Postopek je tekel v interesu obeh udeležencev, zato morata udeleženca kriti skupne stroške. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil utemeljen predlog predlagateljice za zmanjšanje obsega stikov, da nasprotni udeleženec nima stikov z otrokoma, zato pritožbeno sodišče ocenjuje, da morata udeleženca kriti vsak polovico skupnih stroškov.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja
Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, tožnik ni dokazal, da je imelo njegovo delo po avtorski pogodbi za toženo stranko v spornem obdobju vse elemente delovnega razmerja po 4. členu ZDR-1, ki morajo biti podani kumulativno, saj je delovno razmerje razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca.
Kolektivna pogodba komunalnih dejavnosti (2015) člen 81, 81/5.. ZRSin člen 10.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - dodatek za delo v sindikatu
Tožena stranka ni dokazala, da je novo ustanovljeni sindikat reprezentativni sindikat, pa tudi ne, da je s toženo stranko sklenil kakršenkoli dogovor ali pogodbo o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo, zato tožbeni zahtevek za plačilo dodatka za delo v sindikatu ni utemeljen.
odločitev o pravdnih stroških - socialni spor - odvetniška tarifa - zastopanje delodajalca
Ne glede na to, da tar. št. 15/1c predvideva, da se o zadevah, opredeljenih pod tar. št. 15/1b tarifa za zastopanje delodajalca zviša za 100 %, je treba izhajati iz dejstva, da gre za socialni spor, upoštevati pa je potrebno tudi sam namen OT, ni pa tudi nobenega utemeljenega razloga za priviligirano obravnavanje položaja delodajalca glede stroškov postopka v primeru, da nastopa kot tožeča stranka.
ZIZ člen 43, 62, 62/2.. ZPP člen 188, 188/1, 188/3, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 441, 441/1.
umik izvršilnega predloga - izjava o umiku tožbe - soglasje k umiku tožbe - ustavitev pravdnega postopka
Ž e z vložitvijo ugovora zoper sklep o izvršbi se začne pravda med strankama. O umiku izvršilnega predloga bi (lahko) odločalo izvršilno sodišče le v primeru, če bi ga prejelo pred ugovorom. Če pa ga prejme po vložitvi ugovora, ali skupaj z njim, kot v obravnavani zadevi, je treba ta umik obravnavati kot umik tožbe po prvem odstavku 441. člena ZPP, h kateremu je potrebno soglasje dolžnika (tožene stranke). O tem se je sodna praska že večkrat izrekla.
ZDR-1 člen 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3, 89/2.. ZPP člen 115.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - prošnja za preložitev naroka - preklic pooblastila odvetniku
Tožnik je bil seznanjen s potekom glavne obravnave in se je tako tudi zavedel posledic, če na narokih ne bo zastopan s strani pooblaščenca. Dejstvo, da je svoji tedanji pooblaščenki preklical pooblastilo, ker ni bil zadovoljen z delom njene substitutke, to pa je sodišču sporočil dan pred narokom za glavno obravnavo, predvidenem spornega dne, ob tem, da ni predpisanega obveznega zastopanja v individualnih delovnih sporih, ni upravičen razlog za preložitev naroka, saj se razlog nanaša le na notranje (mandatno) razmerje med tožnikom in pooblaščenko, preložitev naroka pa bi bila v nasprotju z načelom koncentracije in pospešitve postopka.
oprostitev plačila sodne takse - pravna oseba - finančno stanje prosilca - posebne okoliščine
Tožeča stranka je neposredno po ustanovitvi prevzela terjatev v višini več milijonov, nato pa vložila tožbo in zahtevala oprostitev plačila sodne takse za tožbo. To so posebne okoliščine glede finančnega stanja, ki jih je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo.
Predlog za postavitev novega izvedenca je utemeljen v primeru, ko že postavljeni izvedenec vztraja pri svojem mnenju, kljub temu, da je njegovo mnenje delno nepopolno in pomanjkljivo.
ZPIZ-2 člen 53, 54, 54/1, 54/1-3, 61.. ZZZDR-UPB1 člen 12.
vdovska pokojnina - izvenzakonska (zunajzakonska) skupnost
V obravnavani zadevi so dokazani vsi elementi zunajzakonske skupnosti. Torej skupno bivanje, ekonomska skupnost, intimno razmerje oziroma čustvena navezanost med tožnico in pokojnim uživalcem starostne pokojnine, ki se je tudi navzven kazalo kot razmerje med možem in ženo. Zgolj to, da je pokojni v postopku upravičenosti do varstvenega dodatka podal izjavo, da s tožnico nista v zunajzakonski skupnosti, na obstoj zunajzakonske skupnosti ne more vplivati. Podana je bila namreč izključno z namenom pridobitve pravic iz javnih sredstev, ki pa niso predmet tega postopka, in v letu 2011, ki tudi sicer v tem sporu glede na to, da je pokojni umrl 16. 11. 2016 sploh ni pravno relevantno obdobje.
Zaključek sodišča prve stopnje, da je v obravnavani zadevi podan dejanski stan iz 3. alineje 1. odstavka 54. člena ZPIZ-2, je torej pravilen. Ker tožnica izpolnjuje pogoj starosti za pridobitev pravice do vdovske pokojnine iz 53. člena ZPIZ-2 in so hkrati izpolnjeni še pogoji iz 52. člena ZPIZ-2 na strani umrlega zavarovanca, sta z izpodbijano sodbo zavrnilna upravna akta kot nezakonita utemeljeno odpravljena in zadeva vrnjena v ponovno upravno odločanje, v katerem bo toženec odločil o pravici do vdovske pokojnine oziroma njenega sorazmernega dela, če bo ta za tožnico ugodnejši.
ZDZdr člen 2, 39, 39/1, 53, 61, 67, 67/3, 70. URS člen 19, 19/1, 19/2, 45, 51, 51/3.
obrazloženost sklepa - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - poseg v ustavne pravice posameznika
Ker prisilno zadržanje na zdravljenju predstavlja hud poseg v več ustavnih pravic, morajo biti za izrek takšnega ukrepa kumulativno izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr ter pogoj iz 53. člena ZDZdr.
S prvostopenjsko odločbo je bila po uradni dolžnosti odločba pravilno razveljavljena in ugotovljeno, da tožnik ni upravičen do varstvenega dodatka. Izračunan lastni dohodek v višini 817,22 EUR je presegel minimalni dohodek za varstveni dodatek v višini 484,97 EUR. Sodišče prve stopnje je zato tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb utemeljeno zavrnilo.
Tožnik ni upravičen do denarnega povračila namesto reintegracije. Po zadnji spremembi tožbe je zahteval priznanje obstoja delovnega razmerja le za čas pogodbenega sodelovanja med strankama, po tem datumu pa ne več. Ker niso izpolnjeni pogoji za priznanje denarnega povračila po 118. členu ZDR-1, je potrebno tožbeni zahtevek v tem delu zavrniti.
Čeprav je sodišče ugotovilo obstoj delovnega razmerja v času, ko so se izvajale civilne pogodbe, to ne pomeni, da bi moral tožnik toženi stranki kaj od tega, kar je prejel na podlagi teh poslov (glede katerih je nato sodišče ugotovilo (tudi) elemente delovnega razmerja ter tožniku priznalo pravice iz delovnega razmerja), vrniti. To velja tudi za sporni primer, ko je bilo plačilo po civilnih pogodbah celo višje kot plača, ki jo je tožniku priznalo sodišče za sporno obdobje.
ZSV-UPB2 člen 100, 100/1, 100/3.. ZZZDR-UPB1 člen 124, 124/2.. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (2004) člen 2, 2/1, 2/1-3, 6, 31.
institucionalno varstvo odraslih
Tožnika do upravičenke, ki je njegova mati, veže preživninska obveznost po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, saj tožnik v postopku ni dokazoval niti zatrjeval, da ni iz neupravičenih razlogov izpolnjevala preživninske obveznosti do njega. Na podlagi 124. člena ZZZDR se namreč preživninska obveznost otrok do staršev, za katero je v postopku ugotovljeno, da nimajo dovolj sredstev za preživljanje, domneva po samem zakonu, v kolikor se to pravno dejstvo ne oporeka zaradi okoliščin iz drugega odstavka 124. člena tega zakona, tj. zaradi neizpolnjevanja preživninskih obveznosti. Ker v konkretnem primeru dejanski stan iz drugega odstavka 124. člena ZZZDR ni izpolnjen, to pomeni, da je tožnik skladno s 3. točko prvega odstavka 2. člena Uredbe zavezanec za plačilo institucionalnega varstva svoje matere.
razmerja med starši in otroki - varstvo in vzgoja otroka - stiki - preživnina - nova odločba o varstvu in vzgoji otroka - predodelitev otroka - presoja primernosti staršev za dodelitev otroka - preživninske sposobnosti staršev - pravica do izjave - začasna odredba - otrokova korist - mnenje otroka
Pritožničina ocena, da je otrok dovolj razsoden in pameten, da bi zmogel povedati svoje stališče, je presplošna, da bi vzbudila dvom o pravilnosti ugotovitev o otrokovi največji koristi. Pritožnica ne nasprotuje izvedenkinemu mnenju, da vprašanje, pri katerem od staršev bi želel živeti, lahko tudi pri socialno zrelejšem otroku, kot je sin pravdnih strank, vzbudi hude občutke krivde. Tega vprašanja mu zato tudi sodišče ne bi smelo postaviti. O katerih drugih okoliščinah, pomembnih za ugotovitev otrokove koristi, bi se moral izreči otrok, pa pritožba ne pojasni.
Odločitev temelji na oceni, da so vse hujše vedenjske težave sina pravdnih strank terjale spremembo tedanjega stanja, in da je bila ob tehtanju možnosti, tj. zaupanja v varstvo in vzgojo očetu na eni strani in izbire med namestitvijo v zavod oziroma v stanovanjsko skupnost ali ohranitvijo obstoječega stanja prva možnost v večjo otrokovo korist. Dokazni postopek ni pokazal, da bi bila vez med otrokom in materjo tako intenzivna, da je bilo začasno zaupanje otroka očetu sinu pravdnih strank v škodo. Prav nasprotno: otrok se je umiril, vedenje v šoli in doma in nenazadnje šolski uspeh pa sta se izboljšala.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00023980
OZ člen 190, 419, 419/2, 631. ZFPPIPP člen 261, 261/1.
neposredna plačila naročnika podizvajalcem - cesija terjatve glavnega izvajalca do naročnika - trenutek prehoda premoženja - prehod terjatve - zapadlost terjatve glavnega izvajalca - pobotanje v stečaju - vzajemnost medsebojnih terjatev
Z uveljavljanjem neposrednega zahtevka do naročnika ne preneha podizvajalčevo upravičenje uveljavljati plačilo od izvajalca. Glede na pogoj koneksnosti podizvajalčeve terjatve do izvajalca s terjatvijo izvajalca do naročnika je podizvajalec po uveljavitvi direktnega zahtevka v položaju, ko ima dva solidarna zavezanca za plačilo iste terjatve. Od izvajalca lahko terja izpolnitev na podlagi podizvajalske pogodbe, od naročnika pa na podlagi 631. člena OZ. Takšno zavarovanje ima značilnost osebnega solidarnega poroštva, saj za obveznost podjemnika jamči tudi naročnik. Glede na navedeno je zmotno pritožbeno stališče, da obravnavana tožba ni dopustna, ker je bila tožeči stranki ista terjatev priznana v stečajnem postopkom nad izvajalcem.
V primeru, ko na podlagi izvedenih del podizvajalca obstajata tako podizvajalčeva terjatev do izvajalca, kakor tudi terjatev izvajalca (iz opravljenih del podizvajalca) do naročnika in je edina ovira za nastanek plačilne obveznosti naročnika nezapadlost njegove (že obstoječe) obveznosti do izvajalca, ni ovir za prehod izvajalčeve terjatve v premoženjsko sfero podizvajalca. Ker izvajalčeva pripoznava podizvajalčeve terjatve varuje nevtralen položaj naročnika, je treba 631. člen OZ razlagati tako, da izvajalčeva terjatev do naročnika preide v premoženjsko sfero podizvajalca že v trenutku, ko se je podizvajalec v teh okoliščinah z neposrednim zahtevkom obrnil na naročnika. Od tega trenutka dalje je naročnik zaradi učinka zakonite cesije v zavezi le do podizvajalca. Naročnik, ki je v zgoraj navedenih okoliščinah prejel neposredno zahtevo sodelavca podjemnika, je ob zapadlosti njegove obveznosti le-to dolžan plačati sodelavcu podjemnika.
Z zakonskim besedilom, da naročnik podizvajalcem na podlagi direktnega zahtevka terjatve izplača iz vsote, ki jo v tistem trenutku dolguje podjemniku, je treba razumeti vsoto, ki jo za dela, ki jih je za podjemnika po podizvajalski pogodbi opravil podizvajalec, naročnik dolguje podjemniku. Naročnikov položaj v primeru neposrednega zahtevka podizvajalca do naročnika, ne sme biti slabši, kot ga ima v razmerju do podjemnika.
ZSPJS člen 17a, 17a/1.. ZZVZZ člen 81.. ZDR-1 člen 159, 159/2, 160.. ZUP člen 84, 101.
preizkus ocene - delovni dnevi - štetje rokov - sobota
Problem obravnavnega primera je v tem, da ZSPJS ne vsebuje določbe, kot npr. Uredba (EGS, EURATOM) št. 1182/71 Sveta z dne 3. 6. 1971 o določitvi pravil glede rokov, datumov in iztekov rokov, ki jasno določa, da ''delovni dnevi'' v tej uredbi pomenijo vse dni razen prostih dni, nedelj in sobot. Ob izostanku takšnega pravila pa spornega roka 8 delovnih dni ni dopustno tolmačiti tožnici v škodo.
Namen določitve roka s številom osmih delovnih dni je v tem, da je rok daljši, ne pa, da se izenači z rokom, ki je določen zgolj v trajanju osmih dni. To, da je tožnica en dan v vikendu delala, drugi dan pa imela prosto, ne pomeni, da se lahko dan, ko je delala, upošteva kot delovni dan za štetje roka iz prvega odstavka 17.a člena ZSPJS. Takšna logika bi privedla do situacije, ko za delavca, ki bi delal oba dneva v vikendu, ne bi bilo nobene razlike med rokom, ki je določen v delovnih dnevih in rokom, ki je določen v koledarskih dnevih. Glede rokov delavci ne smejo biti različno obravnavani - sploh pa ne z razlago, za katero se v konkretnem primeru zavzema tožena stranka.
ZZVZZ člen 80.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (prečiščeno besedilo) (2003) člen 169, 170, 170/3.
osebni zdravnik
V sporni zadevi je nedvomno prišlo do porušenja medsebojnih odnosov, ki so bistveno vplivali na strokovno delo zdravnice. V tem primeru pa so izpolnjeni razlogi določeni v 2. točki 169. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja za zamenjavo osebnega zdravnika. Osebna zdravnica zaradi neprimernih ravnanj tožnika ne more več uspešno in odgovorno opravljati nalog izbrane osebne zdravnice.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1.. KZ-1 člen 209, 209/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja
Tožnik je z očitanim dejanjem izpolnil vse znake kaznivega dejanja iz 209. člena KZ-1. Ta v prvem odstavku določa, da se tisti, ki si protipravno prilasti denar, premično stvar ali drugi del tujega premoženja, ki mu je zaupano v zvezi z zaposlitvijo ali pri opravljanju gospodarske, finančne ali poslovne dejavnosti ali pri opravljanju dolžnosti skrbnika ali mu je prepuščeno kot uradni osebi v službi, kaznuje z zaporom do treh let. Tožnik s splošnimi pritožbenimi trditvami, da bi tožena stranka morala za zakonitost izredne odpovedi dokazati vse znake tega kaznivega dejanja, ne more omajati pravilne ugotovitve sodišča prve stopnje o izpolnitvi znakov tega kaznivega dejanja pri dejanju protipravnega točenja goriva (nafte) tožene stranke v plastične posode sporne dni. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek, saj je pravilno ugotovilo, da je tožnik kršil pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima ta kršitev vse znake kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja, saj si je tožnik protipravno prilastil gorivo, to pa mu je bilo zaupano v zvezi z zaposlitvijo oziroma prepuščeno kot uradni osebi v službi, oziroma je zaupano gorivo neupravičeno uporabil (peti odstavek 209. člena KZ-1).
kaznivo dejanje hude telesne poškodbe - posredni ali indicijski dokazi - zaprt krog med seboj povezanih indicev - sprememba kazenske sankcije - obteževalne in olajševalne okoliščine
V obravnavanem primeru namreč izvedeni dokazi predstavljajo takšen niz nedvoumno ugotovljenih indicev, ki so med seboj trdno in logično povezani ter se tako dopolnjujejo, da tvorijo zaprt krog indicev, ki je sklenjen do mere, da ni nobenega dvoma, da je storilec kaznivega dejanja, na škodo S.S., obdolženec.
Sodišče prve stopnje je namreč tudi po oceni pritožbenega sodišča pri izbiri kazenske sankcije dalo preveliko težo obteževalnim okoliščinam, premajhen poudarek pa olajševalnim okoliščinam, predvsem časovni oddaljenosti dogodka, obdolženčevi nekaznovanosti in okoliščinam, v katerih je bilo kaznivo dejanje storjeno.