• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 50
  • >
  • >>
  • 21.
    VSK Sklep EPVDp 38/2025
    13.1.2026
    PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSK00090145
    ZP-1 člen 202d, 202e.
    odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preklic odložitve - sorazmernost ukrepa
    Namen odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je odprava vzrokov, zaradi katerih je prišlo do prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Storilka je res zamudila s prijavo na rehabilitacijski program, vendar je izkazala, da je imela v času teka roka za prijavo zdravstvene težave, rehabilitacijski program pa je opravila preden je sodišče odločalo o preklicu. Osnovni namen zahteve iz sklepa o odložitvi je bil torej izpolnjen. Pritožba pravilno opozarja, da je v taki situaciji preklic odložitve nesorazmeren ukrep.
  • 22.
    VSK Sodba PRp 410/2025
    13.1.2026
    PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSK00090146
    ZPrCP člen 3, 3/33, 30, 30/8, 53. ZCes-2 člen 2, 2/1, 2/1-1, 32, 32/2. ZP-1-UPB3 člen 66, 66/2.
    pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - nedovoljen pritožbeni razlog - pravilna uporaba materialnega prava - prehitevanje - vožnja mimo kolone - avtocesta
    Po 33. točki 3. člena ZPrCP je prehitevanje vožnja mimo drugega udeleženca cestnega prometa, ki se premika v isti smeri po prometnem pasu ali delu smernega vozišča, ki je namenjen prometu. Pri tem pa je treba upoštevati, da je v konkretnem primeru šlo za avtocesto, na kateri vozila večkrat stojijo v zastoju. Vsa tovorna vozila na voznem pasu so bila namreč namenjena v isto smer kot storilec, v kolono na voznem pasu jih je zaradi izrednih razmer razporejala policija, zato ni šlo za obvoz ovire na cestišču (kar je bistveni element "vožnje mimo" po 53. členu ZPrCP). Očitno pa so se vozila tudi dejansko premikala, sicer se storilec (ko ga je zaustavila policija) ne bi mogel vključiti v to kolono. Zaključek, da je šlo za prehitevanje, je na podlagi povedanega pravilen.
  • 23.
    VSM Sodba PRp 280/2025
    13.1.2026
    PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSM00090122
    ZPrCP člen 35, 35/1, 35/5. ZP-1 člen 66, 66/2, 159.
    zahteva za sodno varstvo - uporaba mobilnega telefona med vožnjo - zakonski znaki prekrška - konkretizacija okoliščin - nedovoljen pritožbeni razlog - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - bistvena kršitev določb postopka o prekršku - izvajanje dokazov - vezanost na ugotovljeno dejansko stanje
    Uporaba telefona se lahko odraža tudi kot vpogledovanje na zaslon telefona zaradi branja oziroma preverjanja obvestil aplikacij, stanja naprave, prejetih sporočil in podobno. S tem, ko je prekrškovni organ storilcu očital, da je imel pogled usmerjen v zaslon mobilnega telefona, je ustrezno konkretiziral aktivno uporabo mobilnega telefona, saj logično in izkustveno posameznik na zaslon mobilnega telefona pogleduje oziroma gleda zaradi pridobitve določene informacije, to pa že pomeni uporabo telefona in ob hkratnem vplivu na vidno zaznavanje predstavlja ravnanje, ki se ga je voznik ob upoštevanju prvega odstavka 35. člena ZPrCP dolžan vzdržati.
  • 24.
    VSL Sodba PRp 722/2025
    8.1.2026
    PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
    VSL00090759
    ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-6, 165. URS člen 29. ZPrCP člen 105, 105/4, 105/4-4, 107. ZVoz-1 člen 56, 56/8.
    nedovoljen dokaz - bistvena kršitev določb postopka o prekršku - privilegij zoper samoobtožbo - pouk o privilegiju zoper samoobtožbo - preverjanje psihofizičnega stanja udeležencev cestnega prometa - vožnja pod vplivom alkohola - začetek postopka o prekršku - osredotočenost suma - odločba Ustavnega sodišča - prostovoljna izjava - dokazna ocena
    Prekrškovna procesna teorija in sodna praksa sledita kazenski in zahtevata, da je prekrškovni organ, kadar od določene osebe, za katero je podan razlog za sum, da je storila prekršek, dolžan to osebo poučiti o pravicah v postopku. Kdaj nastopi trenutek, ko je prekrškovni organ dolžan osumljenca poučiti, je dejansko vprašanje. Procesna teorija šteje, da se postopek o prekršku zoper določeno osebo začne tisti trenutek, ko je preiskovanje prekrška osredotočeno na to osebo. Kadar sum še ni osredotočen na določeno osebo, se njene prostovoljne izjave, ki niso dane na pobudo ali zahtevo organov odkrivanja prekrška, lahko uporabijo kot dokaz in so lahko podlaga za pridobivanje nadaljnjih dokazov.

    Obdolženčeva prostovoljna izjava je lahko bila podlaga, da so policisti z njim izvedli postopek kontrole in je sodišče prve stopnje v dokaznem postopku lahko sodbo oprlo na izpovedbi policistov ter na podatke iz zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti in na izsledke strokovnega pregleda ter je na tej dokazni podlagi sprejelo zaključek, da je obdolženec očitana prekrška storil, ker je vozil pod vplivom alkohola in v nasprotju z omejitvijo iz vozniškega dovoljenja, v katerem je imel zabeleženo omejitev, da ne sme voziti pod vplivom alkohola.

    Ustavno sodišče je presodilo, da 107. člen ZPrCP, ki ureja način preverjanja psihofizičnega stanja udeleženca cestnega prometa, ni v neskladju z Ustavo zato, ker pred podajo preizkušančevega soglasja s pozitivnim rezultatom preizkusa z indikatorjem ne predvideva pouka o privilegiju zoper samoobtožbo.
  • 25.
    VSL Sodba PRp 407/2025
    8.1.2026
    CARINE - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSL00090254
    ZICZEU člen 47, 47/1, 47/1-2, 47/3, 50. ZP-1 člen 6a, 8, 14, 14/1, 26, 26/3, 26/6, 52, 52/3, 65, 65/12, 66, 66/3, 154, 154-3, 163, 163/9. KZ-1 člen 26. Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije člen 15, 15/2, 15/2-a.
    odločba o prekršku - zahteva za sodno varstvo - carinski prekršek - carinska deklaracija - carinski deklarant - carinska tarifa - zavestna malomarnost
    Deklaranti se štejejo za strokovnjake na področju carinjenja, saj se z vlaganjem carinskih deklaracij ukvarjajo poklicno. Kot taki morajo poznati kombinirano nomenklaturo carinske tarife, iz katere izhaja, da se litijeve baterije uvrščajo pod drugo tarifno številko kot pa litij-ionske, prav tako pa se zavedajo, da vložitev carinske deklaracije, ki vsebuje nepravilne ali nepopolne informacije, predstavlja prekršek. Zaradi tega jim je mogoče ob zgornjih ugotovitvah o neujemanju opisov blaga v računih, ki jih je uvoznik priložil dispozicijam, z opisi blaga v spremnih računih, ki jih je izvoznik priložil pošiljkam, ker niso zahtevale dopolnitve dokumentacije, da bi lahko zanesljivo ugotovile kakšne baterije so predmet uvoza in jih posledično uvrstile pod pravilno tarifno številko kombinirane nomenklature carinske tarife, pač pa so se zanašale na pravilnost podatkov v spremnih računih, očitati zavestno malomarnost.

    Prekrškovni organ glob, ob odsotnosti posebnih olajševalnih okoliščin, ki bi utemeljevale njihovo omilitev po šestem odstavku 26. člena ZP-1, niti ni mogel odmeriti nižje, kot pa jih je odmeril, še manj pa obravnavane prekrške šteti za prekrške neznatnega pomena. Tudi iz 6.a člena ZP-1, ki določa, kateri prekršek se šteje za prekršek neznatnega pomena, namreč izhaja, da se eden od dveh pogojev, ki morata biti kumulativno izpolnjena, da bi bilo mogoče prekršek šteti za prekršek neznatnega pomena, nanaša na obstoj takih okoliščin, v katerih je bil prekršek storjen in ki ga delajo posebno lahkega.
  • 26.
    VSL Sodba PRp 141/2025
    8.1.2026
    PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
    VSL00090757
    ZPrCP člen 52, 52/5, 57, 57/3, 98, 98/2, 99, 99/10. ZP-1 člen 66, 66/2. URS člen 35.
    odločba o prekršku - zahteva za sodno varstvo - pravica do zasebnosti - poseg v zasebnost - hudo ogrožanje varnosti drugih udeležencev v cestnem prometu - snemanje - kolizija pravic - praktična konkordanca - pravica do obrambe - dokazna ocena - video posnetek kot dokaz - dovoljen dokaz
    Ker je storilec v zahtevi za sodno varstvo uveljavljal poseg v zasebnost, se je sodišče prve stopnje soočilo s kolizijo dveh sobivajočih pravic, katerih nasprotje je uskladilo z metodo razlage, ki jo teorija pozna tudi kot praktično konkordanco. Iz pristopa, ki ga je sodišče prve stopnje uporabilo za razlago te metode, in iz dejanskih ugotovitev v konkretnem primeru pritožbeno sodišče ugotavlja, da D. D. snemanje ni bilo usmerjeno v zasebnost storilca, temveč v način njegove drzne vožnje, ki je predstavljala grožnjo za varnost udeležencev v cestnem prometu, zaradi česar se pritožbeno sodišče strinja z zaključki sodišča prve stopnje, ki je dalo prednost pravici do varnosti udeležencev v cestnem prometu in presodilo, da storilčeva pravica do zasebnosti ni bila kršena ter je zato posnetek uporabilo kot dovoljen dokaz.

    Način izročitve in pridobitve posnetka še ne pomeni njegove nezakonitosti, temveč lahko odpira vprašanje, ali je zaradi prenosa posnetka iz sfere zasebnika na policijo lahko prišlo do njegove kontaminacije.
  • 27.
    VSK Sodba PRp 390/2025
    7.1.2026
    PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSK00089921
    ZPrCP člen 107, 107/8.
    strokovni pregled - odreditev strokovnega pregleda - nezakonito pridobljen dokaz
    Ni sporno, da postopek po sedmem odstavku 107. člena ZPrCP ni bil izveden. Ta določba daje pooblastilo policistu, da izvede preizkus, ni pa nujno, da se za preizkus odloči. Zato je v besedilu določbe uporabljena besedica "sme". Odreditev strokovnega pregleda pa je urejena v osmem odstavku 107. člena ZPrCP. Če policist s preizkusom z napravo ali sredstvom za hitro ugotavljanje prisotnosti prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu ali v postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov teh snovi prepozna znak oziroma simptom, ki je posledica takšne snovi v organizmu, ali če udeleženec cestnega prometa odkloni sodelovanje pri preizkusu ali postopku ali če preizkusa ali postopka ni mogoče opraviti zaradi drugega razloga, odredi policist udeležencu cestnega prometa strokovni pregled. Strokovnega pregleda torej brez izpolnitve enega od naštetih pogojev ni mogoče odrediti.
  • 28.
    VSK Sodba PRp 397/2025
    7.1.2026
    PREKRŠKI
    VSK00089925
    ZCestn člen 7, 20a, 37, 37/4, 38, 38/2.
    obstoj prekrška - zakonski znaki prekrška - cestninski zavezanec - veljavna elektronska vinjeta - elektronska vinjeta z napačnim podatkom o registrski številki vozila - registracija vozila
    Določbo drugega odstavka 38. člena v zvezi s 37. členom ZCestn je treba razumeti, da vinjeti z zamenjavo registrske tablice preneha veljavnost (zato je lastnik vozila tudi upravičen do povrnitve sorazmernega dela vrednosti letne vinjete).
  • 29.
    VSK Sodba PRp 368/2025
    18.12.2025
    PREKRŠKI
    VSK00089835
    ZOPA člen 2, 2/5, 16, 16/1, 16/2, 16/3. ZP-1 člen 56.
    zakonski znaki prekrška - alkoholna opitost - opis prekrška
    Prekršek po drugem odstavku v zvezi s 3. točko prvega odstavka 16. člena ZOPA stori samostojni podjetnik posameznik, ki prodaja alkoholne pijače osebam, ki kažejo očitne znake opitosti od alkohola. Da kaže oseba, ki ji je storilec prodal alkohol, očitne znake opitosti, je torej zakonski znak prekrška. Prekrškovni organ mora zato v izreku odločbe znake opitosti (peti odstavek 2. člena ZOPA) konkretizirati.
  • 30.
    VSM Sklep EPVDp 80/2025
    11.12.2025
    PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSM00089761
    ZP-1 člen 199, 199/2, 202d, 202d/2. ZUP člen 87.
    predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravočasnost predloga - tek rokov - pravnomočnost odločitve - namenska razlaga zakonske določbe - metode razlage pri odločanju - fikcija vročitve odločbe - pravica do pravnega sredstva - razveljavitev odločbe sodišča prve stopnje
    Ker je v obravnavani zadevi pravnomočnost EPVD sklepa sodišča prve stopnje nastopila na podlagi odločitve pritožbenega sodišča, storilcu pa so na tej podlagi tekli procesni roki za nadaljnja dejanja v postopku, je ob namenski, sistemski in logični razlagi določbe drugega odstavka 202.d člena ZP-1 potrebno šteti, da je 15-dnevni rok za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja pričel teči z dnem vročitve sklepa sodišča druge stopnje storilcu, čeprav je bil sklep sodišča prve stopnje v tistem času že pravnomočen.
  • 31.
    VSC Sklep EPVDp 76/2025
    5.12.2025
    PREKRŠKI
    VSC00090183
    ZVoz-1 člen 50, 50/3, 50/4. ZP-1 člen 202č.
    voznik začetnik - izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - ugoditev pritožbi - izbris kazenskih točk - program dodatnega usposabljanja za varno vožnjo

    Storilka se je kot voznica začetnica, skladno s 50. členom Zakona o voznikih (Zvoz-1), udeležila programa dodatnega usposabljanja za varno vožnjo, enkrat v dveh letih od dneva, ko je bila pravnomočno kaznovana za prekršek, za katerega so ji bile pravnomočno izrečene in izvršene najmanj štiri kazenske točke in ji do dneva, ko je opravila program (15.8.2025), ni bilo pravnomočno izrečenih in izvršenih več kot šest kazenskih točk. Prav tako ji kazenske točke niso bile izrečene zaradi prekrškov z vožnjo pod vplivom alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi. Na podlagi navedenega so ji bile dne 19.8.2024 izbrisane 4 KT, kar pomeni, da pri storilki ob izdaji napadanega sklepa niso bili podani pogoji iz tretjega odst. 22. člena ZP-1 oz. 202.č člena ZP-1 za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja voznici začetnici na podlagi doseženega oz. preseženega števila 7 KT, kot to utemeljeno uveljavlja zagovornik v pritožbi.

    Utemeljeni pritožbi zagovornika storilke je bilo potrebno vsled navedenemu ugoditi in sklep sodišča prve stopnje spremeniti tako, da se storilki prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izreče ter da storilka ni dolžna plačati sodne takse, naložene z II. točko izreka izpodbijanega sklepa (četrti odstavek 163. člena ZP-1).

  • 32.
    VSM Sodba PRp 240/2025
    20.11.2025
    PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSM00089148
    ZP-1 člen 14, 14/1, 14/3, 27, 59, 59/3, 59a, 59a/1, 59a/4, 59a/5, 62a, 62a/1, 65, 65/3, 66, 66/2, 147, 147/2, 154, 154/1, 154/1-3, 155, 155/1, 155/1-8, 159, 163, 163/5.
    napoved zahteve za sodno varstvo - razširitev obtožbe - izrek odločbe o prekršku - obrazložitev odločitve - konkretiziranost opisa prekrška - izjava - seznanitev z očitki - nerazumljivost izreka odločbe - meje uradnega preizkusa izpodbijane odločbe - bistvena kršitev določb postopka o prekršku - odprava procesnih kršitev - zakonitost odločbe - izrek opomina - stek prekrškov - ekskulpacijski razlog - dokazno breme - pravna oseba - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - odločitev o stroških postopka - sprememba odločbe na drugi stopnji - nedopusten pritožbeni razlog
    S tem, ko je po napovedi pravne osebe, da bo vložila zahtevo za sodno varstvo, izrek odločbe o prekršku dopolnil oziroma razširil še z očitkom, da so bili prekrški storjeni tudi na račun in v korist pravne osebe, je prekrškovni organ povzročil nerazumljivost izreka odločbe o prekršku (nasprotje izvirnika z izvirnikom).
  • 33.
    VSL Sodba PRp 277/2025
    13.11.2025
    BANČNO JAVNO PRAVO - PLAČILNI PROMET - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSL00090253
    ZPPDFT-2 člen 75, 179, 179/1, 179/1-13, 179/3. ZP-1 člen 2, 2/2, 14, 14/3, 17, 17/2, 17/2-3, 17/2-4, 26, 26/5, 27, 42, 42/1, 42/6, 136, 136/1, 136/1-4, 163, 163/11.
    odločba o prekršku - zahteva za sodno varstvo - preprečevanje pranja denarja - financiranje terorizma - absolutno zastaranje - beneficium cohaesionis - sporočanju podatkov Uradu RS za preprečevanje pranja denarja - obveznost sporočanja gotovinskih transakcij - pravna oseba - odgovorna oseba pravne osebe - odgovornost pravne osebe za prekršek - razbremenitev odgovornosti - bistvena kršitev določb postopka o prekršku - pravica do izjave - formalna in materialna pravnomočnost - dokaz z zaslišanjem prič - posebne olajševalne okoliščine - odmera sankcije - omilitev globe - milejši predpis
    Za obstoj prekrška po 13. točki prvega v zvezi s tretjim odstavkom 179. člena ZPPDFT-2 se ne zahteva, da bi tvegane transakcije povzročile nevarnost za pranje denarja ali financiranje terorizma, temveč za obstoj prekrška zadošča že, da banka ni spoštovala zakonskega roka za sporočanje tveganih transakcij, ki so brez nadzora "uhajale" daljše časovno obdobje in v večjem obsegu, zaradi česar se že iz tega razloga ne more ugotoviti obstoja posebnih olajševalnih okoliščin in se pritožba neutemeljeno zavzema za omilitev sankcije.

    Že iz jezikovne razlage tretjega odstavka 14. člena ZP-1 se pravna oseba lahko razbremeni pridružitvene odgovornosti samo, če dokaže enega izmed ekskulpacijskih razlogov. Pravni osebi je torej dovoljeno v zahtevi za sodno varstvo dokazovati razbremenilne razloge in samo v tem obsegu sodišče odloča o njeni zahtevi za sodno varstvo in če pri odločanju ugotovi, da so podane materialne kršitve iz sfere pravne osebe, ki so tudi v korist drugih storilcev, ki zahteve za sodno varstvo niso vložili, po uradni dolžnosti opravi materialnopravni preizkus, ki pa ne obsega obstoja subjektivnih znakov prekrška, ki jih pravna oseba niti ne more izvršiti, temveč jih lahko izvršijo samo odgovorne osebe.

    Pri presoji pritožbenega razloga bistvene kršitve določb postopka o prekršku zaradi kršitve pravice do izjave je bistveno, da je sodišče prve stopnje zakonitemu zastopniku omogočilo navzočnost pri odločanju, kar mu je bilo v danem primeru zagotovljeno, vendar zakoniti zastopnik na zaslišanje ni pristopil in svojega izostanka ni opravičil, zaradi česar bistvena kršitev ni podana.

    V obravnavani zadevi je glede odgovornih oseb odločba o prekršku postala formalno pravnomočna, kar ne preprečuje uporabe privilegija pridružitve, saj se ta institut lahko uporabi vse do nastopa materialne pravnomočnosti, ki zagotavlja vsebinsko trdnost odločbe in njeno notranjo skladnost. Zato je sodišče prve stopnje odgovorne osebe, za katere je odločba o prekršku že postala formalno pravnomočna, lahko zaslišalo kot priče, kar je skladno tudi s sodno prakso, ki jo je sodišče prve stopnje v razlogih sodbe povzelo in se nanjo utemeljeno sklicevalo.

    Sodišče prve stopnje je upoštevalo splošna pravila za odmero globe pravni osebi iz petega odstavka 26. člena ZP-1 in je izreklo globo zakonito ter primerno ugotovljeni teži ter okoliščinam prekrška, za kar je v sodbi tudi navedlo jasne in prepričljive razloge. Tem razlogom se pritožbeno sodišče pridružuje in kljub dejstvu, da je postopek o prekršku ustavilo še za štiri prekrške, ni posegalo v enotno izrečeno globo, ker je presodilo, da je tako izrečena globa primerna tudi po odpadlih štirih prekrških.
  • 34.
    VSL Sodba PRp 721/2024
    13.11.2025
    PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
    VSL00089592
    ZVoz-1 člen 56, 56/1, 56/1-3, 56/8, 58b, 63, 63/3, 63/4, 63/5. ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1. ZVoz-1D člen 23, 23/2.
    splošni pogoji za udeležbo voznikov motornih vozil v cestnem prometu - odvzem in omejitev vozniškega dovoljenja iz zdravstvenih razlogov - vozniško dovoljenje - uradna evidenca - kontrolni zdravstveni pregled - zdravniško spričevalo - vožnja brez vozniškega dovoljenja - upravna odločba - veljavnost vozniškega dovoljenja
    Zgolj v evidenco vozniških dovoljenj vpisana omejitev pravice do vožnje brez hkrati izdane upravne odločbe o omejitvi veljavnosti vozniškega dovoljenja s strani upravne enote, ne zadošča za zaključek, da je obdolženec v času prekrška vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da iz vozniškega dovoljenja obdolženca izhaja, da je to veljavno do 23. 10. 2027 (pravilno 3. 10. 2027), iz odgovora upravne enote pa ne izhaja, da bi ta vodila kakršenkoli postopek, s katerim bi obdolženca seznanila o krajši veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi kontrolnega zdravstvenega pregleda in da se obdolženec pri njih ni oglasil, da bi vozniško dovoljenje uskladil z izdanim zdravniškim spričevalom, obdolženec utemeljeno uveljavlja, da v postopku ni bilo ugotovljeno, da bi mu bil s strani upravne enote izdan upravni akt, ki bi veljavnost njegovega vozniškega dovoljenja spreminjal. To pa pomeni, da je napačen zaključek sodišča prve stopnje, da je obdolženec kljub dejstvu, da omejitev ni bila vpisana v vozniško dovoljenje, v očitanem času vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja.
  • 35.
    VSC Sklep PRp 176/2025
    7.11.2025
    PREKRŠKI
    VSC00089683
    ZP-1 člen 18, 18/2, 20a, 192a, 192c.
    nadomestni zapor - predlog za obročno plačilo globe - obročno plačilo globe
    Glede storilčeve pritožbe, ki je torej po vsebini prošnja za obročno plačilo globe, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da za odločanje o tem predlogu ni pristojno sodišče, temveč lahko storilec, skladno z drugim odstavkom 18. člena ZP-1, zaprosi za obročno plačilo globe po poteku roka za plačilo globe, pri organu, pristojnem za prisilno izterjavo. Iz podatkov spisa ni razvidno, da bi storilec takšen predlog podal pred FURS. Upoštevaje, da so izpolnjeni prav vsi pogoji za nadomestni zapor iz 20.a in 192.a - 192.č člena ZP-1, pa torej storilec s prošnjo za obročno plačilo globe v tem postopku ne more uspeti. Storilec pa lahko tudi v postopku odreditve nadomestnega zapora plača globo (tudi delno).
  • 36.
    VSK Sklep PRp 182/2025
    6.11.2025
    PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSK00089052
    ZP-1-UPB3 člen 66, 66/2.
    opis prekrška - konkretiziranost opisa prekrška - zakonski znaki - uporaba mobilnega telefona med vožnjo - pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - nedovoljen pritožbeni razlog - pritožba zoper sodbo - zahteva za sodno varstvo
    Drži, da je namen zakonodajalca sankcioniranje uporabe naprave, vendar uporabe telefona ni mogoče razlagati tako ozko, kot je storilo sodišče prve stopnje. Prekrškovni organ, ki zazna prekršek, namreč ne more vedeti, kako konkretno je storilec uporabljal napravo (ali je telefoniral, pisal sporočila, bral članke, oziroma si ogledoval strani na svetovnem spletu,..). Zato navedba, da je gledal v telefon, namesto na cestišče in to na območju prehoda za pešce, pomeni tudi očitek uporabe telefona in zadošča za konkretizacijo prekrška
  • 37.
    VSK Sodba PRp 190/2025
    6.11.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI
    VSK00088971
    Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (2000) člen 28. ZPP-UPB3 člen 62.
    obstoj prekrška - parkiranje - prepozne navedbe - izpodbijanje dejanskega stanja - pravno vprašanje
    Storilec je v zahtevi za sodno varstvo trdil, da mesto, na katerem je parkiral, ni označeno kot intervencijska pot po Pravilniku o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah. Sodišče prve stopnje bi se zato moralo prepričati, katera pravna določba na tistem mestu velja. Iz spisovnega gradiva izhaja, da na mestu prekrška ni bilo označbe za intervencijsko pot, kot je določena v prilogi 15: 5300 - druge linijske in ploščinske označbe k v času storitve očitanega prekrška veljavnega Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah. Res je storilec v izjavi o dejstvih in okoliščinah prekrška zapisal, da je parkiral na intervencijski poti, vendar gre za razlago predpisa, storilec ne more "priznati" pravne določbe, ki dejansko ne velja.
  • 38.
    VSC Sklep EPVDp 71/2025
    6.11.2025
    PREKRŠKI
    VSC00089776
    ZP-1 člen 202e, 202e/3.
    preklic odložitve izvrševanja prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - prekršek storjen pred začetkom teka preizkusne dobe - neupoštevne navedbe
    Pravno odločilnih ugotovitev, na katerih temelji izpodbijani sklep, storilec v pritožbi ne izpodbija, temveč zgolj pojasnjuje, kakšne posledice bo zanj imela izguba vozniškega dovoljenja (ki ga potrebuje za redno opravljanje zaposlitve, za življenjske potrebe ter prevoze bolne matere). Ker iz besedila tretjega odstavka 202.e člena ZP-1 jasno izhaja, da sodišče v taki procesni situaciji, kot je izkazana v predmetni zadevi, nima možnosti tehtanja, ali naj storilcu odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja prekliče ali ne, temveč je to dolžno storiti, te okoliščine v predmetnem pritožbenem preizkusu niso upoštevne. Iz enakega razloga na presojo sodišča tudi ne morejo vplivati pritožbeno izpostavljene okoliščine, da je storilec opravil zdravniški pregled in tečaj varne vožnje ali da od storitve zadnjega prekrška ni storil več nobenega, kot tudi ne obljube, da bo spoštoval vse pogoje, ki jih določi sodišče.
  • 39.
    VSK Sklep PRp 183/2025
    29.10.2025
    PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSK00088984
    Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 41, 41/5, 41/1-3a.
    prekrškovni postopek - nagrada in stroški odvetnika - odmera nagrade in stroškov odvetnika
    Zagovornik storilca (ki mu je sodišče prve stopnje zmotno sledilo) očitno napačno meni, da je treba uporabiti tudi podtočko a) tretje alineje točke 1 tar.št. 41 OT. V primeru, da je predpisana stranska kazen, sta obe podtočki določeni alternativno. Drugačno stališče bi pomenilo, da je zagovornik upravičen do višje nagrade, če je predpisana manjša stranska sankcija.
  • 40.
    VSC Sklep PRp 169/2025
    24.10.2025
    PREKRŠKI
    VSC00088913
    ZP-1 člen 20a, 20a/3, 192c.
    nadomestni zapor - postopek za odreditev nadomestnega zapora - izvedensko mnenje - sorazmernost - obročno plačilo globe

    Pritožnik k pritožbi ni priložil prav nobene zdravstvene dokumentacije, ki bi izkazovala naknadno slabšanje njegovega zdravstvenega stanja, ki tudi po oceni izvedenca ni takšno, da bi mu onemogočala prestajanja nadomestnega zapora (celo v trajanju 18 dni).

    Ob tem, ko je sodišče prve stopnje ob povzetem mnenju sodnega izvedenca storilcu za izvršitev neplačanega zneska glob določilo 8 dni zapora, pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku izpodbijanega sklepa, da je v predmetni zadevi odreditev nadomestnega zapora sorazmeren in pravičen ukrep, pritožnik pa s podanimi pavšalnimi pritožbenimi navedbami ne more uspeti.

  • <<
  • <
  • 2
  • od 50
  • >
  • >>