ZP-1-UPB3 člen 113a, 113a/1, 113b, 113b/1, 113c, 113c/1, 113d, 113d/2.
začasen odvzem vozniškega dovoljenja - utemeljen sum - krivda - prekoračitev pooblastil sodišča - prepoved nadaljnje vožnje - pogoji za izrek ukrepa - subjektivni element - odgovornost storilca
Če sodišče v izreku svoje odločbe zapiše zakonsko predpisano posledico svoje odločitve, to ne predstavlja prekoračitve pooblastil, saj ta posledica ne nastopi po volji sodišča in na podlagi sodne odločbe, temveč na podlagi samega zakona in bi nastopila tudi, če je sodišče ne bi zapisalo v izreku.
V okviru presoje utemeljenega suma sodišče ne presoja ali je podan utemeljen sum, da je storilec za prekršek tudi odgovoren. Odgovornost kot subjektivni del prekrška se ugotavlja v nadaljevanju postopka o prekršku, za ukrep začasnega odvzema vozniškega dovoljenja, ki je začasne narave, pa zadošča utemeljen sum, da so izpolnjeni objektivni zakonski znaki prekrška.
Sodišče pri odločanju o izdaji sklepa o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja in o ugovoru zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja omeji na presojo pogojev za izdajo takšnega sklepa. Ali je začasen odvzem vozniškega dovoljenja v konkretnem primeru neizogibno potreben za varnost cestnega prometa pa sodišče ugotavlja v postopku v zvezi s predlogom obdolženca za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja.
ZP-1 člen 14, 15, 27, 68, 71, 154, 154-2. ZJN-2 člen 42, 42/3, 109a, 109a/1, 109a/1-4, 109a/4. ZFPPIPP člen 46, 212, 212/5, 215.
ponudba - neresnična izjava v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost ali v zvezi s plačili davkov - odgovornost za prekršek - prisilna poravnava
Ker je obdolženec kot direktor pravne osebe podpisal in vložil ponudbo ter hkrati z njo neresnično izjavo glede neporavnanih zapadlih davčnih obveznosti, je pritrditi razlogom, da se je zavedal svojega ravnanja in ga hotel storiti, ker ni nobenega dvoma, da je dobro vedel, da izjava ni resnična in da v resnici pravna oseba ne izpolnjuje pogojev za sodelovanje na javnem naročilu.
Pravno nepomembno je, ali se je obdolženec zavedal, da se bo v postopku razkrilo, da njegova izjava ni resnična.
Glede na direktorsko funkcijo in jasne določbe ZFPPIPP so neutemeljene pritožbene navedbe, da je obdolženec opravičljivo mislil, da dolg zaradi začetka postopka prisilne poravnave ni zapadel.
ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-11. ZVoz člen 50, 50/8.
stroški postopka - sklep o stroških - stroški zasega in hrambe odvzetih predmetov - stroški vleke vozila - stroški prodaje ali uničenja vozila
V sodbi sodišča prve sopnje, s katero je bil storilec spoznan za odgovornega za prekršek, je bila navedena pravna podlaga za izdajo posebnega sklepa, s katerim je sodišče v skladu s 145. členom ZP-1 odmerilo stroške zasega in hrambe, ko je bila znana višina le-teh.
ZP-1 člen 28, 28/2, 154, 154-2, 185, 185/2, 192. Odlok o organizaciji in načinu izvajanja mestnih linijskih prevozov potnikov člen 35, 35/1, 35/1-1.
postopek proti mladoletniku - ustavitev postopka o prekršku - odvzem premoženjske koristi
Ker je sodišče prve stopnje ustavilo postopek proti mladoletniku zaradi ocene, da postopek ne bi bil smotrn oziroma da izrek vzgojnega ukrepa ne bi bil smotrn, ni imelo pravne podlage za izrek odvzema premoženjske koristi.
ZP-1 člen 25, 25/2, 62a. ZICPES člen 87, 87/1, 87/1-5, 95.
odvzem predmetov - zahteva za sodno varstvo - lastnik odvzetih predmetov - obseg izpodbijanja odločbe o prekršku - uradni preizkus - obseg uradnega preizkusa
Lastnik odvzetih predmetov lahko zoper odločbo o prekršku, ki jo je na prvi stopnji izdal prekrškovni organ po hitrem postopku, vloži zahtevo za sodno varstvo, s katero lahko izpodbija le odločbo o stranski sankciji odvzema predmetov. Če zahtevo za sodno varstvo vloži le lastnik odvzetih predmetov, ne pa tudi storilec, lahko sodišče preizkuša izpodbijano odločbo prekrškovnega organa le glede izreka stranske sankcije, ne pa tudi glede odločitve o odgovornosti za prekršek. Tudi uradni preizkus odločbe o prekršku obsega le preizkus glede izreka te stranske sankcije, saj se uradni preizkus opravi v okviru izpodbijanega dela odločbe.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066241
ZP-1 člen 22, 31, 31/3. ZPrCP člen 46, 46/5, 46/5-5.
izrekanje sankcij mladoletnikom - izrekanje kazenskih točk v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - prekoračitev najvišje dovoljene hitrosti
Stranska sankcija kazenskih točk v cestnem prometu se izreče mladoletniku, ki ima veljavno vozniško dovoljenje, oziroma ki mu je začasno odvzeto vozniško dovoljenje, za prekršek, za katerega so kazenske točke predpisane v materialnem predpisu, ki določa prekršek.
ZP-1 člen 6a. ZJN-2 člen 42, 42/,3, 109a, 109a/1, 109a/1-4, 109a/4.
ponudba - neresnična izjava v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost ali v zvezi s plačili davkov - prekršek neznatnega pomena - stopnja odgovornosti - znesek neplačane obveznosti
Že zaradi stopnje odgovornosti, majhnega zneska neplačane obveznosti, takojšnjega ukrepanja in poplačila zneska, datuma zapadlosti (tik pred postopkom odpiranja ponudb) so pravilni zaključki sodišča prve stopnje, da je bil prekršek storjen v okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega. Prav tako je pravilna obrazložitev sodišča glede nadaljnjega pogoja, da pri tem ni nastala oziroma ne bo nastala škodljiva posledica.
ne bis in idem – prepoved ponovnega odločanja o isti stvari – postopek nadzora (inšpekcijski postopek) – postopek o prekršku
Res je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo v obravnavani zadevi nastopalo kot nadzorni (inšpekcijski) organ in prekrškovni organ, vendar gre za dva različna postopka, ko je treba izdati ob zaključku postopkov o istem dejanskem stanu dva različna akta. Opozorilo na podlagi 33. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) je izdano v postopku nadzora (inšpekcijskem postopku) po Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP) ter se naša na odpravo ugotovljenih nepravilnosti ali pomanjkljivosti in ni sankcija za prekršek. Storilec, kateremu je izrečeno opozorilo na podlagi 33. člena ZIN, ni prost odgovornosti za prekršek, ki je bil storjen z isto kršitvijo v istih časovnih in krajevnih okoliščinah.
ZP-1 člen 56, 56/4, 66, 66/3, 136, 136/1, 136/1-1. ZVPNPP člen 10, 10-8, 15, 15/1, 15/1-5, 15/2.
agresivna poslovna praksa - prepoved agresivne poslovne prakse - televizijski kviz - odločba o prekršku - kršitev materialnih določb zakona - zahteva za sodno varstvo - obstoj prekrška - opis prekrška - zakonski znaki prekrška
Iz opisa prekrška so razvidni vsi zakonski znaki prekrška po peti alineji prvega odstavka 15. člena ZVPNPP (pravna oseba je ustvarila lažen vtis, da bodo potrošniki le na podlagi klica na komercialno številko dobili nagrado oziroma ugodnost, čeprav je klic vključeval plačilo potrošnikov), način storitve in odločilne okoliščine.
kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška – prekršek, storjen pri opravljanju tehničnega pregleda – znaki prekrška – odločba o prekršku – opis prekrška – zahteva za sodno varstvo
Bistven očitek obravnavanega prekrška je, da pri opravi tehničnega pregleda ni bila opravljena identifikacija vozila oziroma pri identifikaciji vozila niso bile ugotovljene spremembe na vozilu. Da so bile na vozilu spremembe, je v nadaljevanju opisa prekrška konkretizirano z navedbo, da so bile na vozilu izvedene predelave in je bilo vozilo predelano 1.7.2012, na dan izvedbe tehničnega pregleda 21.5.2013 pa postopek odobritve predelave ni bil izveden, saj je bil izveden kasneje šele 10.6.2013, potrdilo o skladnosti pa je bilo izdano šele 11.6.2013. Okoliščina, da kontrolorju v času izvedbe tehničnega pregleda ni bilo poznano poročilo o predelavi št. 1, ki ga je izdala K. I. d.o.o., ni pravno relevantno, saj je z navedbo tega poročila v opisu obravnavanega prekrška le konkretizirano (pojasnjeno), da je bila v času izvedbe tehničnega pregleda predelava vozila izvedena, kar pa pri identifikaciji vozila pri izvedbi tehničnega pregleda ni bilo ugotovljeno, pa bi moralo, če bi bila identifikacija izvedena v skladu s Pravilnikom o tehničnih pregledih motornih in priklopnih vozil.
ZP-1 člen 8, 21. ZJN-2 člen 109a, 109a/1, 109a/1-4. KZ-1 člen 26.
ponudba - neresnična izjava v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost ali v zvezi s plačili davkov - odgovornost za prekršek - zavestna malomarnost - nezavestna malomarnost - opomin - izločitev iz postopkov javnega naročanja
Navedbe obdolžene odgovorne osebe, da je v postopku javnega naročanja podala izjavo o poravnanih obveznostih družbe v prepričanju o njeni resničnosti, je potrebno presojati ustrezno kritično in upoštevaje, da je ekonomistka ter dolgoletna direktorica pravne osebe, ki je glede na svojo funkcijo dolžna izpolnjevati zakonske obveznosti in skrbeti za zakonitost poslovanja pravne osebe. Pred podpisom izjave se je bila dolžna prepričati o stanju na računu in o dejstvu, ali ima (ne)poravnane zapadle obveznosti iz naslova socialnih prispevkov in davkov.
preverjanje psihofizičnega stanja udeležencev cestnega prometa - preizkus alkoholiziranosti - elektronski alkotest - odklonitev strokovnega pregleda - konzumacija alkoholne pijače pred in po vožnji osebnega avtomobila v cestnem prometu - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Okoliščina, da je obdolženec v obravnavani zadevi odklonil strokovni pregled, pomeni zgolj, da se v tem primeru šteje, da se z rezultatom preizkusa z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku oziroma z elektronskim alkotestom strinja, kar pomeni ugotovljeno alkoholiziranost v času preizkusa (in ne presumpcijo njegove alkoholiziranosti tudi v času vožnje vozila v cestnem prometu), naloga sodišča pa je, da v izvedenem dokaznem postopku razišče, ali velja ta rezultat preizkusa oziroma stopnja obdolženčeve alkoholiziranosti tudi za čas njegove vožnje vozila v cestnem prometu tako, da je mogoč zaključek, da je obdolženec storil cestno prometni prekršek z vožnjo vozila pod vplivom alkohola. Jezikovna razlaga zadnjega stavka drugega odstavka 107. člena ZPrCP ne dopušča drugačnega tolmačenja, da pa bi lahko to zakonsko določbo tolmačili širše v škodo preizkušanca oziroma po drugačni razlagi ni videti nikakršnega utemeljenega razloga, saj tudi rezultat preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom, s katerim se preizkušanec strinja, velja le za časovno obdobje, ko je preizkušanec preizkus opravil (kar praviloma ne povzroča težav, ker le-to neposredno sledi preizkušančevi vožnji v cestnem prometu, vendar ne v vseh primerih), pri čemer ni videti utemeljenega razloga, da bi bil preizkušanec, ki bi preizkus alkoholiziranosti opravil, se z rezultatom ne bi strinjal, po odrejenem strokovnem pregledu pa bi si premislil, v drugačnem (bistveno slabšem) položaju od preizkušanca, ki bi se z rezultatom alkoholiziranosti strinjal že od začetka.
PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA - DELOVNO PRAVO
VSL0066274
ZP-1 člen 14, 14/1, 14/2, 14/3, 14/3-1, 14/3-1, 62, 62-3, 68, 136, 136/1, 136/1-8, 154, 154-1, 154-2. ZDCOPMD člen 37a, 37/1 37a, 37a/1. ZCes-1 člen 30, 30/4, 30/4-4, 31, 31/4, 31/4-2, 37, 37/5. ZPCP člen 115, 115/3. Uredba (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta IN Sveta z dne 15. marca 2006 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom in spremembi uredb Sveta (EGS) št. 3821/85 in (ES) št. 2135/98 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3820/85 člen 7, 10, 10/2.
Sodišče prve stopnje mora vlagatelju zahteve za sodno varstvo omogočiti izvajanje dokazov v zvezi z dokazovanjem obstoja ekskulpacijskega razloga in mora pri ugotavljanju dejanskega stanja upoštevati tudi načelo materialne resnice ter enako skrbno preiskati tudi dejstva, ki so mu v korist, zato ni podana kršitev določb ZP-1, ker je pravna oseba po prejemu poziva sodišču predložila dokazila, na katera se je sklicevala v izjavi o prekršku.
Sodišče je zaključilo, da splošnega predpisa, ki bi pravni osebi poleg dolžnosti seznanitve nalagal še kakšno drugo dolžno ravnanje, ki bi bilo z obravnavanim prekrškom v pravno relevantni vzročni zvezi (več) ni, kar pomeni, da je pravna oseba izvršila vse, kar pravo od nje zahteva, da bi prekršek preprečila, zato ni odgovorna za obravnavane prekrške.
ZPrCP člen 3/1-18, 37/2, 37/5, 110/3, 110/7. ZVoz člen 33/3.
zakonski znaki prekrška - vožnja z vozilom po cesti - odgovornost učitelja vožnje za varnost in za prekršek, ki ga stori kandidat za voznika - načelo krivdne odgovornosti - neposredni udeleženec prometne nesreče - dolžnostna ravnanja ob prometni nesreči
Dejstvo je, da je skladno z določbo tretjega odstavka 33. člena ZVoz učitelj vožnje pri poučevanju vožnje odgovoren za varnost le-te in za prekršek, ki ga stori kandidat za voznika, razen, če ga ni mogel preprečiti. Navedena določba potrjuje v prekrškovnem pravu uveljavljeno načelo subjektivne oziroma krivdne odgovornosti za razliko od objektivne odgovornosti, kjer bi bil učitelj vožnje pri poučevanju le-te odgovoren za prekršek, ki bi ga storil kandidat za voznika, ne glede na to, ali bi lahko imel na to kakršenkoli vpliv. Učitelj vožnje je na tak način odgovoren za prekršek, ki ga je storil kandidat za voznika zgolj v primeru, če bi takšen prekršek lahko preprečil, pa tega ni storil in prav te slednje okoliščine opredeljujejo morebitno krivdo učitelja vožnje, zaradi česar morajo biti navedene kot ključni zakoniti znaki tovrstnega obravnavanega prekrška v izreku odločbe o prekršku (gre za zakonite znake objektivnega dela dejanskega stanja prekrška, na podlagi katerih lahko sodišče odloča o njegovem subjektivnem delu oziroma krivdi storilca).
PREKRŠKI – CESTE IN CESTNI PROMET – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066659
ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-24, 3, 3/1, 4, 4/3, 5, 5/2, 5/2-3, 5/2-3(4), 123a. ZJC-B člen 19. ZJC člen 3, 3/1. ZPrCP člen 27, 27/8.
uporaba javnih cest – pravila cestnega prometa – dolžnost upoštevanja pravil – obstoj prekrška – prehodne in končne določbe ZJC-B – obstoječe javne ceste – delitev in kategorizacija javnih cest – omejitev lastninske pravice – poseben postopek razlastitve – novela ZCes-1A – uporaba tega zakona za obstoječe javne ceste – prepovedi ogrožanja varne uporabe javne ceste – javna cesta – pojem in status javnih cest in stvarne pravice na javni cesti
Razlaga prvostopenjskega sodišča, da določba 123.a člena ZCes-1 napotuje le na uporabo 5. člena tega zakona in ne tudi na preostale določbe ZCes-1 ter na določbe ZPrCP, zaradi česar je lastnik nepremičnine, po kateri poteka obstoječa javna cesta, v obdobju, v katerem občina s svojo aktivnostjo, usmerjeno v pridobitev te nepremičnine, izkazuje upravičenost takšnega omejevanja lastninske pravice, dolžan spoštovati zgolj prepovedi in omejitve iz 5. člena ZCes-1, ni pravilna.
Ker ZP-1 pojem hujšega prekrška povsem samostojno opredeljuje in ne gre več za blanketno normo, ki bi odkazovala na uporabo določil ZPrCP, ni razloga, da se sodišče pri pojmu hujšega prekrška sklicuje na določbo četrtega odstavka 23. člena ZPrCP. Vendar ta okoliščina ne spremeni dejstva, da je storilec v času preizkusne dobe storil hujši prekršek, kar je zakonski razlog za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja po drugem odstavku 202.e člena ZP-1.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066244
ZP-1 člen 14, 14/1, 14/2, 14/3, 14/3-1, 14/3-2, 68, 136, 136/1, 136/1-8. ZDCOPMD člen 40, 40/1. Uredba (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom in spremembi uredb Sveta (EGS) št. 3821/85 in (ES) št. 2135/98 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3820/85 člen 10. Uredba Sveta (EGS) 3821/85 z dne 20. decembra 1985 o tahografu (nadzorni napravi) v cestnem prometu člen 14, 14/4, 14/4-a.
kršitev materialnih določb zakona - odgovornost pravne osebe - razbremenitev odgovornosti - dolžnost seznanitve - ekskulpacijski razlog - načelo materialne resnice - odgovornost prevoznih podjetij
Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo (v smislu odločbe prekrškovnega organa kot tudi v smislu iskanja materialne resnice glede na 68. člen ZP-1), ali je pravna oseba že pred dogodkom izvajala dolžno nadzorstvo, ki ji ga za področje spoštovanja tedenskega počitka nalaga predpis in ali je organizirala delo voznika tako, da bi lahko upošteval Uredbo Sveta (EGS) številka 3821/85 o tahografu (nadzorni napravi) v cestnem prometu in poglavje II te Uredbe, zato je preuranjen zaključek, da je pravna oseba izpolnila dolžnost seznanitve.
pacientove pravice - pojasnilna dolžnost zdravnika - kršitev pojasnilne dolžnosti - seznanitev s stroški - pacient - medicinski poseg - pacienti s težavami v duševnem zdravju - pravica do samostojnega odločanja o zdravljenju - pravica do privolitve v zdravstveno oskrbo - privolitev - izvedba zdravstvene oskrbe brez privolitve pacienta - načelo zakonitosti - kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - sistemska razlagalna metoda - enakost pred zakonom
Za presojo, kateri zdravnik mora pacientu dati pojasnila, je bistveno tveganje, s katerimi je poseg povezan. Le za operativni ali drug medicinski poseg, povezan z večjim tveganjem ali večjo obremenitvijo, da pacientu razumljiva ustna in pisna pojasnila zdravnik, ki bo opravil medicinski poseg.
V 86. členu ZPacP je predpisana sankcija tudi v primeru, če zdravnik izvede medicinski poseg ali druga dejanja v postopkih zdravljenja in rehabilitacije brez privolitve zakonitega zastopnika, kadar pacient zaradi težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, ni sposoben privolitve v medicinski poseg.
ZP-1 člen 130, 130/1, 155, 155/1, 155/1-8. ZUP člen 87, 87/1.
redovna globa - globa za kršitev postopka - bistvena kršitev določb postopka o prekršku - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - izostanek priče z naroka - opravičilo za izostanek
Sodišče prve stopnje mora v sklepu, s katerim priči zaradi neudeležbe na naroku izreče globo, navesti razloge o bistvenih okoliščinah v zvezi z vabljenjem priče in njenim opravičilom.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI – JAVNI RED IN MIR
VSL0023425
KZ-1 člen 135, 135/2, 296, 296/1. ZJRM-1 člen 6, 6/4. ZKP člen 377, 377/3.
nasilništvo – zakonski znaki kaznivega dejanja – opis kaznivega dejanja – spravljanje v podrejen položaj – pravna opredelitev – grožnja – prekrški zoper javni red in mir – nasilno in drzno vedenje – postopek s pritožbo – poizvedbe v zvezi s pritožbenimi navedbami
Tudi enkratno nasilno ali drugo ravnanje lahko žrtev spravi v podrejen položaj, vendar mora po svoji vsebini in intenzivnosti, upoštevaje konkretne okoliščine dogodka, odstopati v tej smeri.