elektronski alkotest - indikator - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti - vožnja pod vplivom alkohola
Elektronski alkotest je sicer res le indikator in ne merilna naprava, vendar uporabo indikatorja izrecno dovoljuje drugi odstavek 107. člena ZPrCP1 in se v primeru, če se preizkušanec z rezultatom preizkusa z elektronskim alkotestom strinja in zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti brez pripomb podpiše, z indikatorjem ugotovljena koncentracija alkohola v izdihanem zraku šteje za veljavno in predstavlja podlago ugotovitev prekrška vožnje pod vplivom alkohola in za izrekanje sankcij.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - hujši prekršek - čas storitve prekrška - preizkusna doba
Pri odločanju o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišče upošteva le pravnomočne plačilne naloge, odločbe ali sodbe o prekršku, vendar je odločilna okoliščina za preklic to, da je prekršek storjen v času preizkusne dobe.
navajanje novih dokazov v pritožbi - nov dokaz - novi dokazi v pritožbi - nova dejstva in novi dokazi v pritožbenem postopku - uveljavljanje novih dejstev in dokazov v pritožbi
Nov dokaz se v skladu z določbo tretjega odstavka 157. člena ZP-1 pri odločanju o pritožbi ne upošteva. V skladu z navedeno zakonsko določbo mora namreč pritožnik pri uveljavljanju zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja na podlagi novih dejstev in dokazov verjetno izkazati, da jih brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v postopku na prvi stopnji.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00039175
ZP-1 člen 113a, 113a/1, 113a/3, 113b, 113b/1, 113b/4. ZPrCP člen 8, 8/1, 46, 46/6, 46/6-6.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja - utemeljen sum - odgovornost lastnika vozila - domneva odgovornosti lastnika vozila - prekoračitev dovoljene hitrosti
Za dokazni standard „utemeljen sum“ storitve prekrška s strani storilke zadošča poleg fotografije in zapisnika o opravljenih meritvah hitrosti tudi ugotovitev, da je obdolženka lastnica motornega vozila, s čimer se uveljavi zakonska domneva iz 8. člena ZPrCP, da je bila kot lastnica tudi voznica tega vozila v času storitve prekrška, dokler obdolženka s predložitvijo dokazil ne vzbudi razumnega dvoma o tem dejstvu in o upravičenosti domneve, da je bila voznica.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC00038990
ZP-1 člen 20a, 192a, 192č, 192č/5, 192č/5 - 2, 192č/5 - 3. ZIKS-1 člen 224, 24/1, 24/1 - 4.
nadomestni zapor - zmožnost plačila globe - delno plačilo - upravičeni razlog za odlog prestajanja kazni
Upoštevajoč povzete razloge sodišča prve stopnje pritožbeno sodišče ne sledi pritožbenim navedbam, da je storilec v postopku navedel dejstva in predložil dokaze, ki dokazujejo, da nadomestni zapor glede na okoliščine konkretnega primera ni sorazmeren in pravičen ukrep. Storilec je res zatrjeval, da opravlja pekarsko dejavnost v najetem prostoru, da zanj plačuje najemnino v višini 750,00 EUR mesečno, da ima okoli 1.300,00 EUR stroškov s plačilom elektro in komunalnih storitev ter z nabavo surovin in da mu po pokritju vseh stroškov ostane le okoli 600,00 EUR, s katerimi mora poleg sebe preživljati še brezposelno ženo in njune tri mladoletne otroke, vendar kljub temu ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da storilec glob ni plačal, ker to finančno ni zmožen in ne zaradi tega, ker tega ne bi hotel.
Ker pa iz dopisa predlagatelja z dne 1. 9. 2020 (list. št. 45) izhaja, da so bile obveznosti iz predloga za odreditev nadomestnega zapora delno poravnane in da se je v celoti pokrila globa v znesku 351,64 EUR ter delno (v znesku 1.364,22 EUR) globa v znesku 5.000,00 EUR, iz dopisa z dne 16. 9. 2020 (list. št. 52) pa izhaja, da so bila prejeta dodatna plačila v skupni višini 1.000,00 EUR in da dolg na dan 16. 9. 2020 znaša 2.635,78 EUR, je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in na podlagi tretje alineje petega odstavka 192.č člena ZP-1 izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ob upoštevanju zneska neplačane globe spremenilo število dni nadomestnega zapora. Pri tem je upoštevalo sorazmerni delež, za katerega je že sodišče prve stopnje zmanjšalo število dni nadomestnega zapora in tako glede na znesek neplačane globe, ki znaša 2.635,00 EUR namesto 27 dni uklonilnega zapora določilo 20 dni nadomestnega zapora.
vožnja pod vplivom alkohola - elektronski alkotest - dokazna ocena - izvedba preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom
Prepričljivosti dokazne ocene pa ne omajajo niti pritožbene navedbe, da se ustnik ni nahajal v originalni embalaži oziroma ni bil več zapakiran. Takim navedbam pa pritožbeno sodišče ne more slediti tudi iz razloga, ker je glede na trenutno situacijo v zvezi z epidemijo virusa SARS- CoV-2 in glede na razmere v zvezi z epidemijo v času opravljanja preizkusa težko verjeti, da bi policist obdolžencu za preizkus alkoholiziranosti izročil alkotest, na katerem je bil predhodno uporabljen ustnik, kot nakazuje obdolženec v svojem zagovoru in pritožbenih navedbah.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00038991
ZP-1 člen 25, 25/1.
fakultativni odvzem predmetov - odvzem motornega vozila - načelo sorazmernosti - vrednost vozila - ogrožanje varnosti javnega prometa
Sodišče prve stopnje pa je pravilno ugotovilo tudi, da je podana sorazmernost med posegom v obdolženčevo pravico do zasebne lastnine ter varnostjo oziroma pravico do varnosti drugih udeležencev v cestnem prometu. Pravica ostalih udeležencev cestnega prometa do varnosti njihovega zdravja in življenja nedvomno odtehta poseg v obdolženčevo pravico do zasebne lastnine, kot je to ocenilo že sodišče prve stopnje, ki je v okviru presoje sorazmernosti upoštevalo tako vrednost vozila, ki po oceni obdolženca znaša okrog 3.000,00 EUR, kot tudi okoliščino, da naj bi obdolženec po podatkih na dan 30. 1. 2020 bil brez otrok in zaposlen v Avstriji ter prejema plačo okrog 1.200,00 EUR. Pravilno je tudi izpostavilo, da tudi v primeru, če bi vozilo bilo več vredno, bi bilo zelo nevarno, da ga ima obdolženec v posesti. Pritožbeno izpostavljanje, da je obdolženec zaradi epidemije koronavirusa izgubil zaposlitev v Avstriji, na presojo sorazmernosti izreka tega ukrepa ne vpliva bistveno, kjer v ničemer ne vpliva na presojo, da gre za nevarnega voznika, obljubam storilca, da bo vozilo prodal zaradi zagotavljanja preživljanja, pa glede na zgoraj izpostavljeno ni mogoče verjeti.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00042293
ZP-1 člen 115, 115/2, 133. ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-4.
sodba brez zaslišanja - neopravičen izostanek - dejansko stanje - vožnja pod vplivom alkohola - dokazna ocena
Glede na okoliščine konkretne zadeve, ko je obdolženec s pomočjo zagovornika v svojih pisnih vlogah pojasnjeval okoliščine prekrška, pa se ni mogoče strinjati niti s pritožbenimi trditvami, da sodišče sodbe brez zaslišanja obdolženega ne bi smelo izdati in da je bilo za pravilno odločitev v predmetnem postopku nujno, da bi bil obdolženec zaslišan. Ni namreč videti prepričljivega razloga, da bi sodišče na podlagi lastnih zaznav ob zaslišanju obdolženega drugače presojalo verodostojnost njegovih trditev v pisnih vlogah, kot navaja zagovornik v pritožbi.
Če ena priča glede določenega dejstva izpove, da se ga ne spominja točno, medtem ko druga s prepričanjem zatrjuje, da je to dejstvo podano, pri tem ne gre za nasprotje med izpovedbami takih prič. Nasprotje bi bilo podano le v primeru, če bi ena priča zatrjevala, da je neko dejstvo obstajalo, druga priča pa glede istega dejstva izpovedovala, da ni obstajalo.
vožnja pod vplivom alkohola - uživanje alkohola - krivda
Upoštevajoč navedeno ostaja neizpodbito ugotovljeno dejstvo, da je obdolženec v času vožnje motornega vozila v cestnem prometu imel v organizmu najmanj 0,77 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, s čemer je izpolnil objektivne zakonske znake očitanega mu prekrška. Prav tako pa pritožbeno sodišče kljub navedbam o tem, da ni vedel, da so mu v sok vlili vodko, ker se vodke ne okusi, nima nobenih pomislekov niti v zaključke prvostopenjskega sodišča, da je obdolženi za prekršek tudi odgovoren.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00038993
ZPrCP člen 45, 45/10, 109, 109/2, 109/2 - 2. ZP-1 člen 6a, 23, 23/2, 136, 136/1, 136/1 - 9.
neprilagojena hitrost - prekršek neznatnega pomena - hujši prekršek - posebne okoliščine - ustavitev postopka o prekršku - prometna nesreča z neznatno nevarnostjo
Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da ker je storilka storila hujši prekršek, le-tega ni mogoče prekvalificirati v prekršek neznatnega pomena. Prekršek, kot se ga očita storilki, je v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZP-1 res mogoče opredeliti kot hujši prekršek, saj je zanj predpisan izrek 3 kazenskih točk (in praviloma res takega prekrška ni mogoče šteti kot prekršek neznatnega pomena). Vendar pa sama zakonska definicija prekrška neznatnega pomena ne izključuje možnosti, da bi sodišče ob upoštevanju vseh okoliščin, kot prekršek neznatnega pomena štelo tudi prekršek, za katerega so predpisane 3 kazenske točke v cestnem prometu. V posebnih okoliščinah konkretnega primera je tudi po mnenju pritožbenega sodišča mogoče uporabiti institut prekrška neznatnega pomena tudi v obravnavani zadevi.
Povzročitev prometne nesreče, v kateri je lažje telesno poškodovan samo udeleženi voznik, ne pomeni povzročitve prometne nesreče II. kategorije.
ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-4. ZP-1 člen 114, 157.
postopek o prekršku - vožnja pod vplivom alkohola - preizkus alkoholiziranosti - izvedensko mnenje - mobilni telefoni - vpliv na pravilnost rezultatov preizkusa
Prvostopenjsko sodišče je upoštevajoč zaključke izvedenca v izvedenskem mnenju in v dopolnitvi izvedenskega mnenja, v katerih je izvedenec svoje ugotovitve in zaključke podrobno ter strokovno argumentirano obrazložil, utemeljeno zaključilo, da mobilni telefoni, radijski postaji TETRA in GPS oddajnik v konkretnem primeru niso vplivali na rezultat preizkusa alkoholiziranosti.
plačilni nalog - plačilni nalog izdan v postopku o prekrških - plačilni nalog prekrškovnega organa
Obvezne sestavine plačilnega naloga izdanega skladno s prvim odstavkom 57. člena ZP-1 so določene v tretjem odstavku 57. člena ZP-1 in obvezna sestavina plačilnega naloga ni opis dejanja, iz katerega bi bili razvidni vsi zakonski znaki prekrška. Prekršek se v plačilnem nalogu le pravno opredeli, navede se znesek globe in rok za plačilo. V plačilnem nalogu prekršek tudi ni obrazložen, na kraju se le predstavi storjeni prekršek in dokazi zanj. Spisovno gradivo izkazuje, da je bilo tem zahtevam v postopku zadoščeno.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00039056
ZPrCP člen 46, 46/5, 46/5-3, 105, 105/5, 105/5-4.
vožnja pod vplivom alkohola - prekoračitev dovoljene hitrosti - pritožba zoper delo policista - pravica do tolmača
V zvezi s pritožbenimi navedbami, da ni dobil napotkov, da lahko zoper delovanje policista iz PP Laško vloži pritožbo, pa pritožbeno sodišče poudarja, da sodišče ni pristojno za odločanje o teh navedbah, saj bi moral obdolženec pritožbo na delo policistov vložiti že na PP Laško, o tem pa je pristojen odločati pritožbeni organ policije in ne sodišče. Tudi če bi bilo izkazano nekorektno postopanje oz. poslovanje policistov v zvezi s pridržanjem obdolženega, to v ničemer ne vpliva na ugotovitve, da je storilcu dokazano, da je uresničil tako objektivne kot subjektivne znake očitanih mu prekrškov in v ničemer ne zmanjšuje njegove odgovornosti za storjena prekrška.
ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-4, 27, 27/9, 101, 101/10.
vožnja pod vplivom alkohola - voznik - znaki, ukazi in odredbe, ki jih dajejo policisti - ustavitev vozila
Pritožbeno sodišče ne strinja s pritožbenimi navedbami, da je obdolženemu dokazano z gotovostjo le to, da je bil kritičnega dne pod vplivom alkohola, ne pa tudi, da je bil v kritičnem času voznik v cestnem prometu. Nenazadnje pa je potrebno poudariti tudi, da je skrajno nelogično in neprepričljivo nakazovanje, da bi se policisti iz mesta kontrole prometa, ki so ga izvajali v bližini Term ..., pripeljali pred večstanovanjsko stavbo na naslovu Ž., če ne bi pred zaznali obdolženčevega vozila v prometu na Celjski cesti, zlasti pa, da bi pri tem na kraj, kjer sta policist G. in policistka R. obravnavala obdolženca, naknadno pripeljala še druga patrulja, v kolikor ni bilo potrebno potrjevati istovetnosti voznika, ki je bil zaznan ob ustavljanju na Celjski cesti z voznikom, ki sta ga obravnavala policistka R. in policist G..
Namen začasnega odvzema vozniškega dovoljenja v skladu s 113.a členom ZP-1 je zaščita drugih udeležencev cestnega prometa in zagotovitev varnosti s tem, da se vsi nevarni vozniki kot neposredni udeleženci cestnega prometa odstranijo. Izhajajoč iz tega temeljnega namena zato tudi ni mogoče razlikovati med vozniki imetniki vozniških dovoljenj, izdanimi v Republiki Sloveniji, in tujimi vozniškimi dovoljenji. Tako kot se v skladu z osmim odstavkom 22. člena ZP-1 vozniku, ki je imetnik tujega vozniškega dovoljenja, izreče prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije za dobo enega leta in ne sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja v skladu s tretjim odstavkom 22. člena ZP-1, bo analogno mogoča le začasna prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije oziroma bo začasni odvzem tujega vozniškega dovoljenja mogoče izvršiti le kot začasno prepoved uporabe le tega.
URS člen 28, 28/1. ZP-1 člen 62a, 62a/1, 62a/1-2, 63, 156, 156-1, 136, 136/1, 136/1-1. ZPPDFT-1 člen 1, 1/1, 1/2, 33, 39, 44, 44/3, 167, 167/1, 167/1-3.
kršitev materialnih določb - opis prekrška - načelo zakonitosti - konkretizacija zakonskih znakov - pranje denarja - terorizem - odločanje prekškovnega organa - obstoj prekrška - zakonski znaki prekrška - dejavnost, ki ni vpisana v sodni register - prepoved reformatio in peius
Prekrškovni organ je zlorabil pravno sredstvo za to, da je pravni in odgovorni osebi izdal novo odločbo o prekršku z novim datumom storitve prekrška in tudi z novim očitkom, medtem ko bi moral v primeru poštene obravnave zahteve za sodno varstvo postopek zoper pravno osebo in odgovorno osebo glede s plačilnim nalogom očitanega prekrška ustaviti, saj je ugotovil, da je bila pravna oseba C. d.o.o. enoosebna družba z omejeno odgovornostjo, zato niso bili izpolnjeni znaki prekrška po 3. točki prvega odstavka 167. člena ZPPDFT-1.
Dejanje je historično omejeno z izdajo plačilnega naloga in tako prekrškovni organ z novo odločbo o prekršku (izdano po vloženi zahtevi za sodno varstvo) ne more spreminjati v bistvenem delu niti opisa prekrška niti datuma prekrška.
Izrek odločbe o prekršku ni konkretiziran, ker iz njega sploh ne izhaja, da je bil 10. 5. 2019 kot edini ustanovitelj in dejanski lastnik vpisan A. A., medtem ko je bila kot zakoniti zastopnik – direktor vpisana B. B., zato družba ni bila več enoosebna.
Razlogi odločbe o prekršku lahko le pojasnjujejo navedbe izreka, ne morejo pa nadomestiti vsebine izreka, temveč morajo biti vsi znaki prekrška razvidni že iz izreka odločbe o prekršku, ker postane pravnomočen in izvršljiv le izrek.
CESTE IN CESTNI PROMET - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00040057
ZPrCP člen 3, 3/1, 3/1-2, 107, 107/3, 107/12. ZUP člen 80, 80/1, 80/7. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-38. ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-8.
preverjanje psihofizičnega stanja - odklonitev preizkusa alkoholiziranosti - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti - dokazna ocena - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - nestrinjanje z dokazno oceno - parkirišče - cestni promet - izvedba dokazov - dokazni predlog za zaslišanje priče - zaslišanje policista
Obdolženec je vozil po mestni ulici, po parkirišču pred trgovskim centrom, nato pa je parkiral na peščenem parkirišču v neposredni bližini navedenega objekta, pri čemer je parkirišče očitno prosto dostopno vsem in je torej namenjeno javnemu cestnemu prometu ter ne gre za parkirišče, ki bi bilo strogo namenjeno le lastniku zemljišča, ograjeno na kakršenkoli način in na njem prepovedana vožnja vsem drugim, razen lastniku. Glede na navedeno se torej v zvezi z vožnjo in preizkusom psihofizičnih sposobnosti obdolženca kot voznika uporabljajo določbe ZPrCP.
Zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti, ki je sestavljen v skladu z določbami ZUP, je javna listina in pomeni po prvem odstavku 80. člena ZUP dokaz o poteku in vsebini dejanja postopka ter danih izjav, razen tistih delov zapisnika, h katerim je zaslišanec dal pripombo, da niso pravilno sestavljeni. Zapisnik je pravilno sestavljen tudi, če ga kdo noče podpisati; v tem primeru je treba, preden je zapisnik sklenjen, to vpisati v zapisnik in navesti, zakaj ga ni hotel podpisati.
Obdolženčevi zagovorniki v postopku na prvi niti niso predlagali zaslišanja obdolženčevega očeta in tudi ne katerega od drugih obdolženčevih sorodnikov, zato so neutemeljene pritožnikove navedbe, da bi bila izvedba dokaza z zaslišanjem pritožnikovih sorodnikov (pritožba niti ne konkretizira, katerih pritožnikovih sorodnikov) nujna.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL00039171
ZP-1 člen 202c, 202c/7.
nadomestitev globe z delom v splošno korist - probacija - izvajalska organizacija - neupravičen izostanek - izmikanje - ustavitev postopka
Postopanje storilca (ko se na dogovorjeni termin ni zglasil niti ni poklical ali se naknadno zglasil ter se od 7. 8. 2020 sploh ni odzival na klice probacijske enote) je mogoče šteti kot izmikanje delu v smislu določila sedmega odstavka 202.c člena ZP-1, ki ima za posledico ustavitev postopka izvrševanja sklepa o nadomestitvi plačila globe z delom v splošno korist.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL00039172
ZP-1 člen 19a, 19a/1, 20a, 192a, 192a/4, 202c, 202c/2.
delo v splošno korist - predlog za nadomestitev globe z opravo določene naloge - rok za vložitev predloga za nadomestitev plačila globe - nadomestni zapor
Glede na veljavna določila ZP-1 lahko storilec zaprosi za opravljanje del v splošno korist v dveh fazah postopka: po prvem odstavku 19.a člena ZP-1 v roku za plačilo globe (kot je naveden v posamični odločbi o prekršku) ter po četrtem odstavku 192.a člena ZP-1 najkasneje v roku 5 dni po prejemu obvestila o uvedbi postopka za odreditev nadomestnega zapora.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - PREKRŠKI
VSL00039174
ZP-1 člen 202c, 202c/3. ZBPP člen 13, 13/1, 13/2, 20. ZSVarPre člen 8, 8/1, 27. ZUPJS člen 10, 10/2, 10/2-1, 10/2-2.
premoženjsko stanje storilca - premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov - skupno gospodinjstvo - delo v splošno korist
Pri odločanju o utemeljenosti predloga za nadomestitev plačila globe in stroškov postopka z deli v splošno korist se pri upoštevanju oseb v skupnem gospodinjstvu upoštevajo le bratje in sestre, ki so jih starši dolžni preživljati po zakonu, ki ureja družinska razmerja.