obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja
Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, tožnik ni dokazal, da je imelo njegovo delo po avtorski pogodbi za toženo stranko v spornem obdobju vse elemente delovnega razmerja po 4. členu ZDR-1, ki morajo biti podani kumulativno, saj je delovno razmerje razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca.
Predlog za postavitev novega izvedenca je utemeljen v primeru, ko že postavljeni izvedenec vztraja pri svojem mnenju, kljub temu, da je njegovo mnenje delno nepopolno in pomanjkljivo.
ZPIZ-2 člen 53, 54, 54/1, 54/1-3, 61.. ZZZDR-UPB1 člen 12.
vdovska pokojnina - izvenzakonska (zunajzakonska) skupnost
V obravnavani zadevi so dokazani vsi elementi zunajzakonske skupnosti. Torej skupno bivanje, ekonomska skupnost, intimno razmerje oziroma čustvena navezanost med tožnico in pokojnim uživalcem starostne pokojnine, ki se je tudi navzven kazalo kot razmerje med možem in ženo. Zgolj to, da je pokojni v postopku upravičenosti do varstvenega dodatka podal izjavo, da s tožnico nista v zunajzakonski skupnosti, na obstoj zunajzakonske skupnosti ne more vplivati. Podana je bila namreč izključno z namenom pridobitve pravic iz javnih sredstev, ki pa niso predmet tega postopka, in v letu 2011, ki tudi sicer v tem sporu glede na to, da je pokojni umrl 16. 11. 2016 sploh ni pravno relevantno obdobje.
Zaključek sodišča prve stopnje, da je v obravnavani zadevi podan dejanski stan iz 3. alineje 1. odstavka 54. člena ZPIZ-2, je torej pravilen. Ker tožnica izpolnjuje pogoj starosti za pridobitev pravice do vdovske pokojnine iz 53. člena ZPIZ-2 in so hkrati izpolnjeni še pogoji iz 52. člena ZPIZ-2 na strani umrlega zavarovanca, sta z izpodbijano sodbo zavrnilna upravna akta kot nezakonita utemeljeno odpravljena in zadeva vrnjena v ponovno upravno odločanje, v katerem bo toženec odločil o pravici do vdovske pokojnine oziroma njenega sorazmernega dela, če bo ta za tožnico ugodnejši.
kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti - izgon tujca iz države - resna grožnja za javni red ali javno varnost - osebne okoliščine - ponovitvena nevarnost
Stiki, ki jih obtoženec izvršuje s svojo hčerko v Sloveniji, se lahko izvršujejo tudi v drugi državi, verjetno sicer res nekoliko oteženo in ne tako pogosto, vendar bi na to obtoženec moral misliti pred izvršitvijo kaznivih dejanj.
Sodišče prve stopnje je ocenilo, da stopnja ogrožanja javnega reda ali javne koristi ni tolikšna, da bi bilo obtožencu potrebno izreči izgon tujca iz države. Pri tem zaključku se je sodišče prve stopnje oprlo predvsem na težo storjenih kaznivih dejanj. Takšnemu razlogovanju višje sodišče ne sledi. Prvi odstavek 48.a člena KZ-1 kot razlog resne grožnje za javni red ali javno varnost določa tudi in predvsem osebne okoliščine tujca, ki pa jih pritožnica pravilno in utemeljeno izpostavlja in so po presoji pritožbenega sodišča takšne, da narekujejo zaključek o nevarnosti ponavljanja kaznivih dejanj.
sorazmerni del starostne pokojnine - zakonske zamudne obresti
Po sodni praksi pritožbenega sodišča je specialno določbo 197. člena ZPIZ-2, ki ureja zakonske zamudne obresti v primeru zamude v izpolnitvi pravilne in zakonite upravne odločbe, potrebno v povezavi s 378. členom OZ, po katerem dolžnik, če je v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice še zamudne obresti, smiselno uporabljati tudi v primeru, ko denarna dajatev v predsodnem postopku sploh ni bila priznana ali je bila priznana v prenizkem znesku, pa je takšna upravna odločba v sodnem postopku v celoti ali delno odpravljena ter pravica za nazaj priznana v zakoniti višini. Potrebno je šteti, da do zamude v izpolnitvi dosojene denarne obveznosti pride s potekom 60-ih dni od izvršljivosti prvostopenjske upravne odločbe, ko bi morala biti izplačana denarna dajatev v celoti, če bi bila že v predsodnem postopku priznana in odmerjena v zakoniti višini.
škoda na zdravju - konkretizacija zakonskih znakov - kaznivo dejanje proizvodnje in prometa zdravju škodljivih živil in drugih izdelkov
Povzročitev nevarnosti za zdravje ljudi (s tem, ko storilec da v promet živila, ki so škodljiva za zdravje ljudi) je zakonski znak obravnavanega kaznivega dejanja, o katerem mora imeti sodba ustrezne razloge, v opisu kaznivega dejanja pa mora biti konkretiziran.
Za storitev obravnavanega kaznivega dejanja res zadostuje, da storilec, ki da v promet živila, ki so škodljiva za zdravje ljudi, povzroči abstraktno nevarnost za zdravje, torej da teh živil nihče ne zaužije in se nevarnost za zdravje ljudi ne odrazi s poslabšanjem njihovega zdravja, vendar mora biti tudi abstraktna (torej preteča) nevarnost živil za zdravje ljudi v opisu kaznivega dejanja konkretizirana.
Tožena stranka se v pritožbi neutemeljeno zavzema za to, da bi ji moral tožnik povrniti celotne stroške postopka na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP, ker tožbe ni umaknil pravočasno po izpolnitvi. Tožena stranka je šele v pripravljalni vlogi jasno navedla, kateri del njenih plačil tožniku spornega dne se nanaša na prvotni tožbeni zahtevek v tem individualnem delovnem sporu. Glede na to tožniku ni mogoče očitati, da tožbe ni umaknil takoj po plačilu, saj na podlagi samih plačilnih list ni mogoče ugotoviti, ali se plačili tožene stranke nanašata na vtoževane zneske iz tožbe. Drugačna pritožbena navedba je neutemeljena. Sodišče prve stopnje je tako pravilno odločilo, da je treba stroške postopka odmeriti po uspehu (154. členu ZPP).
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/5. ZSVarPre člen 27, 27/1.
oprostitev plačila sodne takse - delna oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - materialni položaj - premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov - finančno in likvidnostno stanje - merila - osnovni znesek minimalnega dohodka
Premoženje predlagateljice ne predstavlja razpoložljivih denarnih sredstev, ampak (so)lastniške deleže, ki so večinoma obremenjeni s hipoteko (ki presega vrednost nepremičnin).
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1.. KZ-1 člen 209, 209/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja
Tožnik je z očitanim dejanjem izpolnil vse znake kaznivega dejanja iz 209. člena KZ-1. Ta v prvem odstavku določa, da se tisti, ki si protipravno prilasti denar, premično stvar ali drugi del tujega premoženja, ki mu je zaupano v zvezi z zaposlitvijo ali pri opravljanju gospodarske, finančne ali poslovne dejavnosti ali pri opravljanju dolžnosti skrbnika ali mu je prepuščeno kot uradni osebi v službi, kaznuje z zaporom do treh let. Tožnik s splošnimi pritožbenimi trditvami, da bi tožena stranka morala za zakonitost izredne odpovedi dokazati vse znake tega kaznivega dejanja, ne more omajati pravilne ugotovitve sodišča prve stopnje o izpolnitvi znakov tega kaznivega dejanja pri dejanju protipravnega točenja goriva (nafte) tožene stranke v plastične posode sporne dni. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek, saj je pravilno ugotovilo, da je tožnik kršil pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima ta kršitev vse znake kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja, saj si je tožnik protipravno prilastil gorivo, to pa mu je bilo zaupano v zvezi z zaposlitvijo oziroma prepuščeno kot uradni osebi v službi, oziroma je zaupano gorivo neupravičeno uporabil (peti odstavek 209. člena KZ-1).
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1.. KZ-1 člen 209, 209/5.. ZPP člen 286.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - neupravičena uporaba tujega premoženja
Obravnavana kršitev obveznosti iz delovnega razmerja ima vse znake kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po prvem odstavku 209. člena KZ-1, saj si je tožnik spornega dne v času opravljanja službe pri toženi stranki protipravno prilastil gorivo, ki mu je bilo zaupano v zvezi z zaposlitvijo, in sicer na način, da je iz merilnega avtomata na črpališču točil gorivo v rezervoar svojega osebnega avtomobila, ki ga uporablja za vožnjo in je tudi njegov lastnik.
sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča - ogrožanje sebe in drugih
Obnašanje osebe je potrebno presojati v povezavi z mnenjem izvedenke, saj je za pravilno uporabo materialnega prava potrebno razjasniti tudi dejstva, za ugotovitev katerih je potrebno strokovno znanje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00023980
OZ člen 190, 419, 419/2, 631. ZFPPIPP člen 261, 261/1.
neposredna plačila naročnika podizvajalcem - cesija terjatve glavnega izvajalca do naročnika - trenutek prehoda premoženja - prehod terjatve - zapadlost terjatve glavnega izvajalca - pobotanje v stečaju - vzajemnost medsebojnih terjatev
Z uveljavljanjem neposrednega zahtevka do naročnika ne preneha podizvajalčevo upravičenje uveljavljati plačilo od izvajalca. Glede na pogoj koneksnosti podizvajalčeve terjatve do izvajalca s terjatvijo izvajalca do naročnika je podizvajalec po uveljavitvi direktnega zahtevka v položaju, ko ima dva solidarna zavezanca za plačilo iste terjatve. Od izvajalca lahko terja izpolnitev na podlagi podizvajalske pogodbe, od naročnika pa na podlagi 631. člena OZ. Takšno zavarovanje ima značilnost osebnega solidarnega poroštva, saj za obveznost podjemnika jamči tudi naročnik. Glede na navedeno je zmotno pritožbeno stališče, da obravnavana tožba ni dopustna, ker je bila tožeči stranki ista terjatev priznana v stečajnem postopkom nad izvajalcem.
V primeru, ko na podlagi izvedenih del podizvajalca obstajata tako podizvajalčeva terjatev do izvajalca, kakor tudi terjatev izvajalca (iz opravljenih del podizvajalca) do naročnika in je edina ovira za nastanek plačilne obveznosti naročnika nezapadlost njegove (že obstoječe) obveznosti do izvajalca, ni ovir za prehod izvajalčeve terjatve v premoženjsko sfero podizvajalca. Ker izvajalčeva pripoznava podizvajalčeve terjatve varuje nevtralen položaj naročnika, je treba 631. člen OZ razlagati tako, da izvajalčeva terjatev do naročnika preide v premoženjsko sfero podizvajalca že v trenutku, ko se je podizvajalec v teh okoliščinah z neposrednim zahtevkom obrnil na naročnika. Od tega trenutka dalje je naročnik zaradi učinka zakonite cesije v zavezi le do podizvajalca. Naročnik, ki je v zgoraj navedenih okoliščinah prejel neposredno zahtevo sodelavca podjemnika, je ob zapadlosti njegove obveznosti le-to dolžan plačati sodelavcu podjemnika.
Z zakonskim besedilom, da naročnik podizvajalcem na podlagi direktnega zahtevka terjatve izplača iz vsote, ki jo v tistem trenutku dolguje podjemniku, je treba razumeti vsoto, ki jo za dela, ki jih je za podjemnika po podizvajalski pogodbi opravil podizvajalec, naročnik dolguje podjemniku. Naročnikov položaj v primeru neposrednega zahtevka podizvajalca do naročnika, ne sme biti slabši, kot ga ima v razmerju do podjemnika.
ZSPJS člen 17a, 17a/1.. ZZVZZ člen 81.. ZDR-1 člen 159, 159/2, 160.. ZUP člen 84, 101.
preizkus ocene - delovni dnevi - štetje rokov - sobota
Problem obravnavnega primera je v tem, da ZSPJS ne vsebuje določbe, kot npr. Uredba (EGS, EURATOM) št. 1182/71 Sveta z dne 3. 6. 1971 o določitvi pravil glede rokov, datumov in iztekov rokov, ki jasno določa, da ''delovni dnevi'' v tej uredbi pomenijo vse dni razen prostih dni, nedelj in sobot. Ob izostanku takšnega pravila pa spornega roka 8 delovnih dni ni dopustno tolmačiti tožnici v škodo.
Namen določitve roka s številom osmih delovnih dni je v tem, da je rok daljši, ne pa, da se izenači z rokom, ki je določen zgolj v trajanju osmih dni. To, da je tožnica en dan v vikendu delala, drugi dan pa imela prosto, ne pomeni, da se lahko dan, ko je delala, upošteva kot delovni dan za štetje roka iz prvega odstavka 17.a člena ZSPJS. Takšna logika bi privedla do situacije, ko za delavca, ki bi delal oba dneva v vikendu, ne bi bilo nobene razlike med rokom, ki je določen v delovnih dnevih in rokom, ki je določen v koledarskih dnevih. Glede rokov delavci ne smejo biti različno obravnavani - sploh pa ne z razlago, za katero se v konkretnem primeru zavzema tožena stranka.
občutno zmanjšana sredstva za preživljanje - oprostitev plačila sodne takse - višina mesečnih prejemkov - bruto odpravnina ob upokojitvi
Pritožnica zgolj s sklicevanjem na to, da je sodišče v pravdni zadevi P 818/2018 po tožbi njenega moža, ko je v enakih okoliščinah presojalo o taksni oprostitvi, pravilno ugotovilo mesečne prejemke, kot jih zatrjuje v pritožbi, ne more izpodbiti pravilnosti ugotovitev sodišča prve stopnje, saj le-te temeljijo na podatkih iz uradnih evidenc in podatkih, ki jih je sodišče pridobilo v tem postopku (in so lahko le-ti podatki merodajni v predmetnem postopku).
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je direktor tožene stranke spornega dne prejel elektronsko sporočilo tožnika in da je iz sporočila lahko razbral, da tožnika na delo ne bo. Tožnik je s tem izpolnil svojo dolžnost po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Ob zgoraj izpostavljenih dejanskih ugotovitvah je evidentno, da toženec tožnici na podlagi izvedenih del ničesar ne dolguje oziroma da ji je izvedena dela celo občutno preplačal. Posledično je tožničin tožbeni zahtevek v celoti neutemeljen in ga je sodišče prve stopnje kot takšnega pravilno zavrnilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00023096
ZPP člen 488, 488/1. ZIZ člen 107, 107/2, 117, 117/1, 147, 147/2, 260, 260/1, 260/1-2, 261, 262, 262/4.
odškodninska odgovornost - odgovornost organizacije za plačilni promet - odgovornost za neizvršitev sklepa o izvršbi - protipravnost - profesionalna skrbnost - izdaja odločbe brez razpisa naroka - nejasen izrek odločbe - izvršitev sodnega sklepa
Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je pri odločitvi, da na račun tožeče stranke ne prenese deponiranih sredstev z računa osebe, ki v sklepu okrajnega sodišča o izvršbi ni navedena kot dolžnik, toženka ravnala z zadostno profesionalno skrbnostjo. Za tak zaključek so zadostovale tiste trditve obeh pravdnih strank, ki med njima niso bile sporne ter jih zato ni bilo treba dokazovati. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 488. člena ZPP.
Z rubežem dolžnikove terjatve, ki ga sodišče opravi na upnikov predlog, pridobi upnik na njej zastavno pravico, kar zatrjuje tudi pritožnik v pritožbi. Zmotno pa je njegovo stališče, da se z rubežem terjatve zarubijo hkrati (oziroma že prej) tudi denarna sredstva na računu dolžnikovega dolžnika.
Tožena stranka bi v konkretnem primeru ravnala protipravno in na škodo družbe T. d. o. o., če bi njena denarna sredstva plačala družbi M. d. o. o. na podlagi sklepa o izvršbi zoper družbo S. d. o. o.
Obveznost plačila sodne takse je nastala z napovedjo pritožbe. Ker je tožena stranka napoved pritožbe umaknila, do vložitve pritožbe ne bo prišlo. S tem je sam po sebi odpadel vsebinski pogoj za oprostitev plačila sodnih taks.
razmerja med starši in otroki - varstvo in vzgoja otroka - stiki - preživnina - nova odločba o varstvu in vzgoji otroka - predodelitev otroka - presoja primernosti staršev za dodelitev otroka - preživninske sposobnosti staršev - pravica do izjave - začasna odredba - otrokova korist - mnenje otroka
Pritožničina ocena, da je otrok dovolj razsoden in pameten, da bi zmogel povedati svoje stališče, je presplošna, da bi vzbudila dvom o pravilnosti ugotovitev o otrokovi največji koristi. Pritožnica ne nasprotuje izvedenkinemu mnenju, da vprašanje, pri katerem od staršev bi želel živeti, lahko tudi pri socialno zrelejšem otroku, kot je sin pravdnih strank, vzbudi hude občutke krivde. Tega vprašanja mu zato tudi sodišče ne bi smelo postaviti. O katerih drugih okoliščinah, pomembnih za ugotovitev otrokove koristi, bi se moral izreči otrok, pa pritožba ne pojasni.
Odločitev temelji na oceni, da so vse hujše vedenjske težave sina pravdnih strank terjale spremembo tedanjega stanja, in da je bila ob tehtanju možnosti, tj. zaupanja v varstvo in vzgojo očetu na eni strani in izbire med namestitvijo v zavod oziroma v stanovanjsko skupnost ali ohranitvijo obstoječega stanja prva možnost v večjo otrokovo korist. Dokazni postopek ni pokazal, da bi bila vez med otrokom in materjo tako intenzivna, da je bilo začasno zaupanje otroka očetu sinu pravdnih strank v škodo. Prav nasprotno: otrok se je umiril, vedenje v šoli in doma in nenazadnje šolski uspeh pa sta se izboljšala.