PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00033863
ZOdv člen 5. ZP-1 člen 25, 25/2, 161, 161/3.
zastopanje več obdolžencev - zastopanje oškodovanca - kolizija interesov - odvzem vozila - fakultativni odvzem predmetov - nedovoljena pritožba
Odvetnik v isti stvari ne more zastopati stranke, če je pred tem zastopal "nasprotno stranko". Določilo je namenjeno preprečevanju kolizije interesov in vzpostavlja zakonsko domnevo, da odvetnik v istem postopku ne more učinkovito ščititi interesov dveh nasprotujočih si strank. Obdolženi in lastnica vozila sicer v strogo procesnem smislu nista nasprotni stranki, saj postopek poteka na podlagi obdolžilnega predloga predlagatelja postopka o prekršku in ne na predlog lastnice kot oškodovanke, vsekakor pa sta v položaju, ko njuni interesi v postopku o prekršku niso vedno enaki in si lahko tudi nasprotujejo.
Kljub temu, da je bilo obdolženemu zaseženih že več vozil, kot izpostavlja pritožnica, je vendarle pritrditi sodišču prve stopnje, da odvzem predmetnega vozila vsekakor zmanjšuje nevarnost, da bo obdolženec ponovno udeležen v cestnem prometu brez veljavnega vozniškega dovoljenja, četudi te nevarnosti nikoli ni mogoče v popolnosti izključiti. Nenazadnje pritožbeno izpostavljena okoliščina, da že doslej izrečene sankcije pri obdolžencu niso dosegle svojega namena, kažejo na toliko večjo potrebo po tem, da se mu izreče tudi stranska sankcija odvzema vozila.
vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja - vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - vozniško dovoljenje kot listina
Drži sicer, da obdolženec 19. 5. 2019, ko je bil ustavljen kot voznik v cestnem prometu pri sebi ni imel listine, s katero se dokazuje opravičenje za vožnjo v cestnem prometu, ker se je le-ta še vedno fizično nahajala pri pristojni UE. Vendar pa kljub temu ni mogočepritrditi razlogom prvega sodišča, da obdolženec v kritičnem času tudi ni imel upravičenja za vožnjo v cestnem prometu, , saj se namreč upravičenje lahko dokazuje tudi na drug način, to je s potrdilom, ki ga lahko izda pristojni organ (UE). Po prepričanju pritožbenega sodišča tudi sodni sklep o vrnitvi začasno odvzetega vozniškega dovoljenja, s katerim je obdolženec bil dva dni pred tem osebno seznanjen, dosega najmanj veljavnost takega potrdila UE, s katerim se prav tako lahko dokazuje upravičenje za vožnjo v cestnem prometu. Glede na dejstvo, da je obdolženec 17. 5. 2019 bil seznanjen z odločitvijo pristojnega sodišča o vrnitvi začasno odvzetega vozniškega dovoljenja, je takrat nedvomno imel upravičenje za vožnjo v cestnem prometu, ni pa imel pri sebi listine (vozniškega dovoljenja), zato bi lahko bil tudi po prepričanju pritožbenega sodišča obravnavan le zaradi ravnanja v nasprotju s prvim odstavkom člena 16 ZPrCP, ne pa zaradi prekrška po 4. točki prvega odstavka člena 56 ZVoz-1, kot je to nepravilno glede obdolženčeve krivde zaključilo prvo sodišče, ki je sicer odločilna dejstva v sodbi pravilno ugotovilo.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00028503
ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-4. ZUP člen 80, 80/1, 80/2.
preverjanje psihofizičnega stanja udeležencev cestnega prometa - preizkus alkoholiziranosti - pravica do uporabe lastnega jezika - pravica do tolmača - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti - javna listina
Izvedba preizkusa alkoholiziranosti ni postopek, kjer bi komunikacija med udeleženci postopka bistveno vplivala na sam rezultat preizkusa; bistvo preizkusa je v tem, da se udeleženca cestnega prometa podredi preizkusu z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku oziroma preizkusu z merilnikom alkohola v izdihanem zraku (etilometrom) ali strokovnemu pregledu, vse z namenom zagotavljanja, da se iz prometa izločajo alkoholizirani udeleženci. Enakopravno sodelovanje v postopku tako ni bistveno odvisno od tega, kaj udeleženec cestnega prometa izjavi ali razume, temveč od korektno izpeljanega postopka preizkusa alkoholiziranosti s strani pooblaščenih oseb in tudi če bi bil pri preizkusu alkoholiziranosti prisoten tolmač, rezultat preizkusa zaradi tega ne bi bil drugačen.
vožnja pod vplivom prepovedanih drog in njihovih presnovkov - prepovedana droga
Nosilno vprašanje, ki ga utemeljeno izpostavlja pritožba v obravnavani prekrškovni zadevi torej je, ali je benzoilekgonin, ki je presnovek prepovedane droge kokain tista prepovedana substanca, ki jo je imel v mislih zakonodajalec v zvezi z določbo prvega odstavka člena 106 ZPrCP.
V obravnavanem primeru, ko se obdolžencu očita vožnja pod vplivom benzoilekgonina, ki je (le) presnovek prepovedane droge in ki kot tak ni razvrščen v nobeni izmed skupin prej navedene uredbe, čeprav ni nobenega dvoma o tem, da pa je prisotnost benzoilekgonina mogoče pripisati predhodnemu uživanju droge kokain. Zato je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča pritrditi pritožbi, da je potrebno v primeru prisotnosti metabolitov v krvi voznika v vsakem posameznem primeru opraviti presojo, ali je njihova prisotnost res zmanjševala voznikovo sposobnost za vožnjo ali ne, zlasti glede na praviloma kratek razpolovni čas metabolitov.
parkiranje na javnih površinah - ustavitev in parkiranje
Strinjati se je sicer s prvostopnim sodiščem, da je ne glede na lastništvo površina okoli trgovskega centra javno dostopna površina, saj so na njej označeni parkirni prostori in v tem delu ni pritožbi pritrditi, da ni šlo za javno dostopno površino in da gre za parkirišče, ki je namenjeno lastniku zemljišča. Se pa tudi pritožbenemu sodišču postavlja dvom v obdolženčevo krivdo, zlasti iz razloga, ker je obdolženec na tej površini ustavil izključno zaradi ukaza policije, ni pa imel namena parkirati, zato razlogi prvega sodišča (točka 6), ko zaključuje, da je obdolženec ob ugotovljenem dogajanju bil dolžan upoštevati parkirne označbe in da se je zavedal, da je na tem mestu prepovedano parkiranje, pa je vseeno privolil v takšen način ravnanja in s tem ravnal z eventualnim naklepom, ne prepričajo, zlasti, ker je tudi policist L. (izpoved na listni št. 37) pojasnil, da v primeru, če bi on vodil postopek z obdolžencem, mu ne bi očital storitve tega prekrška, zlasti še, ker je vzporedno z obdolženčevim vozilom na istem mestu ustavilo tudi policijsko vozilo, kar kaže, da je šlo za ukrepanje policije in policijsko vožnjo za obdolženčevim vozilom, kateremu je bilo ukazano, da na primernem mestu takoj ustavi. Primerno mesto pa je bila parkirna površina, ne glede na talne označbe.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00027714
ZP-1 člen 202d, 202d/8, 202d/10, 202e, 202e/2.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preklic odložitve izvrševanja prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - predložitev dokazila o vključitvi v rehabilitacijski program
Določbo desetega odstavka 202.d člena ZP-1 je mogoče razlagati na način, da obveznost iz te določbe vsebuje materialni in formalni del obveznosti. Materialni del obveznosti je pravočasna prijava v rehabilitacijski program, formalni del obveznosti pa je predložitev potrdila o prijavi sodišču. V konkretnem primeru je storilka pravočasno izpolnila materialni del obveznosti, ki jo je glede na sklep o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja dolžna uresničiti v šestih mesecih v obsegu 17 pedagoških ur, ni pa izpolnila formalnega dela obveznosti. Glede na navedeno, ko je storilka izpolnila bistveni del obveznosti, katere namen zasleduje določba desetega odstavka 202.d člena ZP-1, bi po presoji pritožbenega sodišča ukrep preklica odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja bil nesorazmeren glede na dejstvo, da storilka ni izpolnila le formalnega dela obveznosti.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00027713
ZP-1 člen 202d, 202d/4, 202e, 202e/2. URS člen 14, 22.
predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - odložitev izvrševanja prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - dovoljenost predloga za odložitev - zavrženje predloga - enakost pred zakonom - načelo sorazmernosti
Uresničevanje načela sorazmernosti in enakosti pred zakonom zahteva razlago zakonske določbe četrtega odstavka 202.d člena ZP-1 na način, da je pri odločitvi o zavrženju predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja relevantna zgolj ugotovitev, da še nista minili dve leti od poteka preizkusne dobe, določene z zadnjim sklepom o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne glede na to, ali je bila storilcu odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja preklicana ali ne.
plačilo globe - pravna oseba - upravičenci do brezplačne pravne pomoči - predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist
Prvostopenjsko sodišče je utemeljeno, izhajajoč iz določb Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), zaključilo, da pravna oseba ne sodi v krog upravičencev, ki lahko v skladu s prvim odstavkom 10. člena ZBPP pridobijo brezplačno pravno pomoč, zato pravna oseba tudi ne more nadomestiti plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist. Pravna oseba namreč tudi po mnenju pritožbenega sodišča ne sodi v nobenega od v 10. členu ZBPP določenih subjektov, ki so lahko upravičenci do brezplačne pravne pomoči, zato tudi ne more plačila globe in stroškov postopka nadomestiti z opravo družbenokoristnega dela. Sicer pa je že glede na samo naravo pravne osebe kot subjekta očitno, da pravna oseba družbenokoristnega dela ne more opravljati, saj ga lahko izvaja le fizična oseba, ki na tak način nadomesti plačilo globe, ki je ni zmožna plačati, zaradi storitve lastnega prekrška. Takšen smisel izhaja tudi iz določb Zakona o probaciji (ZPro).
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - odločilno dejstvo - pomanjkljivo ugotovljeno dejansko stanje
Vprašanje ali odpadli kos plastike pripada obdolženčevemu osebnemu avtomobilu znamke Volkswagen, tip Golf IV ali ne, je po oceni pritožbenega sodišča odločilno dejstvo v zvezi z vprašanjem ali sta policista kritičnega dne sledila obdolženčevemu vozilu ali ne in z nadalje povezanim vprašanjem ali je obdolženi kritičnega dne bil voznik osebnega avtomobila, ki sta mu policista sledila ter mu je zato posledično mogoče očitati storitev obravnavanih prekrškov na način, kot izhajata iz točke I. izreka izpodbijane sodbe.
ZPrCP člen 46, 46/5, 46/5-4. ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-5. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu (2015) člen 16, 16/1, 16/2, 16/3, 17, 17/1, 17/2, 17/3, 17/4.
prekršek - zahteva za sodno varstvo - meritev hitrosti v cestnem prometu - prekoračitev najvišje dovoljene hitrosti - merilniki hitrosti - prikaz meritve vozniku takoj po meritvi - obveznost dokumentiranja
Slikovno dokumentiranje prekoračitve najvišje dovoljene hitrosti je pravilo; možnost, da se izmerjeni rezultat neposredno predoči storilcu na kraju prekrška, ne da bi bil ta slikovno dokumentiran, pa izjema.
Policisti morajo izvajati meritve hitrosti s premičnim laserskim merilnikom hitrosti le na takšnem mestu, da lahko takoj po izvedeni meritvi voznika tudi ustavijo in mu na prikazovalniku pokažejo rezultat meritve neposredno (takoj) po zaključku meritve, da je izključen kakršenkoli dvom o pravilnosti meritve in da ima storilec možnost preveriti pravilnost pokazanega rezultata meritve. Sicer morajo policisti izvajati meritve hitrosti na način, da merilniki hitrosti dokumentirajo meritev hitrosti merjenega vozila z enim ali več slikovnimi zapisi, na katerih je razvidna prometna situacija in nedvomno prikazano ali označeno merjeno vozilo
Pritožbeno sodišče sicer ne dvomi, da je storilec kljub invalidski upokojitvi fizično zmožen opravljati določena fizična dela, saj nenazadnje mora tudi skrbeti sam zase. Vendar pa gre pri tem za vsakodnevna dela, ki jih storilec večinoma opravlja sam, običajno brez direktnih navodil in brez stalnega nadzora, torej za dela, ki ne potekajo v smislu organiziranega in vodenega delovnega procesa, kot je običajen v delovnih organizacijah. Družbeno koristno delo pa se opravlja v smislu organiziranega delovnega procesa, po navodilih nadrejenih in pod njihovim neposrednim ali posrednim nadzorom, pri čemer je potrebno upoštevati tudi sposobnost normalne komunikacije in sledenja navodilom, ki pa pri storilcu očitno ni podana.
ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-1. ZSICT člen 45, 45/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 49. Pravilnik o povrnitvi stroškov v kazenskem postopku (1997) člen 4, 15.
stroški postopka o prekršku - nagrada in stroški izvedenca - materialni stroški izvedenca
Pritožbeno sodišče ne dvomi v to, da potrebuje izvedenec zmogljivejši računalnik; da gre pri programski opremi za analizo trkov za specialno programsko opremo, ki je ni mogoče uporabljati za druge namene, kot za izdelavo izvedenskih mnenj; da potrebuje specifično pomožno opremo (merilnike razdalj, naklona, kotov in drugo drobno opremo); da se mora udeleževati izobraževanj in da tudi del stroškov elektrike, interneta, ogrevanja prostora, v katerem izvedenec opravlja svoje delo, nastaja pri izdelavi izvedenskega mnenja, vendar ker gre za splošne stroške v zvezi z opravljanjem dejavnosti izvedenca, ki so nujni pogoj za opravljanje dejavnosti, teh stroškov ni mogoče prevaliti na breme naročnika oz. strank.
Prej veljavni Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih je namreč omogočal odmero drugih materialnih stroškov v pavšalnem znesku, medtem ko sedaj veljavni Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih, take določbe ne vsebuje. Namen take spremembe po mnenju pritožbenega sodišča ni bil v tem, da se izvedencem, cenilcem in tolmačem omogoči neomejeno priznavanje drugih materialnih stroškov, temveč nasprotno - da se priznavanje teh stroškov omeji na tiste materialne stroške, ki so nastali v zvezi s konkretnim izvedenskim mnenjem.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00025040
ZP-1 člen 202d, 202d/2, 202d/3, 202d/7, 202d/8, 202d/9. ZVoz-1 Zakon o voznikih (2016) člen 53.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravočasnost predloga - rok za vložitev predloga - materialnopravni rok - udeležba v rehabilitacijskem programu
Predlog za odložitev izvršitve odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je primarni zahtevek v postopku za odložitev izvršitve in rok za vložitev predloga je materialnopravni rok, ki ni podaljšljiv. Le v primeru, da je predlog vložen pravočasno in je popoln, sodišče o predlogu vsebinsko odloči in pri odločanju upošteva okoliščine iz sedmega odstavka 202.d člena ZP-1.
V konkretnem primeru sodišče zaradi prepozno vloženega predloga sploh ni o njem odločalo po vsebini in storilki ni določilo ustreznega programa, temveč je storilka program edukacijskih delavnic, na katerega se v pritožbi sklicuje, opravila brez sklepa sodišča o določitvi ustreznega programa, zaradi česar ni mogoče upoštevati spisu priloženega potrdila o opravljeni edukacijski delavnici in potrdila o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu, ki ga je storilka pridobila za potrebe vrnitve začasno odvzetega vozniškega dovoljenja in do katerega se sodišče pri odločitvi o zavrženju predloga ni bilo dolžno opredeliti.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL00025050
ZP-1 člen 20, 20/1, 202c, 202c/7. ZPro člen 3, 23, 23/2, 23/4, 48.
nadomestitev globe z delom v splošno korist - izbira izvajalske organizacije - neupravičen izostanek - probacija
Na podlagi veljavnih določb ZP-1 oziroma ZPro se o izbiri izvajalske organizacije ne more (samovoljno) odločiti storilec, temveč izvajalca dela v splošno korist določi probacijska enota oziroma svetovalec.
Nadomestitev globe je v korist storilca, zato mora biti storilec najbolj zainteresiran, da se ne izmika vabilu probacijske enote in se odzove vabilu na razgovor za pripravo osebnega načrta ter z opravljanjem dela v splošno korist v izvajalski organizaciji, ki jo izbere svetovalec probacijske enote (in ne storilec!), nadomesti plačilo globe z delom v splošno korist.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00025041
ZUP člen 87, 89, 89/2, 89/3, 97. ZP-1 člen 202e.
preklic odložitve izvrševanja prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - izpolnitev obveznosti iz sklepa o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in predložitev dokazil sodišču - vročanje po pooblaščencu za vročitve - vročilnica - pomanjkljiva vročilnica o vročitvi sklepa - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - potrdilo o pravnomočnosti
Tako kot lahko naslovnik dokazuje, da vročitev ni bila opravljena, čeprav je bila vročilnica navidezno pravilno izpolnjena, lahko tudi organ dokazuje, da je bila vročitev opravljena, čeprav vročilnica ni bila pravilno izpolnjena. Ravno slednje pa je storilo sodišče prve stopnje, ko je v dokaznem postopku dokazovalo, da je vročitev po pooblaščenki bila opravljena, čeprav sta vročilnici bili izpolnjeni pomanjkljivo.
Res je sicer v tretjem odstavku 89. člena ZUP določeno, da mora pooblaščenec za vročitve vsak dokument nemudoma poslati stranki, vendar to velja le v razmerju med pooblaščencem in naslovnikom, med katerima obstoji pooblastilno razmerje, nima pa vpliva na veljavnost opravljene vročitve, saj se po določbi petega odstavka 89. člena ZUP šteje, da je z vročitvijo dokumenta pooblaščencu za vročitve opravljena vročitev stranki, ki bi ji bilo treba dokument vročiti.
V postopku odločanja in izdaje sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja vozniku začetniku, ki ga sodišče izda po uradni dolžnosti na podlagi obvestila organa, pristojnega za vodenje skupne evidence kazenskih točk, mora sodišče presoditi, ali je storilec kot voznik začetnik v obdobju dveh let dosegel ali presegel 7 kazenskih točk v cestnem prometu.
Pritožnik se v pritožbi sklicuje na okoliščine, ki so protispisne. Pri pregledu podatkov spisa vročilnice pritožbeno sodišče ugotavlja, da je storilcu bil plačilni nalog vročen po pravilih vročanja pooblaščencu za vročitve na podlagi drugega odstavka 89. člena ZUP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI
VSM00026059
KZ-1 člen 122, 122/1, 135, 135/1, 135/2. ZKP člen 18, 18/1, 344, 344/1, 371, 371/1-10, 371/1-11, 371/2, 385, 445.d. ZJRM-1 člen 2/, 2/4, 6, 6/1, 6/2, 6/3.
lahka telesna poškodba - grožnja - pritožbena seja - kaznovalni nalog - prepoved spremembe na slabše - prekršek in kaznivo dejanje - zavrnitev dokazov
Ker v obravnavanem primeru opis kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe poleg znakov prekrška nasilnega vedenja obsega še natančen opis lahke telesne poškodbe, ni podana objektivna identiteta med prekrškom in kaznivim dejanjem.
ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-1. ZSICT člen 45, 45/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 49. Pravilnik o stroških postopka o prekršku (2008) člen 2. Pravilnik o povrnitvi stroškov v kazenskem postopku (1997) člen 4, 15.
stroški postopka o prekršku - odmera nagrade in stroškov izvedenca - materialni stroški izvedenca
Nedvomno mora izvedenec, cenilec ali tolmač pri opravljanju nalog v okviru odrejenega dela razpolagati in uporabljati določeno računalniško strojno in programsko opremo, določene naprave, literaturo, pisarniški material, elektriko, vodo in podobno, vendar glede na zgoraj opisano spremembo pravne podlage za odmerjanje nagrade in nadomestila stroškov izvedencev, cenilcev in tolmačev, stroškov v zvezi s tem ne more prevaliti na breme strank. Poleg tega, da ne gre za dejanske izdatke, ki bi se nanašali na konkretno izvedensko mnenje in da izvedenec ni z ničemer izkazal, da naj bi letno naredil okoli 25 izvedenskih mnenj, po mnenju pritožbenega sodišča višina materialnih stroškov ne more biti odvisna od števila izvedenskih mnenj, ki jih posamezni izvedenec izdela v obdobju enega leta. Tako tolmačenje bi bilo po mnenju pritožbenega sodišča v nasprotju z načelom enakosti iz 22. člena Ustave RS, saj bi privedlo do neenakega obravnavanja izvedencev in obremenjevanja strank s stroški izvedenskih del.
JAVNI RED IN MIR - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI
VSL00031460
ZJRM-1 člen 7, 22, 22/1. KZ-1 člen 300, 300/1, 300/3. ZKP člen 372, 372-3, 387. Protokol 7 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 4, 4/1.
prekršek in kaznivo dejanje - kazniva dejanja zoper javni red in mir - napad na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti - prekršek zoper javni red in mir - nedostojno vedenje - neupoštevanje zakonitega ukrepa uradnih oseb - pravnomočno razsojena zadeva - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) - pravnomočno končan prekrškovni postopek - zakonski znaki prekrška - zakonski znaki kaznivega dejanja - isti historični dogodek - opis prekrška - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - sodba ESČP v zadevi Engel proti Nizozemski - kršitev kazenskega zakona v obdolženčevo škodo - beneficium cohaesionis
Primerjalno 7. člen ZJRM-1 in prvi odstavek 22. člena ZJRM-1 v primerjavi z zakonsko dikcijo 300. člena KZ-1 izkazuje, da se dispozicija kaznivega dejanja in prekrškov sicer deloma prekrivajo, vendar gre v konkretnem primeru, ko gre za varstvo javnega reda in miru pri kaznivem dejanju po prvem odstavku 300. člena KZ-1 še za druge znake, po katerih se to od prekrška razlikuje. Če so zakonski znaki prekrškov vsebovani v zakonskih znakih kaznivega dejanja, kaznivo dejanje pa vsebuje še druge elemente zakonskega dejanskega stanu, ki so lastni le kaznivemu dejanju prekršku pa ne, bo kasnejši kazenski postopek dopusten le, če ne bo izhajal iz enakega opisa dejanja oziroma identičnih ali iz bistveno enakih dejstev, presojo ali gre za isto stvar, pa je potrebno opraviti v vsakem posameznem postopku.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00024951
ZP-1 člen 202d, 202d/4. ZP-1J Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (2016) člen 33.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - potek roka - dovoljenost predloga za odložitev - preizkusna doba - procesna predpostavka - zavrženje predloga
Okoliščina, da sta od izteka preizkusne dobe po zadnjem sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja potekli vsaj 2 leti, po mnenju pritožbenega sodišča predstavlja procesno predpostavko za vsebinsko odločanje o predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Ta procesna predpostavka pa mora biti izpolnjena že v trenutku vložitve predloga oz. najkasneje ob izteku roka za vložitev predloga (če je storilec predlog vložil prej). Razlaga, za kakršno se zavzema storilec, ko bi sodišče izpolnjevanje te procesne predpostavke presojalo po stanju v času odločanja o predlogu, bi omogočala neenako obravnavanje storilcev glede na različne okoliščine, na katere bi lahko vplival bodisi storilec, bodisi sodišče.