ZP-1 člen 55, 57. ZPrCP člen 107, 107/2, 46, 46/5, 46/5-3, 105, 105/5, 105/5-3. ZUP člen 80.
vožnja pod vplivom alkohola - pravica do izjave - privilegij zoper samoobtožbo - pravni pouk - elektronski alkotest kot indikator alkoholiziranosti - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti
Postopek preizkusa alkoholiziranosti se pred prekrškovnim organom, tako kot vsi drugi postopki pred prekrškovnim organom, vodi izključno na podlagi pravil upravnega postopka, v konkretnem primeru pa preizkus psihofizičnih sposobnosti voznikov v cestnem prometu še po določbah člena 107 ZPrCP. Kritični trenutek, ko pa preizkušanec v cestnem prometu, ko se postopek vodi po določbah ZPrCP postane še storilec prekrška, pa nastopi šele s podpisom zapisnika, iz katerega izhaja očitek o storitvi prekrška, torej vožnje pod vplivom alkohola, ki presega določeno in dovoljeno količino alkohola v izdihanem zraku.
V skladu s 3. točko četrtega odstavka 190. člena ZSKZDČEU-1 lahko domače sodišče, v celoti ali delno zavrne predlog za priznanje in izvršitev, če oseba, zoper katero naj bi se denarna sankcija izvrševala, predloži dokazilo, da je znesek iz denarne sankcije v celoti ali delno plačan ali izvršen na drug način v katerikoli državi članici.
Sam čas storitve obravnavanega prekrška ni pravno relevantna okoliščina, ki bi se nanašala na zakonski znak tega prekrška, temveč je čas storitve prekrška pomemben iz drugih razlogov (npr. zastaranje, ponovno sojenje za isto stvar), česar pa pritožnik v postopku ne problematizira.
Storilec, ki je sicer tuj državljan, se je sicer zavedal, da bo vozil po avtocesti, kjer je obvezno plačilo cestnine, vendar ob upoštevanju, da do takrat nikoli ni sam urejal zadev v zvezi s cestninjenjem, ampak se je pri tem zanašal na direktorja družbe in je tudi po tem, ko mu je OBU naprava s piski javljala negativno stanje na napravi, ravnal dovolj pazljivo, ko je v prvi očitani situaciji o tem nemudoma obvestil direktorja, ki mu je zagotovil, da je plačilo urejeno, pri drugem očitanem prekršku pa poklical na DARS in po tem naložil dodatno dobroimetje.
V skladu s šestim odstavkom 48. c člena ZP-1 mora biti pisno obvestilo sestavljeno v jeziku dokumenta o registraciji motornega vozila, če je na voljo, sicer pa v enem od uradnih jezikov države članice registracije motornega vozila, s katerim je bil storjen prekršek.
Sodišče je prve stopnje v obravnavani zadevi spremenilo odločbo prekrškovnega organa tako, da je odgovorni osebi pravne osebe in pravni osebi izreklo opomin namesto globe.
Glede na navedeno vložena pritožba prekrškovnega organa v dani procesni situaciji, ko sodišče ni niti odpravilo odločbe prekrškovnega organa niti ustavilo postopka o prekršku, ni dovoljena.
zahteva za sodno varstvo - odločanje o zahtevi za sodno varstvo - priznanje prekrška - zakonski znaki prekrška - dokazovanje - dopolnitev dokaznega postopka - redni sodni postopek - relativna bistvena kršitev določb postopka o prekršku
Čeprav se sodba, s katero sodišče prve stopnje zavrne zahtevo za sodno varstvo, na podlagi drugega odstavka 66. člena ZP-1 ne more izpodbijati iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, to sodišča prve stopnje ne odreši njegove dolžnosti, da svojo odločitev o sprejemu priznanja odgovornosti ustrezno pojasni.
Storilec ni priznal vseh očitanih zakonskih znakov prekrškov in odgovornosti, zaradi česar je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo določbo prvega odstavka 118. člena in 68. člen ZP-1 ter je s tem zagrešilo relativno bistveno kršitev določb postopka iz drugega odstavka 155. člena ZP-1, ki vpliva na zakonitost sodbe, saj po objektivnih in subjektivnih kriterijih ni jasnega in popolnega priznanja prekrškov.
ZCestn člen 50, 50/5, 50/5-5.. ZP-1 člen 36, 36/1, 36/1-1.
prekršek - ustavitev postopka o prekršku - opis dejanja - opis dejanja v plačilnem nalogu - storitev ali opustitev - odgovornost za prekršek
Iz opisa ne izhajajo zakonski znaki očitanega prekrška po peti alineji petega odstavka 50. člena ZCestn. Iz opisa namreč ni jasno, s katerim konkretnim ravnanjem (storitvijo ali opustitvijo) je kršitelj storil očitani prekršek. Kršitelju se očita, da pri vožnji skozi točko cestninjenja ni stekla mikrovalovna komunikacija med napravo DarsGo in napravami za izvajanje cestninjenja, ki zagotavlja podatke za obračun cestnine, kljub temu da je bila za vozilo registrskih oznak [...] registrirana DarsGo naprava št. [...]. Pri tem pa ni navedeno, kaj je kršitelj storil ali opustil, da ni stekla mikrovalovna komunikacija med napravo DarsGo in napravami za izvajanje cestninjenja. Samo dejstvo, da ni stekla mikrovalovna komunikacija med napravo DarsGo in napravami za izvajanje cestninjenja, pri čemer so razlogi za to lahko številni in ne izvirajo nujno iz sfere kršitelja, ampak so lahko na strani DARS-a, za sklepčnost opisa očitanega prekrška ne zadošča. S takšnim opisom bi bila namreč uvedena objektivna odgovornost kršitelja.
ZP-1 člen 20a, 20a/2, 44, 44/1, 44/2, 44/3, 44/4, 192č, 192č/5, 192č/5-1. ZDavP-2 člen 125, 126, 143, 143/2, 156.
zastaranje izvršitve sankcije - globa za prekršek - zastaranje izterjave - davčna izvršba - začetek izvrševanja - sklep o davčni izvršbi - postopek za odreditev nadomestnega zapora - razveljavitev sklepa o nadomestnem zaporu in ustavitev postopka
Zastaralni roki iz ZDavP-2 veljajo le glede absolutnega zastaranja dokončne izvršitve globe, medtem ko sta glede začetka izvrševanja globe relevantna zastaralna roka, določena v prvem oziroma tretjem odstavku 44. člena ZP-1.
Globa se začne izvrševati z izdajo sklepa o davčni izvršbi.
ZPrCP člen 81, 81/9, 81/10, 82, 82/2, 82/4. ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1.
kršitev materialnega prava - navidezni idealni stek - pogoji za varno vleko pokvarjenega vozila - vleka pokvarjenega vozila na avtocesti in hitri cesti - dejanje ni prekršek
V določbah 82. člena ZPrCP so celovito urejeni vsi pogoji za vleko pokvarjenega vozila na avtocesti in hitri cesti; medtem ko so v določbah 81. člena ZPrCP celovito urejeni vsi pogoji za varno vleko pokvarjenega motornega vozila na cestah, ki niso avtoceste in hitre ceste.
Med prekrškoma po desetem odstavku 81. člena in četrtem odstavku 82. člena ZPrCP je podan navidezen idealni stek in sta prekrška v odnosu specialnosti.
CESTE IN CESTNI PROMET - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL00062047
ZP-1 člen 58, 58/1, 58/2, 59, 59/3, 62, 62-2, 65, 65/4, 66, 66/2, 92, 92/2, 115, 115/2, 154, 154-3, 155, 155/1, 155/1-6, 155/1-8. ZDCOPMD člen 32, 32/1, 32/1-6, 32/2, 32/2-2, 32/8, 40č, 40č/1, 41. ZFU člen 2, 14, 14/1, 14/1-11, 25, 25/1, 25/2, 25/4. URS člen 22, 29. Uredba (EU) št. 165/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. februarja 2014 o tahografih v cestnem prometu, razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3821/85 o tahografu (nadzorni napravi) v cestnem prometu in spremembi Uredbe (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom člen 32, 32/3.
odločba o prekršku - odločanje o zahtevi za sodno varstvo - pravica do izjave - voznik kot zastopnik tuje obdolžene pravne osebe - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - dokaz, pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin - nezakonito pridobljen dokaz - finančna preiskava - pregled prevoznega sredstva - načelo kontradiktornosti
Skladno z drugim odstavkom 92. člena ZP-1 je voznik, ki je vozil prevozno sredstvo, s katerim je bil storjen prekršek, podal izjavo v svojem imenu in v imenu tuje pravne osebe, zato pravni osebi ni bila odvzeta pravica do izjave.
Upoštevajoč potek dogodkov, kot ga je opisal kot priča zaslišani finančni preiskovalec (da je bil dajalec impulzov nameščen v menjalniku vozila in ga je videl, ko je šel pod vozilo), in opredelitev pojmov v 2. členu ZFU o finančnem nadzoru in finančni preiskavi ter pojma pooblaščene uradne osebe in glede na določbe prvega, drugega odstavka in četrtega odstavka 25. člena ZFU, ki določajo, kaj obsega pregled prevoznega ali prenosnega sredstva in kakšna so pooblastila pristojne finančne uprave v primeru, ko se pojavijo razlogi za sum kršitve predpisov, so neutemeljene pritožbene navedbe o nezakonito pridobljenih dokazih.
ZNB člen 31, 39, 39/1, 39/1-4. ZP-1 člen 6a. Odredba o izvajanju posebnega presejalnega programa za zgodnje odkrivanje okužb z virusom SARS-CoV-2 za osebe, ki opravljajo dejavnost vzgoje in izobraževanja (2021) člen 2.
prekršek neznatnega pomena - kršitev ukrepov za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni - testiranje zaposlenih
Sklicevanje na odločbo US RS U-I-155/2020 ni primerno, saj se navedena odločba nanaša na določbo 4. točke prvega odstavka člena 39 ZNB2, v predmetni zadevi pa prekrškovni organ storilcu očita kršitev 31. člena ZNB v zvezi z 2. členom Odredbe.
vožnja pod vplivom psihoaktivnih snovi - strokovni pregled
Glede na nevarnost, ki jo za udeležence v prometu predstavljajo vozniki, ki vozijo pod vplivom prepovedanih drog, odvzem krvi in izvedba strokovnega pregleda v navzočnosti policista nista pretirana posega v osebnostne pravice obdolženega.
dopustni pritožbeni razlog - zahteva za sodno varstvo - dejansko stanje - pritožba
Ob navedenem, ko storilec v pritožbi uveljavlja le pritožbene razloge, ki jih glede na drugi odstavek 66. člena ZP-1 ni dopustno uveljavljati, je pritožbeno sodišče pritožbo zagovornika storilca kot nedovoljeno zavrglo.
nedovoljen vstop v rs - prekršek neznatnega pomena - pogoj PCT - subjektivne okoliščine - posebne olajševalne okoliščine - prepoved reformatio in peius
Storilec državne meje izven mejnega prehoda ni prestopil zaradi dogajanja ali stanja, na katerega ni imel vpliva, ampak zato, ker v času sprejetih ukrepov zaradi epidemije Covid-19 ni izpolnjeval pogoja PCT, česar pa zaradi njegovih osebnih prepričanj, ker se z ukrepi ni strinjal, ni mogoče šteti kot subjektivnih okoliščin takšne narave, ki delajo storjeni prekršek posebno lahek.
prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na območju RS
Iz povzetih ugotovitev tako jasno in nedvoumno izhaja, da pritožbeno izpodbijana odločitev temelji na napačno zavedenem datumu pridobitve storilkinega vozniškega dovoljenja v evidenci kazenskih točk v cestnem prometu, saj storilka ni imela statusa ″voznice začetnice″, kar se je ugotovilo s popravo označitve storilkinega statusa.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00061072
ZP-1 člen 202d, 202d/8, 202d/10, 202e, 202e/2.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - predložitev potrdila o prijavi na rehabilitacijski program - predložitev dokazila o vključitvi v rehabilitacijski program - nesorazmernost - namen instituta - namen določbe
Materialni del obveznosti je pravočasna prijava v rehabilitacijski program, formalni del obveznosti pa je predložitev potrdila o prijavi sodišču. V konkretnem primeru je storilec pravočasno izpolnil materialni del obveznosti, ki jo je glede na sklep o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja dolžan uresničiti v preizkusni dobi 16 mesecev v obsegu najmanj 17 pedagoških ur, ni pa izpolnil formalnega dela obveznosti. Glede na navedeno, ko je storilec izpolnil bistveni del obveznosti, katere namen zasleduje določba desetega odstavka 202.d člena ZP-1, bi po presoji pritožbenega sodišča ukrep preklica odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja bil nesorazmeren glede na dejstvo, da ni izpolnil le formalnega dela obveznosti.
ZCestn člen 31, 31/3.. ZP-1 člen 14, 14/1, 14/3, 14/3-1.
odgovornost pravne osebe za prekršek - ekskulpacijski razlog - skupna masa vozila
Glede oprostitve odgovornosti pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da navodilo vozniku, da mora prostornino tovora pomnožiti s specifično težo betona (in pri tem upoštevati vlažnost materiala), tako izračunani teži prišteti maso vozila in seštevek deliti s številom osi, presega zadolžitve voznika. Poleg tega storilka ni ponudila nobenih trditev in dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče preverjati, ali je voznik res kršil navodila. Kot je opozorilo že sodišče prve stopnje, storilka ni pojasnila, kje je bilo blago natovorjeno, kdo je določil, koliko blaga naj se natovori, ali dobavnica ustreza naročilu in podobno. Ker je trditveno in dokazno breme na storilki, je zaključek sodišča prve stopnje, da ni izkazala obstoja razlogov za oprostitev odgovornosti iz tretjega dostavka 14. člena ZP-1, pravilen.
ZP-1 člen 19a, 19a/1, 192a, 192a/4, 192a/7, 192b, 192b/1, 202c, 202c/2. ZKP člen 129a, 129a/2. KZ-1 člen 86, 87.
delo v splošno korist - rok za vložitev predloga - storilec prekrška - nadomestni zapor - postopek za odreditev nadomestnega zapora
ZP-1 dela v splošno korist ne omogoča vsakemu storilcu prekrška, temveč je ta oblika nadomestitve plačila globe pridržana le tistemu storilcu, ki zaradi svojega premoženjskega stanja globe ni zmožen plačati.
Storilec prekrška lahko zaprosi za opravljanje dela v splošno korist v dveh fazah postopka: (1) po prvem odstavku 19.a člena ZP-1 v roku za plačilo globe in (2) po četrtem odstavku 192.a člena ZP-1 najkasneje v roku 5 dni po prejemu obvestila o uvedbi postopka za odreditev nadomestnega zapora.
Glede na specifične pogoje in ureditev dela v splošno korist se odločba Ustavnega sodišča RS št. Up-290/17, U-I-51/17 z dne 23.6.2022 ne razteza na roke za vložitev predloga za delo v splošno korist v prekrškovnih postopkih.
ZJRM-1 člen 6, 6/1, 6/4. ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1, 156, 156-1, 163, 163/9.
nasilno in drzno vedenje - obstoj prekrška - kršitev materialnih določb zakona - zakonski znaki prekrška
Prekršek po prvem odstavku 6. člena ZJRM-1 je storjen, če je podana katerakoli od izvršitvenih oblik (zadošča že, da kdo koga izziva), vendar z dodatnim pogojem, da je s takšnim vedenjem pri njem povzročil občutek ponižanosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu.
Glede na izpovedbo oškodovanke, da sta s storilcem vpila drug na drugega, ni mogoče z gotovostjo trditi, da bi se oškodovanka storilcu uklanjala oziroma postala objekt izvajanja nasilja, ki se mu niti ne bi mogla ali ne znala izogniti, temveč se je z njim sporekla na podlagi lastne svobodne volje in odločitve in z enakimi „orožji“ vpitjem in stopanjem do njega neposredno obraz z obrazom.