpisane v 3. odst. 74. člena ZPre. To pomeni, da imajo procesno legitimacijo za vložitev predloga za izredno revizijo tisti delničarji, ki so dokazali, da so bili imetniki delnic v obsegu ene desetine osnovnega kapitala, tri mesece pred zasedanjem skupščine, na kateri je bilo izpodbijano letno poročilo. Prav tako pa morajo deponirati delnice v tem obsegu pri klirinško depotni družbi in z njimi v tem obsegu ne smejo razpolagati do odločbe o predlogu.
izbris pravne osebe iz registra - izbris iz sodnega registra
V zvezi z izbrisnim razlogom o neobstoju premoženja gospodarske družbe je v 2. odst. 25. člena ZFPPod uzakonjena domneva, da se šteje, da obstaja razlog po 2. točki, če družba neprekinjeno v obdobju 12 mesecev ne opravlja izplačil preko računa pri organizaciji, ki zanjo opravlja posle plačilnega prometa. To zakonsko domnevo pa je mogoče izpodbiti s trditvami in predložitvijo dokazov o tem, da gospodarska družba dejansko ima premoženje.
ZM člen 16, 16. ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/1, 53, 53/2, 61, 61/1.
neobrazložen ugovor - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine - ugovor meničnega zavezanca
Omejitev ugovorov iz 16. člena Zakona o menici se nanaša samo na imetnika menice, ki ni remitent. V obravnavanem primeru pa je imetnik menice tudi remitent in je zato dopusten dolžnikov ugovor iz temeljnega razmerja z upnikom, da je terjatev delno poravnana.
Če delavci niso zahtevali koriščenja letnega dopusta, ter jim tega tudi ni zavrnil delodajalec, ni podana odgovornost delodajalca za radi neizrabe letnega dopusta.
Taksnega zavezanca s prebivališčem ali sedežem v tujini ni potrebno posebej opominjati na plačilo takse, plačilo kazenske takse iz 2. odst. 28. čl. ZST pa je predvideno vselej, če sodna taksa ni bila plačana ob nastanku taksne obveznosti ali pa najkasneje do izdaje sklepa iz 1. odst. 28. čl. ZST.
ZTLR člen 28, 28/2, 72, 72/1, 28, 28/2, 72, 72/1. OZ člen 533, 533.
priposestvovanje - zakonita posest - darilna pogodba - oblika pogodbe
Kdor ima nepremičnino v posesti na podlagi ustno sklenjene darilne pogodbe, ni zakoniti posestnik. Zakonita posest je namreč tista, ki temelji na veljavnem pravnem naslovu. Ustno sklenjena darilna pogodba pa je le neobvezujoča darilna obljuba, izročitev v posest pa tudi ne predstavlja realizacije darilne pogodbe, saj se lastninska pravica prenese na obdarjenca šele z vknjižbo.
tožba na izpraznitev stanovanja - odklonitev sklenitve najemne pogodbe - nezakonita uporaba stanovanja
Ker je tožnik kot lastnik stanovanjske hiše ravnal v skladu s svojo zakonsko obveznostjo, da z uporabniki stanovanj v tej stanovanjski hiši sklene najemne pogodbe, pa do sklenitve pogodb ni prišlo zaradi ravnanja ali opustitve dolžnega ravnanja na strani tožencev, je pridobil upravičenje, da zahteva njihovo izselitev in izročitev predmetnih prostorov.