Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije (2013) člen 69.. ZZVZZ člen 31.
solidarnostna pomoč
Po določbi četrte alineje 69. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost gostinstva in turizma Slovenije na predlog reprezentativnega sindikata pri delodajalcu ali delavca delavcu pripada solidarnostna pomoč v primeru daljše odsotnosti zaradi bolezni nad 6 mesecev v višini najmanj 300 EUR. Neutemeljena je pritožbena navedba, da bi morala tožnica v predlogu za plačilo solidarnostne pomoči dokazati poslabšanje svojega finančnega oziroma splošnega socialnega položaja, da bi bila upravičena do solidarnostne pomoči po navedeni določbi citirane kolektivne pogodbe. Iz kolektivne pogodbe tak pogoj ne izhaja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00026271
ZPP člen 365, 365-3. ZFPPIPP člen 121, 121/1. ZUstS člen 50, 58, 59.
stečajni postopek nad pravno osebo - predlog upravitelja za prodajo premoženja - soglasje za sklenitev pogodbe - več predlogov stečajnega upravitelja - pravni interes stečajnega upravitelja - zavrženje predloga - sklep o zavrnitvi predloga - pritožba zoper sklep - zavrnitev pritožbe - ustavna pritožba - sklep ustavnega sodišča - razveljavitev pravnomočne odločbe - vrnitev v novo odločanje - nov predlog - vrstni red odločanja
Dan pred izdajo sklepa Ustavnega sodišča RS Up-1581/18 z dne 20. 12. 2018 (pd 678), torej 19. 12. 2018, je bil na internetnih straneh AJPES objavljen nov predlog stečajnega upravitelja (pd 672) za izdajo soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe z dne 2. 7. 2018, tokrat z najboljšim ponudnikom E. Z izpodbijanim sklepom (pd 673) je sodišče prve stopnje zavrnilo tudi drugi upraviteljev predlog (pd 672) za izdajo soglasja k prodaji zadevnih nepremičnin najboljšemu ponudniku. Glede na to, da je Ustavno sodišče RS sklep VSL Cst 534/2018 z dne 14. 11. 2018 (pd 665) razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v nov postopek (pd 702), bo moralo pritožbeno sodišče v nadaljevanju postopka najprej odločiti o pritožbah proti sklepu z dne 10. 9. 2018 (pd 599), s katerim je sodišče prve stopje zavrnilo upraviteljev predlog z dne 14. 8. 2918 (pd 591) za izdajo soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe z dne 13. 8. 2018, katere predmet je 49 nepremičnin na lokaciji T. v L., s predkupnim upravičencem I. P. Oba predloga upravitelja (pd 591 in pd 672) za izdajo soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe se namreč nanašata na prodajo istih nepremičnin. Ker pa so te lahko prodane le enkrat, ni mogoče odločiti o upraviteljevem drugem predlogu (pd 672), dokler ni pravnomočno odločeno o njegovem prvem predlogu (pd 591).
Tožnica v tej zadevi ni opredelila že višine stroškov po posameznih postavkah, zato se sodišče prve stopnje z vprašanjem ključev delitve po posameznih postavkah ni ukvarjalo. Sodna praksa nenazadnje ni takšna kot se zavzema pritožba, temveč je glede presoje (ne)sklepčnosti, ki se tudi sicer presoja ne glede na ugovorne navedbe tožene stranke, ampak že na podlagi trditev tožeče stranke, nekoliko strožja. Tako je Vrhovno sodišče Republike Slovenije npr. v zadevah III Ips 5/2012 in III Ips 13/2012 z dne 15.4.2014 izpostavilo, da za sklepčnost tožbe zadošča, če je tožeča stranka med drugim pojasnila, kakšni so ključi delitve stroškov po posameznih postavkah (po bruto površini, po neto površini, na podlagi stanja števca oziroma po številu enot). V predmetni zadevi tožnica ni pojasnila niti tega koliko znaša posamezna vrsta stroškov, zato je zaključek sodišča prve stopnje o nesklepčnosti tožbe pravilen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00024165
ZIZ člen 13, 40, 40/5. ZMZPP člen 8, 12, 12/2. ABGB člen 1000, 1333. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
formalne predpostavke izvršbe - tuja sodna odločba kot izvršilni naslov - uporaba ZMZPP - lex posterior derogat legi priori - zastaranje terjatve - avstrijsko pravo - obvestilo o tujem pravu - pravica do izjave
Določilo ZIZ o formalnih pogojih za dovolitev izvršbe na podlagi tujega izvršilnega naslova predstavlja kasnejši zakon ter ob načelu lex posterior derogat legi priori pride v poštev uporaba tega in ne ZMZPP. Poleg tega je navedeno določilo, ki (ker) je vsebovano v izvršilnem zakonu, tudi specialnejše.
Za presojo zatrjevanega zastaranja terjatve je treba uporabiti avstrijsko pravo skladno z zakonom, sicer pa je navedeno utemeljeno tudi v naravi stvari in načelu stroge formalne legalitete.
Zamudne obresti so lahko zakonske ali pogodbeno dogovorjene. Za sklepanje, da gre za pogodbeno dogovorjeno obrestno mero, v spisu ni vseh relevantnih informacij. Res je sicer sodišče prve stopnje pridobilo obvestilo o tujem pravu, kjer je zakonska obrestna mera (za zamudne ali pogodbene obresti) določena kot 4%. Vendar pa je preuranjeno sklepati, da je torej obrestna mera 6% vsekakor lahko le pogodbeno dogovorjena. Sodišče prve stopnje namreč ni ugotovilo, kakšna je bila zakonska obrestna mera v času izdaje izvršilnega naslova.
Sodišče dolžniku ni vročilo listin pristojnega tujega organa o veljavnem pravu. Res sicer vsebina tujega prava ne predstavlja dejstev, vendar pa mora sodišče za zagotovitev pravice do izjave s podatki, ki jih pridobi na podlagi svojih poizvedb, seznaniti stranke in jim omogočiti, da se o njih izjasnijo.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1.. KZ-1 člen 209, 209/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja
Tožnik je z očitanim dejanjem izpolnil vse znake kaznivega dejanja iz 209. člena KZ-1. Ta v prvem odstavku določa, da se tisti, ki si protipravno prilasti denar, premično stvar ali drugi del tujega premoženja, ki mu je zaupano v zvezi z zaposlitvijo ali pri opravljanju gospodarske, finančne ali poslovne dejavnosti ali pri opravljanju dolžnosti skrbnika ali mu je prepuščeno kot uradni osebi v službi, kaznuje z zaporom do treh let. Tožnik s splošnimi pritožbenimi trditvami, da bi tožena stranka morala za zakonitost izredne odpovedi dokazati vse znake tega kaznivega dejanja, ne more omajati pravilne ugotovitve sodišča prve stopnje o izpolnitvi znakov tega kaznivega dejanja pri dejanju protipravnega točenja goriva (nafte) tožene stranke v plastične posode sporne dni. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek, saj je pravilno ugotovilo, da je tožnik kršil pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima ta kršitev vse znake kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja, saj si je tožnik protipravno prilastil gorivo, to pa mu je bilo zaupano v zvezi z zaposlitvijo oziroma prepuščeno kot uradni osebi v službi, oziroma je zaupano gorivo neupravičeno uporabil (peti odstavek 209. člena KZ-1).
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/5. ZSVarPre člen 27, 27/1.
oprostitev plačila sodne takse - delna oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - materialni položaj - premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov - finančno in likvidnostno stanje - merila - osnovni znesek minimalnega dohodka
Premoženje predlagateljice ne predstavlja razpoložljivih denarnih sredstev, ampak (so)lastniške deleže, ki so večinoma obremenjeni s hipoteko (ki presega vrednost nepremičnin).
pozneje najdeno premoženje - dodatni sklep o dedovanju - zakonito dedovanje
Po določbi 221. člena ZD sodišče ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč premoženje razdeli z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju.
sorazmerni del starostne pokojnine - zakonske zamudne obresti
Po sodni praksi pritožbenega sodišča je specialno določbo 197. člena ZPIZ-2, ki ureja zakonske zamudne obresti v primeru zamude v izpolnitvi pravilne in zakonite upravne odločbe, potrebno v povezavi s 378. členom OZ, po katerem dolžnik, če je v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice še zamudne obresti, smiselno uporabljati tudi v primeru, ko denarna dajatev v predsodnem postopku sploh ni bila priznana ali je bila priznana v prenizkem znesku, pa je takšna upravna odločba v sodnem postopku v celoti ali delno odpravljena ter pravica za nazaj priznana v zakoniti višini. Potrebno je šteti, da do zamude v izpolnitvi dosojene denarne obveznosti pride s potekom 60-ih dni od izvršljivosti prvostopenjske upravne odločbe, ko bi morala biti izplačana denarna dajatev v celoti, če bi bila že v predsodnem postopku priznana in odmerjena v zakoniti višini.
škoda na zdravju - konkretizacija zakonskih znakov - kaznivo dejanje proizvodnje in prometa zdravju škodljivih živil in drugih izdelkov
Povzročitev nevarnosti za zdravje ljudi (s tem, ko storilec da v promet živila, ki so škodljiva za zdravje ljudi) je zakonski znak obravnavanega kaznivega dejanja, o katerem mora imeti sodba ustrezne razloge, v opisu kaznivega dejanja pa mora biti konkretiziran.
Za storitev obravnavanega kaznivega dejanja res zadostuje, da storilec, ki da v promet živila, ki so škodljiva za zdravje ljudi, povzroči abstraktno nevarnost za zdravje, torej da teh živil nihče ne zaužije in se nevarnost za zdravje ljudi ne odrazi s poslabšanjem njihovega zdravja, vendar mora biti tudi abstraktna (torej preteča) nevarnost živil za zdravje ljudi v opisu kaznivega dejanja konkretizirana.
ZDR-1 člen 8, 45, 47.. OZ člen 179.. ZPP člen 357a.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - osebnostne pravice - poseg v dostojanstvo - varovanje dostojanstva delavca pri delu - mobing
Sodišče v zaznamkih o tožničinem delu neutemeljeno ni videlo nič spornega. Tudi, če bi ti res predstavljali podlago za ocenjevanje tožnice, pa je pomembnejše to, da so bili zaznamki očitno narejeni le glede tožnice, ne tudi glede ostalih zaposlenih.
Tudi takšne okoliščine, ki same po sebi ter na prvi pogled niso očitno zavržne (in v običajnem kontekstu res lahko pomenijo normalne zaplete na delovnem mestu), so v pomoč pri ustvarjanju celotne slike v zvezi z zatrjevanim trpinčenjem.
Načeloma drži, kot navaja sodišče prve stopnje, da vsaka napaka delodajalca še ne vzpostavlja njegove odškodninske obveznosti, v kontekstu obravnavanja mobinga pa je navedeno izhodišče zrelativizirano. Ključno je zaznati nedopusten niz ponavljajočih se ravnanj zoper delavca, kar pa je sodišče prve stopnje spregledalo.
Prav tako sodišče prve stopnje neutemeljeno zmanjšuje pomen dejstva, da tožnica za sporno leto enostavno ni bila ocenjena. Ni pomembno, kar je navedlo sodišče prve stopnje, da tožnica v tem postopku ne more uveljavljati nepravilnosti glede tega po določbah ZSPJS. Pomembnejše je, kar je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje, da bi tožena stranka tožnico morala oceniti po Uredbi o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede tudi za čas, ko je bila ta napotena v tujino, pa tega ni storila. Kljub priporočilnemu pismu, ki ga je prejela, tožnice ni ocenila in jo je s tem ponovno postavila v manj ugoden položaj.
Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je prišlo do pomote tožene stranke tudi pri napredovanju tožnice v plačilni razred. Ni odločilno dejstvo, ki ga je izpostavilo sodišče prve stopnje, da je tožena stranka to napako naknadno sanirala s poračunom plače za nazaj, ampak pomen te okoliščine v kontekstu trpinčenja.
Prav tako pritožbeno sodišče posebej izpostavlja okoliščino tožničinih številnih selitev iz ene v drugo pisarno. Tudi po tem je tožnica izstopala v primerjavi s sodelavci.
Premestitev tožnice sta v svojih mnenjih svetovala tudi dva zdravnika, nenazadnje pa je to predlagala tudi Komisija za ugotovitev okoliščin v zvezi z domnevnim trpinčenjem že v poročilu, pa temu tožena stranka ni sledila.
ZUTD člen 129, 155, 156, 157.. Pravilnik o prijavi in odjavi iz evidenc, zaposlitvenem načrtu, pravicah in obveznostih pri iskanju zaposlitve ter nadzoru nad osebami, prijavljenimi v evidencah (2010) člen 42, 42/4.
izbris iz evidence brezposelnih - procesne kršitve
Pri nadzoru aktivnega iskanja zaposlitve je uradna oseba pooblaščena zahtevati predložitev dokazil, primeroma določenih v 4. odstavku 42. člena Pravilnika o prijavi in odjavi iz evidenc, zaposlitvenem načrtu, pravicah in obveznosti pri iskanju zaposlitev ter nadzoru nad osebami, prijavljenimi v evidenci (Pravilnik). Gre za potrdila delodajalcev o odzivu na napotnice in vabila, fotokopije prijav na prosta delovna mesta s potrdilom pošte, izpise e-sporočil, zapisov v zaposlitvenem dnevniku iskalca zaposlitve, podatke o izbiri kandidata na prosto delovno mesto in druga dokazila, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti aktivno iskanje zaposlitve.
Vendar nepredložitev navedenih listinskih dokazil ne zadošča za zakonitost upravnega akta, da oseba ni aktivni iskalec zaposlitve. Za zakonito odločitev morajo biti stranki zagotovljene temeljne procesne garancije, katerih opustitev same po sebi pomenijo bistveno kršitev postopka in nezakonitost upravne odločbe.
pravica do izjave - pravica do sodelovanja v postopku - opredelitev do navedb strank - dokazna ocena - metodološki napotek - kršitev metodološkega napotka - pomanjkljiva dokazna ocena - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljiva sodba, ki je ni mogoče preizkusiti
Zaradi neupoštevanja pravočasno podane trditvene podlage je sodišče prve stopnje kršilo tožnikovo pravico do izjave, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Sodišče prve stopnje je imelo glede dokazov obeh strank različne kriterije oziroma jih ni obravnavalo z enako skrbnostjo. S tem je storilo postopkovno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Neupoštevanje metodološkega napotka iz 8. člena ZPP, katerega posledica je pomanjkljiva oziroma površna dokazna ocena, pa je tudi preraslo v absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZZK-1 člen 88, 88/3, 196, 196/1.. ZIZ-UPB4 člen 24.. OZ-UPB1 člen 418.
zemljiška knjiga - upravičen interes - izdaja prepisa listine - prenos hipoteke med izvršilnim postopkom
Vsakdo, ki izkaže upravičen interes, ima pravico zahtevati, da mu zemljiškoknjižno sodišče v primeru, če je bilo o vpisu že pravnomočno odločeno, izda prepis listine s potrdilom o tem, da je izvirnik oz. overjeni prepis listine vložen v zbirko listin. V primeru, da o vpisu še ni bilo odločeno, lahko vsak zahteva, da se mu izda prepis zemljiškoknjižnega predloga in listin, ki so mu priložene oz. listin na podlagi katerih zemljiškoknjižno sodišče o vpisu odloča po uradni dolžnosti, pri čemer upravičenega interesa ni treba izkazovati.
Izpis listin iz informatizirane zbirke listin mora izdati vsako zemljiškoknjižno sodišče, v primeru, če o vpisu še ni bilo odločeno, pa mora izpis listine izdati tudi vsak notar.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00025733
URS člen 15, 15/3, 34, 35, 39. OZ člen 171, 178, 179. ZPP člen 2, 76, 77, 339, 339, 339/2, 339/2-11.
pravica do osebnega dostojanstva - pravica do varstva časti in dobrega imena - odškodninska odgovornost medijev - nedopusten poseg v čast in dobro ime - poseg v osebnostno pravico - protipraven poseg - pravica do svobode izražanja - pravica do svobode izražanja medijev - žaljive trditve - neresnične trditve - zloraba pravice - huda malomarnost - prispevek oškodovanca k nastanku škode - povrnitev nepremoženjske škode - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - denarna satisfakcija - objava sodbe ali popravka - pravična denarna odškodnina - odmera pravične denarne odškodnine - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostnih pravic - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah
Ker je toženka zlorabila pravico do svobode izražanja in dolžnosti obveščanja javnosti, je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da je podana protipravnost ravnanja toženke, ki je ena od predpostavk odškodninskega delikta.
Sodišče prve stopnje je ob ugotovitvi, da je tožnici zaradi ugotovljenega protipravnega ravnanja toženke nastala nepremoženjska škoda, pravilno presodilo, da je tožnica upravičena do satisfakcije. OZ za primer, ko pride do kršitve osebnostnih pravic, v 178. členu primeroma navaja oblike nedenarne satisfakcije za povzročeno nepremoženjsko škodo. Sodišče lahko izreče objavo sodbe oziroma popravka ali preklic izjave ali oškodovalcu odredi storiti kaj drugega, s čimer je mogoče doseči namen, ki se doseže z odškodnino (npr. da se oškodovancu opraviči). V 179. členu OZ je določena denarna satisfakcija (pravična denarna odškodnina), ki jo lahko sodišče v primeru kršitve osebnostnih pravic izreče sočasno z eno ali več oblikami nedenarne satisfakcije po 178. členu OZ. V konkretnem primeru je prišlo do večkratnih in javnih posegov toženke v tožničino čast in dobro ime, zato je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da bi bilo mogoče pri tožnici doseči del satisfakcije z objavo popravkov in opravičilom toženke. Kakšen del satisfakcije predstavljata objava popravkov in opravičilo sicer ni izrecno navedlo oziroma te oblike satisfakcije ni denarno ovrednotilo, vendar pa to kljub temu, da je tožnici dodatno prisodilo še denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo zaradi posega v osebnostne pravice, ni bilo potrebno. Pri določitvi satisfakcij(e) za nepremoženjsko škodo gre za vrednotenje (oceno) in ne matematični pristop. Sodišče glede na dejanske okoliščine primera oceni, katere sankcije in v kakšnem obsegu je primerno izreči oziroma s katerimi sankcijami je mogoče doseči popolno zadoščenje oškodovanca. Pri tem mora upoštevati, da izrečena(e) sankcija(e) ne gre(do) na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in namenom (drugi odstavek 179. člena, ki se uporablja tudi za sankcije po 178. členu OZ).
kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti - izgon tujca iz države - resna grožnja za javni red ali javno varnost - osebne okoliščine - ponovitvena nevarnost
Stiki, ki jih obtoženec izvršuje s svojo hčerko v Sloveniji, se lahko izvršujejo tudi v drugi državi, verjetno sicer res nekoliko oteženo in ne tako pogosto, vendar bi na to obtoženec moral misliti pred izvršitvijo kaznivih dejanj.
Sodišče prve stopnje je ocenilo, da stopnja ogrožanja javnega reda ali javne koristi ni tolikšna, da bi bilo obtožencu potrebno izreči izgon tujca iz države. Pri tem zaključku se je sodišče prve stopnje oprlo predvsem na težo storjenih kaznivih dejanj. Takšnemu razlogovanju višje sodišče ne sledi. Prvi odstavek 48.a člena KZ-1 kot razlog resne grožnje za javni red ali javno varnost določa tudi in predvsem osebne okoliščine tujca, ki pa jih pritožnica pravilno in utemeljeno izpostavlja in so po presoji pritožbenega sodišča takšne, da narekujejo zaključek o nevarnosti ponavljanja kaznivih dejanj.
ZST-1 člen 11, 11/5. ZFPPIPP člen 224, 224/2, 354, 355, 355/3, 355/3-8, 357, 357/1, 383.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - osebni stečaj - stečajna masa - plačilo sodne takse kot strošek stečajnega postopka - nepopolni podatki o premoženjskem stanju - družinski člani
Z dnem uvedbe stečajnega postopka v skladu z drugim odstavkom 224. člena ZFPPIPP premoženje stečajnega dolžnika ob začetku stečajnega postopka spada v stečajno maso. Stroški sodnih taks v postopku, v katerem stečajni dolžnik uveljavlja zahtevek, ki utegne imeti vpliv na stečajno maso so del stroškov stečajnega postopka (354. člen in 8. točka tretjega odstavka 355. člena ZFPPIPP) in se tudi poplačajo kot stroški stečajnega postopka, torej iz stečajne mase. Terjatev na plačilo sodne takse v obravnavanem primeru torej predstavlja strošek stečajnega postopka, ki ga sme upravitelj stečajnega postopka izpolniti v primeru soglasja stečajnega sodišča za izpolnitev (prvi odstavek 357. člena ZFPPIPP v zvezi s 383. členom ZFPPIPP). Oprostitev plačila takse (oziroma odložitev) je v takem primeru mogoča, če tožnik izkaže, da v kritičnem času v stečajni masi ni (bilo) likvidnih sredstev za plačilo takse.
SPZ člen 116. ZZK-1 člen 15a. ZPP člen 185, 190. ZEN člen 8.
sprememba tožbe - načelo ekonomičnosti postopka - dokončna ureditev razmerij med strankama - razmerja med solastniki - odtujitev nepremičnine med pravdo - določitev solastniških deležev na skupnih delih stavbe - način določitve - objektivno merilo - uporabna površina - vrednost posameznih etažnih delov - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru ali katastru stavb kot priloga sodbi - posamezen del stavbe - skupni del stavbe - lastništvo posameznega dela stavbe - pravna podlaga za pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - pravni učinek - akt o oblikovanju etažne lastnine - podlaga za spremembo
Eden od ključnih ciljev instituta spremembe tožbe je doseči dokončno ureditev spornega razmerja, s čimer pa se (zaradi preprečevanja vlaganja novih tožb/sprožitve novih postopkov) uresničuje tudi načelo ekonomičnosti. Res je tožeča stranka v vlogi z dne 12. 1. 2017, v kateri je tožbo spremenila, hkrati predlagala postavitev izvedenca geodetske stroke, ki je bil kasneje angažiran, a okoliščina, da se je zaradi tega postopek ustrezno podaljšal, ne pretehta okoliščine, da je vse to sodišču prve stopnje (in sicer tudi ob upoštevanju do tedaj že zbranega procesnega gradiva) omogočilo, da je sporno razmerje (dokončno) uredilo.
Ker pritožniki ne zatrjujejo, da toženi etažni lastniki, ki naj bi med postopkom svoje posamezne dele (stanovanja) odsvojili, niso bili lastniki stanovanj (posameznih delov), izjema iz prvega odstavka 190. člena ZPP v predmetni zadevi ne pride v poštev.
Solastniški delež vsakega etažnega lastnika na skupnih delih se določi ob upoštevanju uporabne vrednosti posameznega dela v etažni lastnini v razmerju do skupne uporabne vrednosti nepremičnine, s pomočjo izvedenca geodetske stroke, ki izdela elaborat za evidetniranje sprememb v katastru stavb.
Okoliščina, da je predmetna pravda povezana z vprašanjem narave posameznih delov stavbe, ne spremeni dejstva, da gre hkrati za lastninskopravni spor, v katerem tožeča stranka glede spornih prostorov zatrjuje, da gre za posamične dele, in na njih z ugotovitveno tožbo uveljavlja svojo (izključno) lastninsko pravico.
Občina je na podlagi določb Zakona o zavodih dne 1. 4. 1991 postala lastnica spornih delov (prostorov).
Ob zgoraj izpostavljenih dejanskih ugotovitvah je evidentno, da toženec tožnici na podlagi izvedenih del ničesar ne dolguje oziroma da ji je izvedena dela celo občutno preplačal. Posledično je tožničin tožbeni zahtevek v celoti neutemeljen in ga je sodišče prve stopnje kot takšnega pravilno zavrnilo.
Pri presoji pravočasnega umika tožbe po izpolnitvi zahtevka je pomembno, da med izpolnitvijo zahtevka in umikom tožbe ni bilo opravljeno nobeno potrebno procesno dejanje in da nobeni stranki niso nastali kakršnikoli stroški, povezani s postopkom. V takšnih primerih je treba šteti, da je tožba umaknjena takoj po izpolnitvi, tudi če med samim izplačilom in umikom preteče nekaj mesecev. Takšno stališče je pritožbeno sodišče zavzelo v več istovrstnih podobnih zadevah.