kraj storitve prekrška - cestni promet - vožnja pod vplivom alkohola
Zakon prepoveduje vožnjo vozila pod vplivom alkohola v cestnem prometu, cestni promet pa je promet vozil, peščev in drugih udeležencev cestnega prometa na javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet. Zato opredelitev storitve kraja storitve prekrška zgolj s splošno navedbo imena naselja L. ne omogoča zadostne konkretizacije kraja storitve prekrška, na podlagi katere bi bilo mogoče zanesljivo ugotoviti, da je obdolženec bil udeležen z motornim vozilom v cestnem prometu.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - VETERINARSTVO - PREKRŠKI
VSL0066275
URS člen 29, 29-3. ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-6, 155/2. ZKP člen 219. ZZdr-2 člen 21, 90, 119, 192, 192/1, 192/1-8, 192/1-49, 192/1-70, 192/3. ZVMS člen 37, 37/1, 37/1-1, 37/1-2, 94, 94/1, 94/3.
absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - nedovoljen dokaz - hišna preiskava - odredba za hišno preiskavo - obrazložitev odredbe - utemeljeni razlogi za sum - zdravila - prepoved dajanja zdravila v promet - proizvodnja zdravil - dovoljenje za proizvodnjo zdravil - uvoz učinkovin - dajanje na trg in uporaba določenih substanc pri živalih
Sodišče prve stopnje je ob presoji zakonitosti opravljene hišne preiskave na podlagi odredbe o hišni preiskavi pravilno upoštevalo, da je pravna oseba umetna tvorba oziroma s pravnim aktom ustvarjen pravni subjekt, ki dejavnosti ne more opravljati sama in brez (ne)delovanja fizične osebe tudi ne more biti storilka prekrška, kot tudi koncept odgovornosti pravnih oseb, ki je praviloma pridružitvena.
Prvostopenjsko sodišče je obrazloženo zavrnilo dokazne predloge obrambe in za to navedlo utemeljene in pravilne razloge, tako da obdolžencema ni bila kršena pravica do obrambe.
zahteva za sodno varstvo - umik zahteve za sodno varstvo - domneva umika zahteve za sodno varstvo - izostanek z naroka - dokazila za izostanek
Sodišče prve stopnje je na podlagi storilčeve prošnje za prestavitev naroka in priloženih listin utemeljeno zaključilo, da storilec ni dokazal, da se naroka za zaslišanje ni udeležil zaradi neodložljive službene obveznosti in tudi ne, da je do poslovnega sestanka v Belgiji sploh prišlo.
stroški postopka o prekršku - nagrada in potrebni izdatki zagovornika - zahtevek za povračilo stroškov in nagrade za zastopanje - odvetniška tarifa - zagovor pravne in odgovorne osebe - pisni zagovor - odgovor na pritožbo
Sodišče je pri presoji zahtevka za povračilo stroškov in nagrade za zastopanje vezano na navedbe v zahtevku in če so le-te napačne ali pomanjkljive, zaradi česar jih ne more presoditi oziroma odločiti o njih, zahtevek zavrne, saj ni dolžno presojati oziroma ocenjevati, kaj naj bi zagovorniku glede na njegovo sodelovanje v postopku o prekršku pripadalo v skladu z OT, pri tem pa mora biti sodišče dosledno in restriktivno.
Sklicevanje pritožnice, da je storilec spregledal potek preizkusne dobe šestnajstih mesecev ter da je čakal na ustrezen poziv, ni okoliščina, ki bi predstavljala opravičljiv razlog za neizpolnitev obveznosti. V postopku odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja se od storilca pričakuje aktivno sodelovanje ter vestno in dosledno izpolnjevanje obveznosti, katerih kršitev ima za posledico preklic odložitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
ZP-1 člen 14, 14a. ZIN člen 32, 32/1, 32/1-1, 38, 38/1, 38/1-6.
odgovornost pravne osebe - odgovornost odgovorne osebe pravne osebe - odgovornost za zakonitost poslovanja - neizvršitev odločbe inšpektorja
Temeljno vprašanje je torej, kdo je tista odgovorna oseba, ki je opustila spoštovanje odločbe inšpektorja. In v nadaljevanju se je prav tako strinjati s pritožbo tudi v tem, da je direktor družbe zakoniti zastopnik in tisti, ki je pri pravni osebi, torej pri gospodarski družbi zadolžen za zakonitost poslovanja te družbe. Za nezakonito poslovanje družbe, ki se odrazi tudi v nespoštovanju odločb inšpekcijskih organov, je torej lahko odgovorna le družba sama in v tem svojstvu njen zakoniti zastopnik.
ZP-1 člen 21, 21/1, 21/2, 26, 26/6, 144, 144/4, 147, 147/2. ZVRK člen 16, 16/1, 38, 38/1, 38/2.
financiranje volilne in referendumske kampanje - odločitev o sankciji - izpodbijanje odločitve o sankciji - splošna pravila za odmero sankcije - opomin - omilitev globe - stroški postopka - kdo plača stroške postopka - stroški v postopku s pravnimi sredstvi
Na podlagi drugega odstavka 21. člena ZP-1 se sme opomin izreči tudi, če je prekršek v tem, da ni bila izpolnjena predpisana obveznost, ali je bila s prekrškom povzročena škoda, storilec pa je pred izdajo odločbe oziroma sodbe o prekršku izpolnil predpisano obveznost oziroma popravil ali povrnil povzročeno škodo, ter sodišče pri odločitvi za izrek opomina po tem odstavku ne uporabi sočasno tudi določbe prvega odstavka istega člena.
odgovornost pravne osebe za prekršek - odgovornost odgovorne osebe pravne osebe - neposredni storilec - izrek odločbe o prekršku - konkretizacija zakonskih znakov v izreku
Za odločitev je v predmetni zadevi ključno ločevanje vlog posameznih akterjev, navedenih v izreku presojane odločbe. Gre za ugotavljanje, kdo je bil v konkretni zadevi novogradnje in rekonstrukcije gozdne vlake (za katero ni bila izdelana ustrezna dokumentacija) in pri izvedbi izgradnje vlake (kjer niso bile upoštevane omejitve iz dokumentacije) tisti, ki je bil odgovoren za pridobitev ustrezne dokumentacije oziroma za nadzor nad tem, ali dela potekajo v skladu z izdanim elaboratom. Zagotovo je vselej za pridobitev ustreznih soglasij in dovoljenj odgovoren investitor, izvajalec pa je dolžan dela opraviti v skladu z izdano dokumentacijo. V vsakem konkretnem primeru pa je potrebno ugotavljati, kdo je tisti, ki je za dopustitev izvedbe del brez oziroma v nasprotju z dokumentacijo bil zadolžen.
Domnevne rekonstrukcije in izgradnje gozdne vlake konkretno ni izvrševala pravna oseba M. d.o.o., temveč je bil neposredni izvajalec družba N. d.o.o. in od neposrednega izvajalca bi bilo pričakovati, da dogovorjenega dela ne bo opravil brez pridobljene oziroma v nasprotju z izdano dokumentacijo, ki je potrebna za izvedbo takih del, in da bodo dela izvedli v skladu s usmeritvami in omejitvami, ki so določene v pridobljeni dokumentaciji (elaboratu) ter da bo naročniku odrekel izvršitev dela v nasprotju s usmeritvami in omejitvami v dokumentaciji, v kolikor je naročnik to od njega zahteval. Hkrati pa tudi iz pritožbenih navedb določno izhaja, da ni bil direktor pravne osebe (J. C.) tisti, ki je neposredno nadziral izvajanje del in ki bi bil dolžan neposredno skrbeti, da dela potekajo v skladu s predpisano dokumentacijo, niti, daje sam bil dolžan poskrbeti za pridobitev ustrezne dokumentacije oz. koga bi moral pri tem nadzirati, pa tega nadzora ni izvršil, temveč je to bila druga odgovorna oseba, ki jo pritožba v navedbah poimenuje. Slednje pa je narekovalo odločitev, daje prekrškovni organ očitek o tem, katera je bila odgovorna oseba, pomanjkljivo konkretiziral oziroma izhajal iz napačne pravne podlage glede odgovornosti odgovorne osebe.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0066255
ZP-1 člen 11a, 11a/2, 11a/3, 136 136/1, 136/1-10. ZPrCP člen 107, 107/3, 107/12. KZ-1 člen 328, 328/1. ZKP člen 293, 293/1, 293/2.
prekršek in kaznivo dejanje - postopek o prekršku - kazenski postopek - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - preverjanje psihofizičnega stanja - zapustitev poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči - umik obtožnega predloga - ustavitev kazenskega postopka
Ker gre v postopku o prekršku in kazenskem postopku za isti historični dogodek in gre za časovno in krajevno povezan življenjski primer, razlogi za ustavitev kazenskega postopka izključujejo vodenje postopka o prekršku zoper obdolženca.
USTAVNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - VARSTVO OSEBNIH PODATKOV - PREKRŠKI - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086149
URS člen 2, 14, 28, 28/1. KZ-1 člen 7, 7/1, 7/2, 143, 143/1. ZKP člen 358, 358-1, 372, 372/1, 372/4, 394, 394/1. ZVOP-1 člen 8, 16, 91, 91/1, 91/1-1, 91/1-5.
zloraba osebnih podatkov - uporaba kazenskega zakona - milejši zakon - uporaba osebnih podatkov - javna objava osebnih podatkov - lastninski list - zakonski znaki kaznivega dejanja - prekrivanje z zakonskimi znaki prekrškov - načelo pravne države - načelo zakonitosti v kazenskem pravu - genetična razlagalna metoda - neskladje kazenskega zakona z ustavo - načelo določnosti pravnih pravil - teleološka razlaga zakona - kaznivost dejanja po samem zakonu - sprememba sodbe - oprostitev obtožbe
Sicer drži, da je dodaten zakonski znak kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov po 143. členu KZ-1B zožil obseg kaznivih izvršitvenih oblik, vendar obdolženke po KZ-1 zaradi neustavnosti prvega odstavka 143. člena (opis dejanja je bil v nasprotju z načelom zakonitosti, saj ni bil določno razmejen od prekrškov po ZVOP-1) sploh ne bi bilo dopustno kazenskopravno obravnavati, zato je novela KZ-1B v konkretnem primeru strožji kazenski zakon.
nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti - nezmožnost za delo
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbenim navedbam, da je odgovor centra za socialno delo, ki je postopek zaključil zgolj iz razloga, ker je storilec na podlagi zdravniškega pregleda napoten na dodatne diagnostike in zdravljenje, nezadosten. Prav ima, ko izpostavlja, da okoliščina, da je bil storilec napoten k določenim specialistom še ne pomeni, da je popolnoma nezmožen za delo.
Udeleženec cestnega prometa, ki mu policist odredi preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola, mora ravnati po odredbi policista.
Odredba policista o preizkusu alkoholiziranosti mora biti jasna in nedvoumna in jo mora preizkušanec dobro razumeti, kajti odklon preizkusa alkoholiziranosti s sredstvi in napravami po policistovi odredbi je mogoče storiti le z naklepno obliko krivde.
Navedbe v obdolžilnem predlogu pa niso dokaz, zato jih je dolžno sodišče preverjati ustrezno kritično na podlagi izvedenih dokazov, nasprotno temu pa so priloge obdolžilnega predloga listinski dokazi, do katerih pa se je sodišče dolžno kritično opredeliti in skrbno pretehtati vsak izveden dokaz posebej in v zvezi z drugimi in skrbno presoditi, ali je neko ključno dejstvo dokazano ali ne. Takšno sklepanje pa mora temeljiti na življenjski, logični in razumski presoji izvedenih dokazov, ne pa na občutkih sodišča, da je neko dejstvo že dokazano oz. zgolj na navedbe predlagatelja.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0004480
ZPrCP člen 46, 46/5, 46/5-3. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu člen 15.
prekoračitev hitrosti vožnje v naselju - stacionarni radar - Dopplerski merilnik hitrosti - nedvoumnost dokaza
V obravnavani zadevi ni bistveno, da konkretni merilnik hitrosti ne označuje konkretnega vozila, temveč da v konkretni situaciji (ko sta na fotografiji dve vozili) ni mogoče nedvomno in na prvi pogled, brez dodatnih analiz in pojasnil, zanesljivo ugotoviti, katero vozilo je prekoračilo hitrost. Pravilnik zahteva obvezno uporabo naprav za slikovno dokumentiranje, ki zagotavljajo nedoumno pripisovanje rezultata meritve in drugih podatkov kontroliranemu vozilu. Nedvoumnost dokaza je dokazni standard pravilnika in je vezan na slikovno dokumentacijo, določeno s certifikatom, ki sama po sebi izključuje naknadne analize dokaza ter je namenjena storilcu, ki lahko na podlagi fotografije sam jasno in očitno ugotovi, da je hitrost prekoračilo njegovo vozilo in se na podlagi takšnega dokaza odloči, ali bo zoper plačilni nalog vložil pravno sredstvo ali ne in kako bo gradil svojo obrambo.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0004484
ZPrCP člen 107, 107/7, 107/12.
preizkus za prepoznavo znakov in simptomov - test za hitro ugotavljanje prisotnosti mamil - odreditev strokovnega pregleda zakonitosti odredbe za strokovni pregled - psihofizično stanje
Le v primeru, če policist bodisi z napravo ali s sredstvom za hitro ugotavljanje ali pa v postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov prepozna znak ali simptom, ki je lahko posledica takšne snovi v organizmu, odredi udeležencu cestnega prometa strokovni pregled. Iz navedenega je zaključiti, da v primeru, če sta opravljena oba postopka (z napravo ali s sredstvom in pa postopek za prepoznavo), je presoja zakonitosti in natančnosti obeh tako izvedenih postopkov ključna za presojo glede obstoja suma, da udeleženec v cestnem prometu vozi pod vplivom prepovedanih substanc. Zato ima prav pritožba, da prvo sodišče s tem, ko se ni opredeljevalo do dokazov, ki jih je glede rezultata hitrega testa vložil v spis sam obdolženec (fotografija hitrega testa), ni v celoti ocenilo vseh dokazov, nato je tudi nepravilno razlogovanje sodišča, da v primeru, če bi hitri test bil negativen (česar niti ni ugotavljalo), pa ta okoliščina ne bi bila pomembna pri ugotavljanju dejstva, ali je bil obdolžencu odrejen strokovni pregled zakonito.
Obdolženec v konkretnem primeru ves čas trdil, da je pred vožnjo v cestnem prometu uporabljal zdravilo Dexamono, kar je izkazal tudi z ustrezno zdravstveno dokumentacijo. Kako pa se pacienti lahko (različno) odzivajo na uporabo takega zdravila, pa je v izključni presoji strokovnjaka, to je lečečega oftalmologa ali pa izvedenca tovrstne medicinske stroke, nikakor pa ne sodišča.
ZP-1 člen 202.d, 202.d/1, 202.d/6, 202.d/8, 202.e, 202.e/2.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja – preklic odložitve – predložitev dokazila o vključitvi v ustrezen program
Obveznosti, neizpolnjevanje katerih ima za posledico preklic prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja so po oceni pritožbenega sodišča (le) tiste obveznosti, ki jih določi sodišče na podlagi Zakona o voznikih, kar izhaja iz prvega odstavka 202.d člena ZP-1. Edina obveznost, ki se nanaša na predložitev dokazila v določenem roku, kršitev katere ima za posledico preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je kršitev obveznosti, ki storilcu nalaga, da sodišču dostavi dokazilo, da je izpolnil obveznosti po Zakonu o voznikih, kot mu je določilo sodišče v sklepu v skladu s šestim odstavkom 202.d člena ZP-1, v zvezi s prvim odstavkom 202.d člena ZP-1. Pri preklicu odložitve izvršitev sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je, na podlagi sklepanja po nasprotnem razlogovanju (argumentum a contrario), treba izhajati iz pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za odložitev izvršitve navedene sankcije, določenih v prvem odstavku 202.d člena ZP-1, to je pogoja, da storilec v času, ki ne sme biti krajši od šest mesecev in ne daljši od 24 mesecev (preizkusna doba), ne stori hujšega prekrška in pogoja, da v roku, ki ga določi sodišče izpolni obveznosti, ki jih določi sodišče na podlagi Zakona o voznikih in o tem sodišču dostavi dokazilo. Pri preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je torej logično, da se izhaja iz (kršitev) obveznosti, ki so naštete v prvem odstavku 202.d člena ZP-1, med katere pa ne spada obveznost, ki se tudi sicer naloži storilcu v sklepu v skladu z osmim odstavkom 202.d člena ZP-1 (to je predložitev dokazila o vključitvi v ustrezen program).
ZP-1 člen 6a, 136, 136/1, 136/1-1, 154, 154-2, 154-3. ZJN-2 člen 42, 42/3, 109a, 109a/1, 109/4. ZJN-3 člen 112.
ponudba - neresnična izjava v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost ali v zvezi s plačili davkov - odgovornost samostojnega podjetnika posameznika - prekršek neznatnega pomena
Ker je bil prekršek storjen v okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega (dolg obdolženega samostojnega podjetnika posameznika je bil v primerjavi s preplačilom bagatelni; dolg je poplačal naslednji dan; FURS je dal naknadno navodilo prav za primere postopkov javnega naročanja in za primere, ko ima davčni zavezanec na eni strani majhen dolg in na drugi strani večje preplačilo), in pri tem ni nastala oziroma ne bo nastala škodljiva posledica (ponudnikov je bilo dovolj, da je imel naročnik možnost izbire med ostalimi ponudniki in tako ni bilo potrebno ponavljati postopka javnega naročanja s strani naročnika), sta bila izpolnjena oba pogoja in gre za prekršek neznatnega pomena v smislu 6.a člena ZP-1.
ZP-1 člen 8, 14, 14/1, 155, 155/1, 155/1-8. ZJN-2 člen 109a, 109a/1, 109a/1-4, 109a/4.
ponudba - neresnična izjava v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost ali v zvezi s plačili davkov - odgovornost za prekršek - absolutna bistvena kršitev določb postpoka o prekršku - prekoračitev obdolžilnega predloga
Ker je sodišče prve stopnje opis dejanja spremenilo le glede očitane oblike krivde (iz direktnega naklepa v zavestno malomarnost), zahtevek, podan v obdolžilnem predlogu, ni bil prekoračen.
Premalo je bilo le prepričanje obdolženca, da ima poravnane vse davčne obveznosti in obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost, ne da bi se pred podpisom izjave prepričal, da podatki držijo, s čimer je ravnal lahkomiselno, ker resničnosti v izjavi zatrjevanega dejstva, da pravna oseba na dan oddaje ponudbe nima neporavnanih obveznosti, ni preveril, zaradi česar se je tudi moral zavedati možnosti, da takšna izjava ni resnična, kar utemeljuje pravilnost zaključka sodišča prve stopnje, da je ravnal (vsaj) z zavestno malomarnostjo.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preizkusna doba - opozorilo na posledice - v primeru kršitev - hujši prekršek - preklic odložitve
Sodišča storilce ustrezno opozorijo na obveznost in na posledico, če bodo v preizkusnem obdobju storili hujši cestnoprometni prekršek, to je, da bo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti njihovega vozniškega dovoljenja preklicana. Po mnenju pritožbenega sodišča velja enak razmislek tudi za primere, kadar storilec po preizkusni dobi v času do izteka enega leta od njenega poteka, to je do dokončne odločitve sodišča o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, stori prekrške oziroma prekršek s tolikšnim številom kazenskih točk, za kar se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - CESTE IN CESTNI PROMET
VSL0066245
ZP-1 člen 14, 14/3, 14/3-2, 66, 66/3, 136, 136/1, 136/1-8, 154, 154-1, 154-3. ZCes-1 člen 30, 30/4, 30/4-3.
pravica prekrškovnega organa do pritožbe - dovoljenost pritožbe - zahteva za sodno varstvo - pritožba zoper odločitev o zahtevi za sodno varstvo - sodba, s katero se postopek ustavi - razlogi za pritožbo - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - dokazna ocena - nestrinjanje z dokazno oceno
Pritožbene navedbe prekrškovnega organa predstavljajo nestrinjanje z dokazno oceno sodišča prve stopnje in nestrinjanje z ugotovljenim dejanskim stanjem, kar je pritožbeni razlog iz 3. točke 154. člena ZP-1; iz tega razloga pa pritožba prekrškovnega organa zoper sodbo sodišča prve stopnje, s katero sodišče odloči o zahtevi za sodno varstvo ter odpravi ali spremeni odločbo prekrškovnega organa in ustavi postopek o prekršku, ni dovoljena.
Sodišče prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, če storilec ne izvrši enega od pogojev, ki so mu bili naloženi v sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.