ZCes-1 člen 32, 32/15, 32/15-1. ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1, 159, 163, 163/9.
vožnja v konvoju - udeležba - sodelovanje pri storitvi prekrška - konkretizacija - izredni prevoz - opis prekrška - dejanje ni prekršek
Vožnja v konvoju že po naravi stvari predpostavlja udeležbo več voznikov vozil oziroma skupin vozil, zato storilec sam na ta način ne more uresničiti zakonskih znakov očitanega mu prekrška. Ta prekršek bi storilec lahko storil le z eno od oblik udeležbe, torej s sodelovanjem več udeležencev, ki medsebojno usklajeno sodelujejo pri storitvi prekrška. Zgolj navedba o vožnji v konvoju ne zadosti konkretizaciji udeležbe pri storitvi prekrška in ne omogoča identifikacije, kdo izmed treh voznikov je prevoz opravljal v nasprotju z dovoljenjem za izredni prevoz.
ZJN-3 člen 21, 21/1, 21/1-a, 111, 111/1, 111/1-2. ZP-1 člen 2, 2/2, 136, 136/1, 136/1-1, 156, 156-1. ZJN-3B člen 2, 2/1.
javno naročanje - oddaja javnega naročila - oddaja naročila brez izvedbe ustreznega postopka - kršitev materialnih določb zakona - mejna vrednost - meje sankcioniranja prekrškov - milejši predpis - uporaba milejšega zakona - dejanje ni prekršek
Z ZJN-3B se je na splošnem področju mejna vrednost za oddajo javnega naročila blaga ali storitev ali projektni natečaj z 20.000,00 EUR zvišala na 40.000,00 EUR, kar pomeni, da se od 1. 1. 2022 ZJN-3 ne uporablja za javna naročila, katerih ocenjena vrednost brez DDV je na splošnem področju za javno naročilo blaga ali storitev ali projektni natečaj nižja od 40.000,00 EUR.
S sklenitvijo pogodbe je bilo odpravljeno protipravno stanje, ki ga je obdolženec povzročil z izdajanjem naročilnic, zato mu ni mogoče očitati, da je nezakonito oddal javno naročilo v višini 41.993,03 EUR brez DDV. Pogodba je bila namreč sklenjena po izvedenem postopku javnega naročanja, zato sodišče prve stopnje sorazmernega dela vrednosti javnega naročila iz te pogodbe (8.710,42 EUR brez DDV) ne bi smelo všteti v inkriminirano količino, ki je bila po naročilnicah oddana brez ustreznega postopka javnega naročanja, saj je na takšen način del zakonito oddanega javnega naročila napačno vštelo v nezakonito javno naročilo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI
VSC00064296
KZ-1 člen 323, 323/1. ZPrCP člen 37, 37/3.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - pravila cestnega prometa
Taki zaključki pa niso vprašljivi niti glede na odgovore izvedenca o morebitni zaznavi vožnje neznanega vozila s strani oškodovancev, saj je v tem delu prvo sodišče ne glede na odgovor izvedenca v točki 15) obrazložitve, izhajajoč iz skladnih in dokazno pravilno ocenjenih izpovedi obeh oškodovancev pravilno dognalo, da nobeno (neznano) vozilo ni vozilo pred oškodovancema, niti ju ni pri njuni vožnji prehitelo. Zato je prvo sodišče pravilno zaključilo, da razlog obdolženčeve nenadne reakcije s polnim zaviranjem ni bil v zatrjevani protipredpisni vožnji nasproti vozečega vozila.
O obdolženčevi protipredpisni vožnji po določbi tretjega odstavka člena 37 ZPrCP, kar pritožba tudi konkretno ne problematizira, ni torej nobenega dvoma, saj je taka vožnja pojasnjena s sledovi zaviranja in nadalje, ko je tudi izvedenec A. A. v svojem mnenju in zaključkih pojasnil, da v primeru, če bi obdolženec vozil pravilno po desnem delu vozišča, do nevarne situacije, tudi v primeru obstoja nasproti vozečega vozila, ne bi prišlo.
zastaranje - zastaranje postopka o prekršku - zadržanje teka roka
Pritožbeno sodišče poudarja, da se pri presoji vprašanja absolutnega zastaranja pregona za prekršek določbe Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) – ZZUSUDJZ ne upoštevajo, saj potek absolutnega zastaralnega roka v postopku o prekršku v vsakem primeru in brezpogojno povzroči nastop zastaranja.
pooblastilo zakonitega zastopnika pravne osebe - pooblaščenec pravne osebe - zahteva za sodno varstvo - upravičenec za vložitev zahteve za sodno varstvo
ZP-1 dovoljeni nabor zastopnikov pravne osebe opredeljuje v 92. členu, pri čemer med drugim navaja tudi pooblaščenca, ki ga pisno ali ustno na zapisnik za zastopanje pooblasti kolektivna uprava pravne osebe ali njen zastopnik. Glede na navedeno razlago, lahko oseba, ki ima pisno pooblastilo zakonitega zastopnika pravne osebe, vloži zahtevo za sodno varstvo v imenu pravne osebe.
Ker je torej v nasprotju s pritožbenim zatrjevanjem, sodišče prve stopnje ugotovilo, da je voznik pred vožnjo dne 31. 5. 2020, ki jo je opravil po naročilu in odredbi samostojnega podjetnika in pri kateri je prekrškovni organ ugotovil zgoraj povzete nepravilnosti samostojnega podjetnika opozoril na v tem postopku ugotovljene pomanjkljivosti (v zvezi s tedenskim počitkom, licenco, tehnično opremo in prevozno kartico), se pritožba neutemeljeno zavzema za zaključek, da je storilec izvedel vse ukrepe v okviru dolžnega nadzorstva.
ZPrCP člen 110/2, 9, 42/4, 109/2 tč.2. ZP-1 člen 68/1.
vzročna zveza - lahka telesna poškodba - premikajoča vozila
Prav iz teh razlogov, ko na eni strani spisovno gradivo tako, kot pravilno izpostavlja pritožba, ne izkazuje nobenih poškodb vozila oškodovankine hčere (osebno vozilo VW Golf reg. št. ...) in kar tudi izhaja iz zapisnika o ogledu kraja dogodka, na drugi strani pa poškodbena lista SB Slovenj Gradec, oba datirana z dne 13. 12. 2021 pojasnjujeta različen način nastanka oškodovankine poškodbe, ima pritožba prav, da je v obravnavani zadevi ključnega pomena ugotovitev o tem, kako je lahko oškodovankina poškodba sploh nastala.
postopek z zahtevo za sodno varstvo - pravica do obrambe - izvajanje dokazov
Storilec pri zaslišanju priče A. A. ni bil navzoč, vendar pa iz podatkov spisa izhaja, da je zaslišanje prostovoljno zapustil, ker mu sodnica ni več pustila postavljati vprašanj priči B. B. V kolikor pritožba s trditvami o nenavzočnosti storilca pri zaslišanju policistke A. A. meri na kršitev pravice do obrambe, je torej pritožniku poudariti, da je zapustil zaslišanje priče prostovoljno, da je njegova nenavzočnost deklarirana v zapisniku ter da spisovni podatki izkazujejo, da mu je bil zapisnik o zaslišanju priče B. B., in C. C. vročen, kar je potrdil s svojim podpisom uradnega zaznamka na l. št. 43 spisa. Pritožbeni očitki o kršitvi pravice do obrambe so vsled navedenemu neutemeljeni.
Že v izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo, da je 15-dnevni rok za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki je določen v drugem odstavku 202.d člena ZP-1, materialnopravni in nepodaljšljiv zakonski rok.
Sodbe, s katero je bilo odločeno o zahtevi za sodno varstvo, ni dopustno izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pritožbeno sodišče pa zato v pritožbenem postopku ne more ugotoviti drugačnega dejanskega stanja, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje oziroma sprejeti drugačne dokazne ocene.
prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja - izvršitev ukrepa
Iz določb 113. d člena ter 202. č člena ZP-1 namreč ne izhaja, da bi moralo vštetje časa trajanja začasne prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije izhajati iz izreka sklepa, s katerim se izreče prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, temveč je to stvar izvršitve tega ukrepa, za kar je pristojna upravna enota.
ZP-1 člen 113.a, 113.a/1, 55, 55/2. ZPrCP člen 105, 107. ZUP člen 80.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja - obstoj utemeljenega suma - vožnja pod vplivom alkohola
V obravnavanem primeru zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti ne predstavlja nezakonitega dokaza, saj je sestavljen v skladu z določbo člena 107 ZPrCP. Pri tem se pritožbeno sodišče pridružuje razlogom sodišča prve stopnje, da postopek preizkusa alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom še ne predstavlja postopka o prekršku, temveč postopek po določbah ZPrCP, s katerimi policisti ugotavljajo izpolnjevanje pogojev za udeležbo v cestnem prometu. Preverjanje psihofizičnih sposobnosti udeležencev v cestnem prometu, kar je ena izmed bistvenih predpostavk za varno udeležbo v prometu, pa še ni postopek o prekršku, zato policisti tudi niso dolžni preizkušancem dajati nikakršnih pravnih poukov o njihovih pravicah. Šele, če se na podlagi opravljenega preizkusa alkoholiziranosti in izpolnjenega zapisnika po določbi drugega odstavka člena 107 ZPrCP ugotovi, da ima udeleženec v cestnem prometu v organizmu več alkohola, kot to dovoljuje zakon in če udeleženec tak zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti tudi podpiše, obstaja podlaga za vodenje postopka o prekršku. Ali povedano še drugače, prekrškovni postopek se začne šele tisti trenutek, ko prekrškovni organ ugotovi, da konkretni voznik v cestnem prometu vozi s stopnjo alkoholiziranosti, ki presega dovoljeno.
Pritožnik pritožbe ni argumentirano utemeljil, saj pritožbi ni priložil kopije vložene zahteve za sodno varstvo ali potrdila pošte o oddani pošiljki, uradno pridobljeni podatki pa izkazujejo nasprotno torej, da storilec zoper citirani PN PP Celje z dne 4. 9. 2022 ni vložil pravnega sredstva.
očitek storitve prekrška - pravica do obrambe - konkretizacija prekrška
Vsak sodbeni izrek mora vsebovati konkretna dejstva in okoliščine, na podlagi katerih se posameznemu obdolžencu očita protipravno ravnanje v prekrškovnem postopku.
V obravnavanem primeru se obdolžencu očita le, da se je v kritičnem času, ko je vozil neregistrirano osebno vozilo, v postopku nedostojno vedel do policistov, saj je nanju kričal. Tako iz izreka ne izhaja, katere besede, ki jih naj bi obdolženec kričal, so zajete v očitku nedostojnega vedenja do policistov. To ne izhaja niti iz razlogov sodbe sodišča prve stopnje v točki 7 obrazložitve, v kateri sodišče zavrača storilčevo zanikanje navedenega prekrška. Povzet opis izvršitvenega ravnanja prekrška po drugem odstavku 7. člena ZJRM-1 tako ne vsebuje tudi navedbe konkretnih okoliščin, ki bi ravnanje opredeljevale kot historičen in dokazljiv dogodek, temveč zajema le abstraktno pravno normo brez ustrezne konkretizacije, kar pa ne zadosti zahtevi po ustrezni konkretizaciji sodbenega izreka in kar bi obdolžencu omogočalo tudi učinkovito obrambo.
varstvo osebnih podatkov - omilitev sankcije - obdelava osebnih podatkov v javnem sektorju
Pri tem je sicer pritrditi trditvam v pritožbi, da lahko policisti pri opravljanju policijskih nalog tudi zbirajo in obdelujejo podatke. To je namreč določeno v 33. členu Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol).
Ravno zaradi zagotovitve zakonitosti uporabe policijskih pooblastil pa je namreč v 130. členu ZNPPol določeno, da morajo o vsaki uporabi policijskega pooblastila policisti poročati v poročilu o opravljenem delu, če poročila ne pišejo, pa v pisnem aktu o uporabi policijskega pooblastila ali v uradnem zaznamku. Pisne akte iz prejšnjega odstavka mora policist izdelati najkasneje v 24 urah od takrat, ko je policijsko pooblastilo uporabil.
Ko tako iz dokumentacije v spisu kot izvedenega dokaznega postopka pred sodiščem prve stopnje izhaja, da za preostalih 74 vpogledov ne obstaja nikakršna dokumentacija, da bi storilec navedene osebe kdorkoli obravnaval v katerikoli zadevi, niti ni v zvezi z njimi vpisa v pisne akte (kopija razporeda dela, kopija poročila o opravljenem delu), pritožba neutemeljeno to opravičuje z naravo, taktiko in metodiko policijskega dela.
Pravica do pritožbe namreč ni neomejena. V konkretnem primeru je bila izčrpana s pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje.
Zmotna je razlaga obdolženca, da zato, ker je v skladu z URS Vrhovno sodišče najvišje sodišče v državi (127. člen URS), vedno obstaja možnost pritožbe zoper odločbe sodišč druge stopnje. Ustavno sodišče RS je že večkrat potrdilo, da pravica do pravnega sredstva po 25. členu URS več kot dvostopenjskega sojenja (tj. več kot pritožbe zoper odločbo sodišča prve stopnje) ne zagotavlja1. Stališče, da mora biti zoper vsako sodno odločbo omogočeno pravno sredstvo, bi bilo v nasprotju s pravico do sodnega varstva, saj bi onemogočilo, da sodišče dokončno in zavezujoče odloči o obdolžilnem predlogu.
ZZVZZ člen 17, 17-8. ZPDZC člen 5, 5/1, 23, 23/1, 23/1-2.
poskusno delo - delo na črno - volontersko pripravništvo - prijava v obvezno zavarovanje
Skladno z določbo 8. točke 17. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju so za poškodbo pri delu in poklicno bolezen zavarovani tudi volonterji.
Pravilni so vsled temu razlogi sodišča prve stopnje, da je ne glede na to, ali je šlo za poskusno delo ali za opravljanje volonterskega pripravništva, bila obveznost pravne osebe, da ga prijavi v obvezna socialna zavarovanja, konkretno v zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni.
Policist, ki je izvajal nadzor prometa, je ugotovil, da je zavorni kolut poškodovan, poškodbo je tudi dokumentiral s fotografijo, iz katere je jasno razvidna. Po določbi tretjega odstavka 41. člena ZMV-1 se tehnična brezhibnost vozil ugotavlja s tehničnimi pregledi in z opravljanjem nadzora v cestnem prometu. V predmetni zadevi tudi po mnenju pritožbenega sodišča glede na očitno poškodbo dodatni podrobni pregled ni bil potreben. Pooblaščena oseba mora ugotovljeno pomanjkljivost razvrstiti v eno od treh skupin skladno s tehničnimi specifikacijami vozil 605. Po TSV 605/03, na katere se pravilno sklicuje sodišče prve stopnje, gre pri predmetni poškodbi za kritično napako.
zahteva za sodno varstvo - dokazni predlog - zavrnitev predlaganih dokazov
Pravica stranke, da v dokaznem postopku predlaga dokaze, je ena izmed sestavin pravice do obrambe po 29. členu Ustave RS. V dvomu je vsak dokazni predlog v korist storilca potrebno izvesti, razen če je očitno, da tak dokaz ne more biti uspešen. Pri tem mora stranka natančno opredeliti, katero dejstvo naj se s pomočjo določenega dokaza dokaže ter na podlagi katerih okoliščin naj bi predlagan dokaz sploh lahko služil ugotovitvi določenega dejstva, sodišče pa mora zavrnitev dokaznega predloga v vsakem primeru razumno obrazložiti.
zahteva za sodno varstvo - kršitev pravila o prednosti na cesti
Sodbe o zahtevi za sodno varstvo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ni dovoljeno izpodbijati, saj je pritožbeno sodišče na dejanske ugotovitve ter dokazno oceno sodišča prve stopnje vezano.