ZPIZ člen 202, 202/1-2. Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju (1964) člen 135.
pokojninsko zavarovanje - pokojninska doba - zavarovalna doba - dokazovanje s pričami
Na podlagi izpovedb zaslišanih prič ter tožnika kot stranke v postopku ni mogoč nedvoumen zaključek, da bi bila tožeča stranka od 1.7.1940 do 9.1.1943 na kmečkem gospodarstvu strica v takšnem pravnem razmerju, na podlagi katerega bi bila tedaj tudi socialno oz. pokojninsko in invalidsko zavarovana. Zato niso izpolnjeni pogoji po 135. členu TZPZ v zvezi z členom 202/1-2 ZPIZ, za priznanje zahtevane pokojninske dobe.
ZPIZ člen 293. Statut Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (1983) člen 20, 21. ZDR (1977) člen 82.
nova odmera invalidske pokojnine - vštetje plač - podaljšan delovni čas - nadurno delo - posebni delovni pogoj
Sodišče prve stopnje je glede na 82. čl. tedaj veljavnega ZDR pravilno zaključilo, da tožničinega dela v podaljšanem delovnem času ni mogoče šteti kot posebni delovni pogoj in zato tudi osebnega dohodka iz takšnega naslova ni mogoče všteti v pokojninsko osnovo zaradi nove odmere invalidske pokojnine po 20. v zvezi s spremenjenim in dopolnjenim 21. členom statuta SPIZ.
Ob dejstvu, da tožeča stranka 29.3.1994, ko je bil vložen predlog za medicinsko izvedenstvo, ni bila zavarovanec tožene stranke, saj je bila od 7.9.1993 do 26.6.1994 zavarovana pri hrvaškem nosilcu zavarovanja, niso izpolnjeni pogoji po členu 254/1 ZPIZ, da bi lahko pravice iz invalidskega zavarovanja uveljavljale pri ZPIZ Slovenije, ker pri njem ni bila nazadnje zavarovana.
Ob nespornem dejstvu, da je bila tožeča stranka nad polovico skupne zavarovalne dobe zavarovana za ožji obseg pravic, ji je bila starostna pokojnina ob upoštevanju 20. čl. v zvezi z 19. čl. ZPIZ pravilno odmerjena od dejanske pokojninske osnove, izračunane na podlagi zavarovalnih osnov, od katerih je po lastni izbiri plačevala prispevke za zavarovanje. Ker pa je tako odmerjena pokojnina, čeprav v višini 85% od dejanske pokojninske osnove, nižja od najnižje pokojnine, zagotovljene z zakonom, jo je tožena stranka pravilno odmerila v višini 35% zakonsko določene najnižje pokojninske osnove, zaradi česar je tudi sodišče prve stopnje njen zahtevek za odmero višje pokojnine, utemeljeno zavrnilo.
S pravnomočno sodno odločbo je bil zavrnjen zahtevek tožnika za priznanje obstoja delovnega razmerja za določeno obdobje in za plačilo osebnega dohodka. Ker je tožnik ponovno (po 5 letih) uveljavljal enak zahtevek, je prvostopno sodišče ravnalo v skladu z določbo 2. odst. 288. čl. ZPP, ko je tožbo zavrglo.
Zakon o pravdnem postopku v drugem odstavku 465.člena predvideva tudi preložitev naroka v sporu majhne vrednosti.
Pomanjkljivost, ker sodba ni bila razglašena takoj po koncu glavne obravnave ni procesna kršitev, ki bi vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe po prvem odstavku 354.člena.
ZPP (1977) člen 211, 211/1, 211, 211/1. ZOR člen 361, 361/1, 376, 376/1, 388, 361, 361/1, 376, 376/1, 388.
zastaranje terjatve - pretrganje zastaranja
Odškodninska terjatev sicer zastara v 3 letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in storilca, vendar zastaranje ne more začeti teči, če oškodovanec tožbe še ne more vložiti.
V primeru, ko upnik navede naslov dolžnika, na katerem mu izdanega sklepa o izvršbi ni mogoče vročiti, je sicer uporabna določba 1. odst. 109. čl. ZPP v zv. s čl. 14 ZIP, ne pa tudi določba o zavrženju vloge iz 4. odst. 109. čl. ZPP, temveč zgolj določba, da se vloga šteje za umaknjeno (prav tako 4. odst. 109. čl. ZPP). Če pa upnik umakne predlog za izvršbo (ali gre za fikcijo umika), sodišče ustavi postopek (2. odst. 37. čl. ZIP).
ZPP (1977) člen 250, 250. ZD člen 59, 59/1, 59, 59/1.
oporočna sposobnost - sposobnost za razsojanje - izvedenec
Kdor zatrjuje, da je bil oporočitelj takrat, ko je napravil oporoko nerazsoden, mora dokazati, da se oporočitelj bodisi ni zavedal svojih dejanj, bodisi da ni mogel ravnati v skladu z zavestjo o pomenu testiranja. Taka stanja zavesti ali volje pa je mogoče dokazati le s pomočjo izvedenca psihiatra.
odškodninska odgovornost delavca - postopek ugotavljanja - postopek pred delovnim in socialnim sodiščem - pogoj
Ni podana procesna predpostavka za vložitev tožbe po 2. odst. 72. člena ZTPDR, s katero delodajalec od delavca zahteva odškodnino za škodo, ki jo je povzročil pri delu, če v organizaciji oz. pri delodajalcu ni bil izveden predhodni postopek ugotavljanja škode, višine škode in povzročitelja po 1. odst. 72. člena ZTPDR.
ZPP (1977) člen 23, 23/1, 23, 23/1. ZS člen 99, 99/2-2, 99, 99/2-2.
stvarna pristojnost - spor o stvarni pristojnosti - najemno razmerje
Spor za plačilo najemnine oziroma zakupnine je spor iz najemnega oziroma zakupnega razmerja, za katerega je stvarno pristojno okrajno sodišče, ne glede na vrednost spornega predmeta.
ZPP (1977) člen 17, 17/1, 21, 21/1, 17, 17/1, 21, 21/1. ZOR člen 70, 70. ZDR člen 109, 109. ZDSS člen 4, 4-4, 4, 4-4.
stvarna pristojnost - pogodba o delu
Denarna terjatev tožnikov do tožene stranke ne izhaja iz pogodbe o delu, saj le-ta nikoli ni bila sklenjena v predpisani pisni obliki v skladu s 109. čl. ZDR, zato delovno in socialno sodišče ni stvarno pristojno za reševanje tega spora.
ZPP (1977) člen 451, 451/4, 451, 451/4. ZOR člen 312, 312/2, 313, 312, 312/2, 313. ZIP člen 55a, 55a.
razširitev zahtevka - izvršba na podlagi verodostojne listine
Če je pravdni postopek tekel po ugovoru zoper izvršilni sklep po verodostojni listini, mora sodišče po 55a členu ZIP postopati kot v mandatnem postopku - torej ugotoviti ali ostane naložitveni izvršilni sklep v celoti ali delno v veljavi. Tožena stranka nima procesne možnosti spremeniti zahtevka tako, da ga razširi. Prav to je storila tožena stranka, ko je pri vračunavanju izpolnitve po 313. členu ZOR obračunala obresti in jih nato med pravdo uveljavila kot glavnico.
Iz zapisnika o poteku naroka za glavno obravnavo izhaja, da je bila obravnava oklicana ob določeni uri in da se je tedaj ugotovilo, da je pristopila le pooblaščenka tožene stranke, ne pa tudi tožnica, čeprav je bilo vabilo izkazano. Prvostopno sodišče je ravnalo v skladu z 1. odst. 216. člena ZPP, ko je na predlog tožene stranke ugotovilo, da postopek miruje, saj na zakonitost sklepa ne more vplivati dejstvo, da se je tožnica ob oklicu obravnave nahajala na hodniku in morda oklica obravnave ni slišala.
vrnitev v prejšnje stanje - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe
Vsebina rubrik zdravstvenega kartona glede bolezni odvetnika, ki je zaradi bolezni zamudil rok za pritožbo zoper sodbo in predlagal vrnitev v prejšnje stanje, je zapisana z nečitljivo pisavo. Zato je preuranjen zaključek prvostopnega sodišča, ki drugih dokazov o tem ni izvajalo, da odvetnikova bolezen ni bila takšne narave, da bi moral absolutno mirovati in ne bi mogel angažirati ustreznega substituta, kar bi bilo tudi po presoji pritožbenega sodišča opravičljiv vzrok za zamudo roka v smislu 1. odst. 117. čl. ZPP.
ZPP (1977) člen 349, 349/3, 349, 349/3. ZIP člen 50, 50/1, 50/1-8, 55, 50, 50/1, 50/1-8, 55.
ugovor - izvršba na podlagi verodostojne listine - umik ugovora
Umika ugovora zoper zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni mogoče preklicati, ker je pravnomočnost izvršilnega sklepa nastopila po zakonu in ni več v dispoziciji strank.
ZIKS člen 145, 145. ZPPSL člen 8, 137, 137/1, 8, 137, 137/1.
stečaj - upnik - vrnitev zaplenjenega premoženja
Upniki, katerih terjatve so nastale po začetku stečajnega postopka nimajo statusa stečajnih upnikov, temveč status upnikov stečajne mase. V takšnem primeru je potrebno šteti njihove terjatve za dolgove stečajne mase. Za takšne terjatve pa v zakonu nista določena rok in prijava. Zato za njih ne pride v upoštev uporaba 1. in 8. odstavka 137. člena ZPPSL.
odpravnina - upokojitev - dokup delovne dobe - negospodarske dejavnosti
Delavcu z dokupljeno delovno dobo odpravnina ne pripada, razen v primeru, če so bila sredstva za dokup manjša od odpravnine. V takem primeru je delavec upravičen le do nastale razlike.
Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o vojaških pokojninah (1992) člen 2, 4, 5.
akontacija pokojnine - vojaška pokojnina - meddržavni sporazum
Ob nespornem dejstvu, da je bila tožniku, slovenskemu državljanu in uživalcu vojaške starostne pokojnine od 1.1.1967 dalje (odločba Zavoda za socialno zavarovanje vojaških zavarovancev iz BG), priznana na podlagi odločbe Republiškega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja delavcev Hrvaške, pravica do starostne pokojnine v mesečnem znesku od 1.10.1992 dalje, sodišče nima podlage za poseg v pravilno odločitev toženca. Tožnik je po hrvaških predpisih že uveljavil pravico do izplačevanja vojaške pokojnine. Torej je realiziral pravico iz 4. člena meddržavnega sporazuma v državi, v kateri je imel tedaj stalno prebivališče. Ratio legis člena 5 sporazuma je varovanje že pridobljenih pravic v nezmanjšani višini, če bi uživalec kasneje pridobil stalno prebivališče na območju druge države podpisnice. Ne omogoča pa izbirne pravice za uveljavitev pokojnine pri eni ali pri drugi državi podpisnici.