Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 19, 19/1, 19/1-4. ZSDU člen 110. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vrtcih ter osnovnem in srednjem šolstvu v plačilne razrede člen 30, 30/2. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o napredovanju zaposlenih v vrtcih ter osnovnem in srednjem šolstvu v plačilne razrede člen 15.
dejavnost vzgoje in izobraževanja - učitelj - napredovanje v višji plačni razred - plača - mnenje sindikata
Nesodelovanje sindikata v postopku ocenjevanja oz. izjemnega napredovanja učiteljev lahko pomeni bistveno kršitev določb postopka.
Sodišče prve stopnje je v 1. tč. izpodbijane sodbe toženi stranki naložilo, da tožniku izplača neizplačane prevozne stroške za obdobje od 1.1.1993 do 31.1.1997 v skupnem neto znesku 274.725,00 SIT skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsakokratnih mesečnih izplačil prevoznih stroškov do plačila, v 8 dneh in pod izvršbo. Takšen izrek o prisojenih zamudnih obrestih je nerazumljiv, saj iz njega ni razvidno, kdaj so zakonite zamudne obresti od mesečnih izplačil (ki v izreku niso zneskovno opredeljeni) zapadle v plačilo. Sodišče prve stopnje je s tako oblikovanim izrekom sodbe storilo bistveno kršitev določb postopka po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP.
Pravico do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji je mogoče priznati le, če so izpolnjeni vsi kumulativno predpisani pogoji iz 7. in 8. člena ZPPPAI. Ker sodišče prve stopnje 8. člena ZPPPAI ni pravilno uporabilo, in sploh ni ugotavljajo, ali je tožniku delovno razmerje res prenehalo v zvezi s prepovedano proizvodnjo in uporabo azbesta, je odločitev sodišča da tožniku pripada pokojnina po ZPPPAI, preuranjena.
ničnost sklepov skupščine - razlog - postopek ugotavljanja
Vpis sklepa skupščine v sodni register predstavlja oviro za ugotovitev njegove ničnosti le, če je bila tožba za uveljavljanje ničnosti vložena že po izvršenem vpisu sklepa v sodni register. Če pa gre za primer, ko je bil vpis v sodni register izvršen šele po vložitvi takšne tožbe, ni izpolnjena predpostavka iz 2. odst. 359. člena ZGD za konvalidacijo sklepa skupščine zaradi vpisa v sodni register.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor - nakazilo
V ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je dolžnik navedel zgolj to, da upniku ni dolžan terjanega zneska, ker je bila sklenjena asignacija. Ker nakazilo oziroma asignacija po izrecni določbi 1026. člena ZOR ni izpolnitev, to dejansko pomeni, da dolžnik ni izpodbijal upnikove terjatve ne po temelju niti po višini, zaradi česar takšen ugovor ni utemeljen v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ.
ZOR člen 1089, 1090, 1090/1, 1089, 1090, 1090/1. ZPP člen 286, 286.
poravnava - ugovor - vzajemnost
Pritožbeno sodišče v celoti soglaša s pravnim naziranjem prvostopenjskega sodišča, da je med pravdnima strankama sklenjeni Dogovor o poplačilu zahtevkov iz naslova neplačanih zavarovanih terjatev iz leasing pogodb z dne 21.1.1997 (v prilogi A11 in A12, v nadaljevanju: Dogovor) treba opredeliti kot poravnavo v smislu 1089. čl. ZOR. S tem, ko se je tožena stranka v Dogovoru zavezala tožeči stranki poplačati odškodninski zahtevek iz pogodbe o zavarovanju terjatev iz leasing pogodb, med drugim tudi iz leasing pogodbe št. 20-239/93 (pod zaporedno št. 19 priloge Dogovora), se pravna narava terjatve tožeče stranke, opredeljene s pogodbo o zavarovanju terjatev iz leasing pogodb, ni spremenila. Tožena stranka je s tem dogovorom pripoznala zahtevek tožeče stranke na plačilo odškodnine (primerjaj 1. odst. 1090. čl. ZOR) in s tem pripoznala tožničino terjatev po temelju, njeno višino pa sta z omenjenim Dogovorom stranki opredelili na novo. S poravnavo sta torej stranki odpravili spor o upravičenosti tožničinega uveljavljanja odškodninskega zahtevka po pogodbi o zavarovanju terjatev iz leasing pogodb. Spornosti temelja odškodninske terjatve tožena stranka torej po sklenitvi dogovora ne more več uveljavljati.
prekinitev in mirovanje postopka - nadaljevanje postopka
Skladno s 1. odst. 208. člena ZPP se postopek, ki je bil prekinjen iz kakšnega razloga iz 1. do 4. točke 205. člena istega zakona, nadaljuje, ko ga dedič ali skrbnik zapuščine, novi zakoniti zastopnik, stečajni upravitelj ali pravni nasledniki pravne osebe prevzamejo ali ko jih sodnik povabi, naj to storijo. Upoštevaje takšno zakonsko dikcijo je sklep o nadaljevanju postopka procesni sklep, ki je posledica sklepa o prekinitvi postopka, izdanega zaradi smrti dolžnika in je v zvezi z njegovo presojo bistvenega pomena zlasti vprašanje, ali osebe, ki vstopijo na mesto prvotne stranke, sodijo v krog oseb, navedenih v 1. odst. 208. člena ZPP.
ZNP člen 122, 122. SZ člen 8, 9, 12, 13, 8, 9, 12, 13.
postopek za ureditev razmerij med solastniki - delitev zgradbe v solastnini
Sklep o fizični delitvi stavbe v solastnini je pravni temelj za nastanek etažne lastnine. Zemljišče, brez katerega stavba ne more funkcionirati, mora ostati v solastnini bodočih etažnih lastnikov. Solastniki morajo sami poskrbeti, da se na podlagi sklepa o delitvi izdela etažni načrt in za samo izvršitev delitve.
Električni kabel visoke napetosti, ki je protipredpisno položen 14 cm pod asfaltom in ne pravilno 70 do 80 cm pod njim, pri tem pa je nezavarovan in neoznačen, je v konkretnem primeru nevarna stvar, za katero odgovarja njen imetnik oz. upravljalec objektivno.
zastavna pravica na podlagi sporazuma strank - nepremičnina
Kadar se stranke v notarskem zapisu, sporazumu o zavarovanju denarne terjatve po 250. čl. ZIZ dogovorijo tudi za vpis prepovedi obremenitve in odtujitve nepremičnine, je šteti tak dogovor strank za pravni posel obligacijskega prava in ni potrebno, da so izpolnjene predpostavke, ki jih ZIZ določa za izdajo začasne odredbe. Zato se tudi v okviru sporazuma po 250. čl. ZIZ stranke lahko sporazumejo tudi za vknjižbo te prepovedi.
Nespoštovanje pisne oblike nima za posledico neveljavnosti avtorske pogodbe, temveč se sporne in nejasne določbe posla v takem primeru razlagajo v avtorjevo korist
Kadar kmetijska zemljišča in gospodarska poslopja kmeta ne zadoščajo za njegovo preživetje in preživetje oseb, ki jih je dolžan preživljati, te nepremičnine niso izvzete iz izvršbe.
Ker po določbi pravilnika delodajalca o disciplinski in odškodninski odgovornosti o ugovorih zoper sklepe disciplinskih organov I. stopnje odloča skupščina d.o.o., je odločitev o ugovoru sprejeta zakonito tudi, če so namesto družbenikov v skladu z 2. odst. 440. čl. Zakona o gospodarskih družbah, odločali njihovi pooblaščenci, ki so izkazali pisno pooblastilo družbenika. 103. čl. Zakona o delovnih razmerjih - ZDR (Ur.l. RS št. 14/90, 5/91 in 71/93) določa, da se v postopku odločanja o varstvu pravic delavcev v organizaciji oz. pri delodajalcih (za določanje rokov, način vročanja in podobno) smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za postopek pred sodišči, ki so pristojna za spore iz delovnih razmerij. Vendar to določilo ZPP govori le o določanju rokov in načinu vročanja in podobno, nikakor pa ne o sestavi drugostopnega organa, zato je odločitev skupščine, sprejetav skladu z 2. odst. 440. čl. ZGD, zakonita.
Drugi odstavek tarifne št. 21 OT se uporablja za honoriranje ugovora zoper (že izdano) začasno odredbo, medtem ko je dolžnikova pooblaščenka vložila odgovor na predlog za izdajo začasne odredbe. Nagrada za to vlogo se odmerja po 6. odst. tar. št. 21 (Obrazložen ugovor in druge obrazložene vloge) in sicer po 3. alinei, ker je upnik z začasno odredbo želel zavarovati zahtevek za uveljavitev nedenarne terjatve.
Ker je izterjevana terjatev po določbi 28. čl. ZPSRS po naravi preživninska, se tudi pri odmeri stroškov sporni predmet kvalificira kot spor za zakonito preživljanje.
ZOR člen 620, 635, 620, 635. ZPP člen 7, 7/1, 7, 7/1.
gradbena pogodba - dodatna dela - CENA - stvarna napaka
Pogodbena cena ne obsega vrednosti poznejših del, iz česar jasno izhaja, da je tožeča stranka upravičena do posebnega plačila za vsa dodatna dela, ki niso bila prvotno dogovorjena s pogodbo oziroma prilogo k pogodbi.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da trditveno gradivo tožene stranke (enako seveda tudi tožeče stranke) ne vsebuje trditve, da naročnik zaradi napak izvršenega posla uveljavlja znižanje plačila kot svojo izbirno pravico (620. v zvezi s 641. členom ZOR).
Tudi po izdelavi izvedenskega mnenja in zaslišanju izvedenca pa zoper izvajalčev zahtevek na plačilo ni nikoli izoblikovala nedvoumnega ugovora na znižanje cene zaradi napak izvršenih del. Če je tako, je odveč vsako razpravljanje v tej smeri. Vsaka pravdna stranka je odgovorna za pravočasno in pravilno uveljavljanje svojih stvarnih predlogov, sodišče pa te dolžnosti pravdnih strank ne more nadomestiti z lastno aktivnostjo.
Ker je na eni strani namen izvršilnega postopka doseči prisilno izpolnitev dolžnikove obveznosti, na drugi strani pa dolžnost podati zemljškoknjižno ali kakšno drugo izjavo volje, navedeno v odločbi, ki je izvršilni naslov, velja za izpolnjeno s pravnomočnostjo te odločbe (prvi odstavek 238. člena ZIZ), v primeru izvršilnega naslova na izstavitev zemljiškoknjižne listine upnica nima pravnega intresa za poseben izvršilni postopek.
Poravnalni senat namreč po ZPPSL nima pristojnosti presojati utemeljenosti prijavljenih in prerekanih terjatev, presoja le, ali je prerekana terjatev verjetno izkazana zaradi podelitve glasovalne pravice upniku (3. odst. 54. čl. ZPPSL). Upnica bo zato ločitveno pravico in s tem dejstvo, da potrjena prisilna poravnava po 2. odst. 60. čl. ZPPSL nima pravnih učinkov na poplačilo njene terjatve, lahko uveljavljala v pravdnem postopku.
Izvršilno sodišče ne nudi pravnega varstva oderuškim pogodbenim zamudnim obrestim. Vendar pa se v vsebino razmerja, ki ga izkazuje verodostojna listina v dovolilni fazi izvršilnega postopka ne more spuščati.
Ker sklep o izdani začasni odredbi Delovnega in socialnega sodišča ne vsebuje sredstev izvršbe, upnik ne more v postopku izvršitve, zahtevati izdaje novega sklepa o izvršbi in predlagati, da izvršilno sodišče z novim sklepom določi izvršilna sredstva.