ZDZdr člen 2, 39, 39/1, 53, 61, 67, 67/3, 70. URS člen 19, 19/1, 19/2, 45, 51, 51/3.
obrazloženost sklepa - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - poseg v ustavne pravice posameznika
Ker prisilno zadržanje na zdravljenju predstavlja hud poseg v več ustavnih pravic, morajo biti za izrek takšnega ukrepa kumulativno izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr ter pogoj iz 53. člena ZDZdr.
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je direktor tožene stranke spornega dne prejel elektronsko sporočilo tožnika in da je iz sporočila lahko razbral, da tožnika na delo ne bo. Tožnik je s tem izpolnil svojo dolžnost po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1.. KZ-1 člen 209, 209/5.. ZPP člen 286.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - neupravičena uporaba tujega premoženja
Obravnavana kršitev obveznosti iz delovnega razmerja ima vse znake kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po prvem odstavku 209. člena KZ-1, saj si je tožnik spornega dne v času opravljanja službe pri toženi stranki protipravno prilastil gorivo, ki mu je bilo zaupano v zvezi z zaposlitvijo, in sicer na način, da je iz merilnega avtomata na črpališču točil gorivo v rezervoar svojega osebnega avtomobila, ki ga uporablja za vožnjo in je tudi njegov lastnik.
sorazmerni del starostne pokojnine - zakonske zamudne obresti
Po sodni praksi pritožbenega sodišča je specialno določbo 197. člena ZPIZ-2, ki ureja zakonske zamudne obresti v primeru zamude v izpolnitvi pravilne in zakonite upravne odločbe, potrebno v povezavi s 378. členom OZ, po katerem dolžnik, če je v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice še zamudne obresti, smiselno uporabljati tudi v primeru, ko denarna dajatev v predsodnem postopku sploh ni bila priznana ali je bila priznana v prenizkem znesku, pa je takšna upravna odločba v sodnem postopku v celoti ali delno odpravljena ter pravica za nazaj priznana v zakoniti višini. Potrebno je šteti, da do zamude v izpolnitvi dosojene denarne obveznosti pride s potekom 60-ih dni od izvršljivosti prvostopenjske upravne odločbe, ko bi morala biti izplačana denarna dajatev v celoti, če bi bila že v predsodnem postopku priznana in odmerjena v zakoniti višini.
Pri presoji pravočasnega umika tožbe po izpolnitvi zahtevka je pomembno, da med izpolnitvijo zahtevka in umikom tožbe ni bilo opravljeno nobeno potrebno procesno dejanje in da nobeni stranki niso nastali kakršnikoli stroški, povezani s postopkom. V takšnih primerih je treba šteti, da je tožba umaknjena takoj po izpolnitvi, tudi če med samim izplačilom in umikom preteče nekaj mesecev. Takšno stališče je pritožbeno sodišče zavzelo v več istovrstnih podobnih zadevah.
škoda na zdravju - konkretizacija zakonskih znakov - kaznivo dejanje proizvodnje in prometa zdravju škodljivih živil in drugih izdelkov
Povzročitev nevarnosti za zdravje ljudi (s tem, ko storilec da v promet živila, ki so škodljiva za zdravje ljudi) je zakonski znak obravnavanega kaznivega dejanja, o katerem mora imeti sodba ustrezne razloge, v opisu kaznivega dejanja pa mora biti konkretiziran.
Za storitev obravnavanega kaznivega dejanja res zadostuje, da storilec, ki da v promet živila, ki so škodljiva za zdravje ljudi, povzroči abstraktno nevarnost za zdravje, torej da teh živil nihče ne zaužije in se nevarnost za zdravje ljudi ne odrazi s poslabšanjem njihovega zdravja, vendar mora biti tudi abstraktna (torej preteča) nevarnost živil za zdravje ljudi v opisu kaznivega dejanja konkretizirana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00025733
URS člen 15, 15/3, 34, 35, 39. OZ člen 171, 178, 179. ZPP člen 2, 76, 77, 339, 339, 339/2, 339/2-11.
pravica do osebnega dostojanstva - pravica do varstva časti in dobrega imena - odškodninska odgovornost medijev - nedopusten poseg v čast in dobro ime - poseg v osebnostno pravico - protipraven poseg - pravica do svobode izražanja - pravica do svobode izražanja medijev - žaljive trditve - neresnične trditve - zloraba pravice - huda malomarnost - prispevek oškodovanca k nastanku škode - povrnitev nepremoženjske škode - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - denarna satisfakcija - objava sodbe ali popravka - pravična denarna odškodnina - odmera pravične denarne odškodnine - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostnih pravic - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah
Ker je toženka zlorabila pravico do svobode izražanja in dolžnosti obveščanja javnosti, je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da je podana protipravnost ravnanja toženke, ki je ena od predpostavk odškodninskega delikta.
Sodišče prve stopnje je ob ugotovitvi, da je tožnici zaradi ugotovljenega protipravnega ravnanja toženke nastala nepremoženjska škoda, pravilno presodilo, da je tožnica upravičena do satisfakcije. OZ za primer, ko pride do kršitve osebnostnih pravic, v 178. členu primeroma navaja oblike nedenarne satisfakcije za povzročeno nepremoženjsko škodo. Sodišče lahko izreče objavo sodbe oziroma popravka ali preklic izjave ali oškodovalcu odredi storiti kaj drugega, s čimer je mogoče doseči namen, ki se doseže z odškodnino (npr. da se oškodovancu opraviči). V 179. členu OZ je določena denarna satisfakcija (pravična denarna odškodnina), ki jo lahko sodišče v primeru kršitve osebnostnih pravic izreče sočasno z eno ali več oblikami nedenarne satisfakcije po 178. členu OZ. V konkretnem primeru je prišlo do večkratnih in javnih posegov toženke v tožničino čast in dobro ime, zato je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da bi bilo mogoče pri tožnici doseči del satisfakcije z objavo popravkov in opravičilom toženke. Kakšen del satisfakcije predstavljata objava popravkov in opravičilo sicer ni izrecno navedlo oziroma te oblike satisfakcije ni denarno ovrednotilo, vendar pa to kljub temu, da je tožnici dodatno prisodilo še denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo zaradi posega v osebnostne pravice, ni bilo potrebno. Pri določitvi satisfakcij(e) za nepremoženjsko škodo gre za vrednotenje (oceno) in ne matematični pristop. Sodišče glede na dejanske okoliščine primera oceni, katere sankcije in v kakšnem obsegu je primerno izreči oziroma s katerimi sankcijami je mogoče doseči popolno zadoščenje oškodovanca. Pri tem mora upoštevati, da izrečena(e) sankcija(e) ne gre(do) na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in namenom (drugi odstavek 179. člena, ki se uporablja tudi za sankcije po 178. členu OZ).
Tako sodišče prve stopnje, ki v izpodbijanem sklepu ocenjuje relevantnost dokazov in utemeljenost suma, s takšno presojo posega v sfero materialnega preizkusa obtožnega akta, to pa v fazi formalnega preizkusa obtožnega akta ni mogoče.
občutno zmanjšana sredstva za preživljanje - oprostitev plačila sodne takse - višina mesečnih prejemkov - bruto odpravnina ob upokojitvi
Pritožnica zgolj s sklicevanjem na to, da je sodišče v pravdni zadevi P 818/2018 po tožbi njenega moža, ko je v enakih okoliščinah presojalo o taksni oprostitvi, pravilno ugotovilo mesečne prejemke, kot jih zatrjuje v pritožbi, ne more izpodbiti pravilnosti ugotovitev sodišča prve stopnje, saj le-te temeljijo na podatkih iz uradnih evidenc in podatkih, ki jih je sodišče pridobilo v tem postopku (in so lahko le-ti podatki merodajni v predmetnem postopku).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00026271
ZPP člen 365, 365-3. ZFPPIPP člen 121, 121/1. ZUstS člen 50, 58, 59.
stečajni postopek nad pravno osebo - predlog upravitelja za prodajo premoženja - soglasje za sklenitev pogodbe - več predlogov stečajnega upravitelja - pravni interes stečajnega upravitelja - zavrženje predloga - sklep o zavrnitvi predloga - pritožba zoper sklep - zavrnitev pritožbe - ustavna pritožba - sklep ustavnega sodišča - razveljavitev pravnomočne odločbe - vrnitev v novo odločanje - nov predlog - vrstni red odločanja
Dan pred izdajo sklepa Ustavnega sodišča RS Up-1581/18 z dne 20. 12. 2018 (pd 678), torej 19. 12. 2018, je bil na internetnih straneh AJPES objavljen nov predlog stečajnega upravitelja (pd 672) za izdajo soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe z dne 2. 7. 2018, tokrat z najboljšim ponudnikom E. Z izpodbijanim sklepom (pd 673) je sodišče prve stopnje zavrnilo tudi drugi upraviteljev predlog (pd 672) za izdajo soglasja k prodaji zadevnih nepremičnin najboljšemu ponudniku. Glede na to, da je Ustavno sodišče RS sklep VSL Cst 534/2018 z dne 14. 11. 2018 (pd 665) razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v nov postopek (pd 702), bo moralo pritožbeno sodišče v nadaljevanju postopka najprej odločiti o pritožbah proti sklepu z dne 10. 9. 2018 (pd 599), s katerim je sodišče prve stopje zavrnilo upraviteljev predlog z dne 14. 8. 2918 (pd 591) za izdajo soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe z dne 13. 8. 2018, katere predmet je 49 nepremičnin na lokaciji T. v L., s predkupnim upravičencem I. P. Oba predloga upravitelja (pd 591 in pd 672) za izdajo soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe se namreč nanašata na prodajo istih nepremičnin. Ker pa so te lahko prodane le enkrat, ni mogoče odločiti o upraviteljevem drugem predlogu (pd 672), dokler ni pravnomočno odločeno o njegovem prvem predlogu (pd 591).
pozneje najdeno premoženje - dodatni sklep o dedovanju - zakonito dedovanje
Po določbi 221. člena ZD sodišče ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč premoženje razdeli z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju.
ZPP člen 212, 214, 214/1, 214/2. ZIL-1 člen 50, 50/1, 50/3. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (2006) člen 25, 25/1.
pravo znamk - izčrpanje pravic iz znamke - trditveno breme
Tožena stranka je trdila, da je bilo (vsaj določeno) z znamkami ZP označeno blago dano na trg katere od članic EU s soglasjem tamkajšnjega imetnika pravic do dovoljevanja tamkajšnje prodaje blaga. To blago je potem prodajala v Sloveniji. Tožena stranka tem trditvam ni nasprotovala, zato so te trditve veljale za dokazane, dokazovanje pa ni bilo potrebno (prvi in drugi odstavek 214. člena ZPP). S takšnim ravnanjem je bila znamka izčrpana.
oprostitev plačila sodne takse - pravna oseba - finančno stanje prosilca - posebne okoliščine
Tožeča stranka je neposredno po ustanovitvi prevzela terjatev v višini več milijonov, nato pa vložila tožbo in zahtevala oprostitev plačila sodne takse za tožbo. To so posebne okoliščine glede finančnega stanja, ki jih je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo.
Ko pritožnica navaja, da sodišče ni obrazložilo, zakaj je odložilo plačilo sodnih taks samo za šest mesecev ne pa za celotno obdobje, kot je to dovoljeno po zakonu, višje sodišče odgovarja, da je sodišče na to odgovorilo s tem, ko je pritožnici razložilo, zakaj je dovolilo šestmesečni odlog plačila sodne takse.
ZUTD člen 129, 155, 156, 157.. Pravilnik o prijavi in odjavi iz evidenc, zaposlitvenem načrtu, pravicah in obveznostih pri iskanju zaposlitve ter nadzoru nad osebami, prijavljenimi v evidencah (2010) člen 42, 42/4.
izbris iz evidence brezposelnih - procesne kršitve
Pri nadzoru aktivnega iskanja zaposlitve je uradna oseba pooblaščena zahtevati predložitev dokazil, primeroma določenih v 4. odstavku 42. člena Pravilnika o prijavi in odjavi iz evidenc, zaposlitvenem načrtu, pravicah in obveznosti pri iskanju zaposlitev ter nadzoru nad osebami, prijavljenimi v evidenci (Pravilnik). Gre za potrdila delodajalcev o odzivu na napotnice in vabila, fotokopije prijav na prosta delovna mesta s potrdilom pošte, izpise e-sporočil, zapisov v zaposlitvenem dnevniku iskalca zaposlitve, podatke o izbiri kandidata na prosto delovno mesto in druga dokazila, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti aktivno iskanje zaposlitve.
Vendar nepredložitev navedenih listinskih dokazil ne zadošča za zakonitost upravnega akta, da oseba ni aktivni iskalec zaposlitve. Za zakonito odločitev morajo biti stranki zagotovljene temeljne procesne garancije, katerih opustitev same po sebi pomenijo bistveno kršitev postopka in nezakonitost upravne odločbe.
razmerja med starši in otroki - varstvo in vzgoja otroka - stiki - preživnina - nova odločba o varstvu in vzgoji otroka - predodelitev otroka - presoja primernosti staršev za dodelitev otroka - preživninske sposobnosti staršev - pravica do izjave - začasna odredba - otrokova korist - mnenje otroka
Pritožničina ocena, da je otrok dovolj razsoden in pameten, da bi zmogel povedati svoje stališče, je presplošna, da bi vzbudila dvom o pravilnosti ugotovitev o otrokovi največji koristi. Pritožnica ne nasprotuje izvedenkinemu mnenju, da vprašanje, pri katerem od staršev bi želel živeti, lahko tudi pri socialno zrelejšem otroku, kot je sin pravdnih strank, vzbudi hude občutke krivde. Tega vprašanja mu zato tudi sodišče ne bi smelo postaviti. O katerih drugih okoliščinah, pomembnih za ugotovitev otrokove koristi, bi se moral izreči otrok, pa pritožba ne pojasni.
Odločitev temelji na oceni, da so vse hujše vedenjske težave sina pravdnih strank terjale spremembo tedanjega stanja, in da je bila ob tehtanju možnosti, tj. zaupanja v varstvo in vzgojo očetu na eni strani in izbire med namestitvijo v zavod oziroma v stanovanjsko skupnost ali ohranitvijo obstoječega stanja prva možnost v večjo otrokovo korist. Dokazni postopek ni pokazal, da bi bila vez med otrokom in materjo tako intenzivna, da je bilo začasno zaupanje otroka očetu sinu pravdnih strank v škodo. Prav nasprotno: otrok se je umiril, vedenje v šoli in doma in nenazadnje šolski uspeh pa sta se izboljšala.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00023980
OZ člen 190, 419, 419/2, 631. ZFPPIPP člen 261, 261/1.
neposredna plačila naročnika podizvajalcem - cesija terjatve glavnega izvajalca do naročnika - trenutek prehoda premoženja - prehod terjatve - zapadlost terjatve glavnega izvajalca - pobotanje v stečaju - vzajemnost medsebojnih terjatev
Z uveljavljanjem neposrednega zahtevka do naročnika ne preneha podizvajalčevo upravičenje uveljavljati plačilo od izvajalca. Glede na pogoj koneksnosti podizvajalčeve terjatve do izvajalca s terjatvijo izvajalca do naročnika je podizvajalec po uveljavitvi direktnega zahtevka v položaju, ko ima dva solidarna zavezanca za plačilo iste terjatve. Od izvajalca lahko terja izpolnitev na podlagi podizvajalske pogodbe, od naročnika pa na podlagi 631. člena OZ. Takšno zavarovanje ima značilnost osebnega solidarnega poroštva, saj za obveznost podjemnika jamči tudi naročnik. Glede na navedeno je zmotno pritožbeno stališče, da obravnavana tožba ni dopustna, ker je bila tožeči stranki ista terjatev priznana v stečajnem postopkom nad izvajalcem.
V primeru, ko na podlagi izvedenih del podizvajalca obstajata tako podizvajalčeva terjatev do izvajalca, kakor tudi terjatev izvajalca (iz opravljenih del podizvajalca) do naročnika in je edina ovira za nastanek plačilne obveznosti naročnika nezapadlost njegove (že obstoječe) obveznosti do izvajalca, ni ovir za prehod izvajalčeve terjatve v premoženjsko sfero podizvajalca. Ker izvajalčeva pripoznava podizvajalčeve terjatve varuje nevtralen položaj naročnika, je treba 631. člen OZ razlagati tako, da izvajalčeva terjatev do naročnika preide v premoženjsko sfero podizvajalca že v trenutku, ko se je podizvajalec v teh okoliščinah z neposrednim zahtevkom obrnil na naročnika. Od tega trenutka dalje je naročnik zaradi učinka zakonite cesije v zavezi le do podizvajalca. Naročnik, ki je v zgoraj navedenih okoliščinah prejel neposredno zahtevo sodelavca podjemnika, je ob zapadlosti njegove obveznosti le-to dolžan plačati sodelavcu podjemnika.
Z zakonskim besedilom, da naročnik podizvajalcem na podlagi direktnega zahtevka terjatve izplača iz vsote, ki jo v tistem trenutku dolguje podjemniku, je treba razumeti vsoto, ki jo za dela, ki jih je za podjemnika po podizvajalski pogodbi opravil podizvajalec, naročnik dolguje podjemniku. Naročnikov položaj v primeru neposrednega zahtevka podizvajalca do naročnika, ne sme biti slabši, kot ga ima v razmerju do podjemnika.
ZSPJS člen 17a, 17a/1.. ZZVZZ člen 81.. ZDR-1 člen 159, 159/2, 160.. ZUP člen 84, 101.
preizkus ocene - delovni dnevi - štetje rokov - sobota
Problem obravnavnega primera je v tem, da ZSPJS ne vsebuje določbe, kot npr. Uredba (EGS, EURATOM) št. 1182/71 Sveta z dne 3. 6. 1971 o določitvi pravil glede rokov, datumov in iztekov rokov, ki jasno določa, da ''delovni dnevi'' v tej uredbi pomenijo vse dni razen prostih dni, nedelj in sobot. Ob izostanku takšnega pravila pa spornega roka 8 delovnih dni ni dopustno tolmačiti tožnici v škodo.
Namen določitve roka s številom osmih delovnih dni je v tem, da je rok daljši, ne pa, da se izenači z rokom, ki je določen zgolj v trajanju osmih dni. To, da je tožnica en dan v vikendu delala, drugi dan pa imela prosto, ne pomeni, da se lahko dan, ko je delala, upošteva kot delovni dan za štetje roka iz prvega odstavka 17.a člena ZSPJS. Takšna logika bi privedla do situacije, ko za delavca, ki bi delal oba dneva v vikendu, ne bi bilo nobene razlike med rokom, ki je določen v delovnih dnevih in rokom, ki je določen v koledarskih dnevih. Glede rokov delavci ne smejo biti različno obravnavani - sploh pa ne z razlago, za katero se v konkretnem primeru zavzema tožena stranka.