Tožnik ni upravičen do denarnega povračila namesto reintegracije. Po zadnji spremembi tožbe je zahteval priznanje obstoja delovnega razmerja le za čas pogodbenega sodelovanja med strankama, po tem datumu pa ne več. Ker niso izpolnjeni pogoji za priznanje denarnega povračila po 118. členu ZDR-1, je potrebno tožbeni zahtevek v tem delu zavrniti.
Čeprav je sodišče ugotovilo obstoj delovnega razmerja v času, ko so se izvajale civilne pogodbe, to ne pomeni, da bi moral tožnik toženi stranki kaj od tega, kar je prejel na podlagi teh poslov (glede katerih je nato sodišče ugotovilo (tudi) elemente delovnega razmerja ter tožniku priznalo pravice iz delovnega razmerja), vrniti. To velja tudi za sporni primer, ko je bilo plačilo po civilnih pogodbah celo višje kot plača, ki jo je tožniku priznalo sodišče za sporno obdobje.
ZDR-1 člen 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3, 89/2.. ZPP člen 115.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - prošnja za preložitev naroka - preklic pooblastila odvetniku
Tožnik je bil seznanjen s potekom glavne obravnave in se je tako tudi zavedel posledic, če na narokih ne bo zastopan s strani pooblaščenca. Dejstvo, da je svoji tedanji pooblaščenki preklical pooblastilo, ker ni bil zadovoljen z delom njene substitutke, to pa je sodišču sporočil dan pred narokom za glavno obravnavo, predvidenem spornega dne, ob tem, da ni predpisanega obveznega zastopanja v individualnih delovnih sporih, ni upravičen razlog za preložitev naroka, saj se razlog nanaša le na notranje (mandatno) razmerje med tožnikom in pooblaščenko, preložitev naroka pa bi bila v nasprotju z načelom koncentracije in pospešitve postopka.
ZZVZZ člen 23, 26.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 43.
zdraviliško zdravljenje
Pravna podlaga za presojo sporne zadeve je podana v določbi 23. člena ZZVZZ, kjer je določeno, da je z obveznim zavarovanjem zavarovanim osebam zagotovljeno plačilo največ do 60 % vrednosti za zdraviliško zdravljenje, ki ni nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja. Skladno s 26. členom istega zakona natančnejši obseg zdravstvenih storitev ter natančnejši postopek uveljavljanja pravic urejajo Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja. V 43. členu je določeno, da ima zavarovana osebo pravico do zdraviliškega zdravljenja, ki obsega zahtevnejšo medicinsko rehabilitacijo s souporabo naravnih zdravilnih sredstev v naravnih zdraviliščih. Zavarovana oseba ima pravico do zdraviliškega zdravljenja pri zdravstvenih stanjih iz 45. člena Pravil, če je pričakovati povrnitev funkcionalnih sposobnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSM00022970
OZ člen 926, 926/1, 926/5. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
avtomobilsko zavarovanje - zavarovalna pogodba - omejitev zavarovalnega kritja - pravica do izjave v postopku
Tožnica v pritožbi povsem utemeljeno opozarja, da se sodišče prve stopnje do njenih pravno odločilnih ugovorov ni opredelilo. S tem je po presoji sodišča druge stopnje kršilo predvsem njeno pravico do izjave v postopku (obveznosti stranke, da navede razloge v smeri utemeljitve zahtevka ali utemeljitve ugovorov, s katerimi zahtevku nasprotuje, ustreza dolžnost sodišča, da se o teh ugovorih v razlogih odločbe izreče). Pritožba pravilno povzema, da se sodišče prve stopnje v sklopu obrazložitve ni dolžno opredeliti do vseh trditev pravdnih strank, se je pa dolžno opredeliti do tistih, ki so v zadevi odločilne.
Za opredelitev, katere trditve so pravno odločilne, je bistveno, katere pravne norme bo sodišče uporabilo in kako jih bo razlagalo. Tožnica v pritožbi utemeljeno opozarja, da je vprašanje (in odgovor nanj), ali je omejitev zavarovalnega kritja, ki ni določena na polici, pravno veljavna ali ne, v zadevi zagotovo bistveno. O tem se sodišče prve stopnje ni izreklo oziroma svojega stališča (ob upoštevanju petega odstavka 926. člena OZ) tožnici ni pojasnilo, čeprav je omejitev zavarovalnega kritja po posebnih pogojih zavarovanja upoštevalo v škodo tožnice. S takšnim nezakonitim postopanjem, s katerim tožnici ni bila dana možnost (enakopravnega) obravnavanja pred sodiščem, je sodišče prve stopnje storilo (v pritožbi smiselno zatrjevano) procesno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. S takšnim ravnanjem je poseglo tudi v strankino pravico do izjave v postopku iz 22. člena Ustave RS.
Pri sprejemanju in podajanju dokazne ocene je namreč vse izvedene relevantne dokaze, vključujoč zagovor obtoženca, analiziralo skladno z načelom proste presoje dokazov, uzakonjenem v prvem odstavku 18. člena ZKP in drugem odstavku 355. člena ZKP, torej je analiziralo vsak dokaz posebej in v zvezi z drugimi dokazi, ter na podlagi take presoje izvedenih dokazov brez dvoma zaključilo, da je obtoženec storil očitano mu kaznivo dejanje.
ZZZDR člen 106, 119, 120. ZPP člen 411, 411/1, 413.
ukrepi centra za socialno delo - odvzem otroka staršem - začasna odredba o stikih - začasen odvzem pravice do stikov - odločitev o pravdnih stroških - odločanje o stroških po prostem preudarku - načelo uspeha strank
Ker je možno izdati začasno odredbo po določilih ZIZ še pred začetkom ustreznega sodnega postopka, kar velja tudi za spore iz prvega odstavka 411. člena ZPP, je treba tudi v obravnavani zadevi o stroških postopka odločiti na podlagi 413. člena ZPP. Odločanje po načelu uspeha zato v tem sporu ne pride v poštev. Ker so bila procesna dejanja predlagatelja opravljena zaradi varstva pravic in koristi mladoletne A., to pa mora biti že po naravi stvari same tudi v skladu z interesi nasprotnih udeležencev kot njenih staršev, je sodišče pravilno odločilo, da vsi udeleženci krijejo svoje stroške postopka.
ZZK-1 člen 88, 88/3, 196, 196/1.. ZIZ-UPB4 člen 24.. OZ-UPB1 člen 418.
zemljiška knjiga - upravičen interes - izdaja prepisa listine - prenos hipoteke med izvršilnim postopkom
Vsakdo, ki izkaže upravičen interes, ima pravico zahtevati, da mu zemljiškoknjižno sodišče v primeru, če je bilo o vpisu že pravnomočno odločeno, izda prepis listine s potrdilom o tem, da je izvirnik oz. overjeni prepis listine vložen v zbirko listin. V primeru, da o vpisu še ni bilo odločeno, lahko vsak zahteva, da se mu izda prepis zemljiškoknjižnega predloga in listin, ki so mu priložene oz. listin na podlagi katerih zemljiškoknjižno sodišče o vpisu odloča po uradni dolžnosti, pri čemer upravičenega interesa ni treba izkazovati.
Izpis listin iz informatizirane zbirke listin mora izdati vsako zemljiškoknjižno sodišče, v primeru, če o vpisu še ni bilo odločeno, pa mora izpis listine izdati tudi vsak notar.
Postopek je tekel v interesu obeh udeležencev, zato morata udeleženca kriti skupne stroške. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil utemeljen predlog predlagateljice za zmanjšanje obsega stikov, da nasprotni udeleženec nima stikov z otrokoma, zato pritožbeno sodišče ocenjuje, da morata udeleženca kriti vsak polovico skupnih stroškov.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1.. KZ-1 člen 209, 209/5.. ZPP člen 286.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - neupravičena uporaba tujega premoženja
Obravnavana kršitev obveznosti iz delovnega razmerja ima vse znake kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po prvem odstavku 209. člena KZ-1, saj si je tožnik spornega dne v času opravljanja službe pri toženi stranki protipravno prilastil gorivo, ki mu je bilo zaupano v zvezi z zaposlitvijo, in sicer na način, da je iz merilnega avtomata na črpališču točil gorivo v rezervoar svojega osebnega avtomobila, ki ga uporablja za vožnjo in je tudi njegov lastnik.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1.. KZ-1 člen 209, 209/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja
Tožnik je z očitanim dejanjem izpolnil vse znake kaznivega dejanja iz 209. člena KZ-1. Ta v prvem odstavku določa, da se tisti, ki si protipravno prilasti denar, premično stvar ali drugi del tujega premoženja, ki mu je zaupano v zvezi z zaposlitvijo ali pri opravljanju gospodarske, finančne ali poslovne dejavnosti ali pri opravljanju dolžnosti skrbnika ali mu je prepuščeno kot uradni osebi v službi, kaznuje z zaporom do treh let. Tožnik s splošnimi pritožbenimi trditvami, da bi tožena stranka morala za zakonitost izredne odpovedi dokazati vse znake tega kaznivega dejanja, ne more omajati pravilne ugotovitve sodišča prve stopnje o izpolnitvi znakov tega kaznivega dejanja pri dejanju protipravnega točenja goriva (nafte) tožene stranke v plastične posode sporne dni. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek, saj je pravilno ugotovilo, da je tožnik kršil pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima ta kršitev vse znake kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja, saj si je tožnik protipravno prilastil gorivo, to pa mu je bilo zaupano v zvezi z zaposlitvijo oziroma prepuščeno kot uradni osebi v službi, oziroma je zaupano gorivo neupravičeno uporabil (peti odstavek 209. člena KZ-1).
stečajni postopek nad pravno osebo - sklep o prodaji nepremičnin - javna dražba - prodaja kompleksa nepremičnin - izklicna cena - likvidacijska vrednost nepremičnin - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) - soglasje ločitvenega upnika - neuspešna dražba - določitev vrednosti nepremičnine - ocenjena tržna vrednost nepremičnine - nezavezujoče zbiranje ponudb za pridobitev informacij
Po navedbah upravitelja ima pritožnik priznano ločitveno pravico na podlagi sodbe in sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani XI Pg 5532/2010 z dne 9. 3. 2013 iz naslova glavnice v višini 213.453,38 EUR ter pravdnih in izvršilnih stroškov v višini 4.792,27 EUR, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 2. 2010 dalje do plačila, kar na dan 23. 4. 2019 znaša 383.883,50 EUR (kar je manj od izklicne cene za nepremičnino ID X-003/0). Glede na navedeno soglasje upnika za sklep o prodaji po tretjem odstavku 332. člena ZFPPIPP v zvezi s 1. točko drugega odstavka 345. člena ZFPPIPP ni potrebno.
oprostitev plačila sodne takse - pravna oseba - finančno stanje prosilca - posebne okoliščine
Tožeča stranka je neposredno po ustanovitvi prevzela terjatev v višini več milijonov, nato pa vložila tožbo in zahtevala oprostitev plačila sodne takse za tožbo. To so posebne okoliščine glede finančnega stanja, ki jih je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00026271
ZPP člen 365, 365-3. ZFPPIPP člen 121, 121/1. ZUstS člen 50, 58, 59.
stečajni postopek nad pravno osebo - predlog upravitelja za prodajo premoženja - soglasje za sklenitev pogodbe - več predlogov stečajnega upravitelja - pravni interes stečajnega upravitelja - zavrženje predloga - sklep o zavrnitvi predloga - pritožba zoper sklep - zavrnitev pritožbe - ustavna pritožba - sklep ustavnega sodišča - razveljavitev pravnomočne odločbe - vrnitev v novo odločanje - nov predlog - vrstni red odločanja
Dan pred izdajo sklepa Ustavnega sodišča RS Up-1581/18 z dne 20. 12. 2018 (pd 678), torej 19. 12. 2018, je bil na internetnih straneh AJPES objavljen nov predlog stečajnega upravitelja (pd 672) za izdajo soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe z dne 2. 7. 2018, tokrat z najboljšim ponudnikom E. Z izpodbijanim sklepom (pd 673) je sodišče prve stopnje zavrnilo tudi drugi upraviteljev predlog (pd 672) za izdajo soglasja k prodaji zadevnih nepremičnin najboljšemu ponudniku. Glede na to, da je Ustavno sodišče RS sklep VSL Cst 534/2018 z dne 14. 11. 2018 (pd 665) razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v nov postopek (pd 702), bo moralo pritožbeno sodišče v nadaljevanju postopka najprej odločiti o pritožbah proti sklepu z dne 10. 9. 2018 (pd 599), s katerim je sodišče prve stopje zavrnilo upraviteljev predlog z dne 14. 8. 2918 (pd 591) za izdajo soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe z dne 13. 8. 2018, katere predmet je 49 nepremičnin na lokaciji T. v L., s predkupnim upravičencem I. P. Oba predloga upravitelja (pd 591 in pd 672) za izdajo soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe se namreč nanašata na prodajo istih nepremičnin. Ker pa so te lahko prodane le enkrat, ni mogoče odločiti o upraviteljevem drugem predlogu (pd 672), dokler ni pravnomočno odločeno o njegovem prvem predlogu (pd 591).
pozneje najdeno premoženje - dodatni sklep o dedovanju - zakonito dedovanje
Po določbi 221. člena ZD sodišče ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč premoženje razdeli z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju.
obseg stikov - stari starši - pravica do osebnih stikov z otrokom - pravice otroka - pravica otroka do izjave
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da otroka (vnuka predlagateljev) nista sposobna sama uresničevati svojih procesnih pravic in da so v predmetni zadevi pravice in koristi obeh otrok varovane že zato, ker sta predlagatelja v zvezi z udeležbo otrok v tem postopku kot nasprotnega udeleženca ozančila skrbnika otrok. Teh ugotovitev predlagatelja s pritožbo ne izpodbijata. Otroka sta imela možnosti biti slišana v tem postopku, saj sta bila zaradi zagotovitve svojih interesov dovolj vpletena v postopek odločanja o stikih s tem, ko je bil v postopku udeležen njun skrbnik, ki je uveljavljal in izpostavljal vse okoliščine, ki so otrokoma v korist.
razmerja med starši in otroki - spor iz razmerij med starši in otroki - dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - določitev obsega stikov - določitev preživnine - mnenje otroka - načelo največje koristi otroka - načelo kontinuitete vzgoje in varstva
Otrokovo mnenje o dodelitvi enemu izmed staršev ni zavezujoče. Gre za dokaz, ki ga je treba dokazno oceniti skupaj z drugimi dokazi, saj je le na ta način mogoče ugotoviti, ali je otrokovo mnenje v njegovo korist.
ZPP člen 212, 214, 214/1, 214/2. ZIL-1 člen 50, 50/1, 50/3. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (2006) člen 25, 25/1.
pravo znamk - izčrpanje pravic iz znamke - trditveno breme
Tožena stranka je trdila, da je bilo (vsaj določeno) z znamkami ZP označeno blago dano na trg katere od članic EU s soglasjem tamkajšnjega imetnika pravic do dovoljevanja tamkajšnje prodaje blaga. To blago je potem prodajala v Sloveniji. Tožena stranka tem trditvam ni nasprotovala, zato so te trditve veljale za dokazane, dokazovanje pa ni bilo potrebno (prvi in drugi odstavek 214. člena ZPP). S takšnim ravnanjem je bila znamka izčrpana.
obvezna obramba - postavitev zagovornika po uradni dolžnosti - zahteva za razrešitev odvetnika
Senat sodišča druge stopnje pritrjuje zaključku v napadenem sklepu, da je zagovornik, obtožencu postavljen po uradni dolžnosti, ves čas skrbno in strokovno v skladu z Zakonom o odvetništvu ščitil pravice in koristi obtoženega, zato je pravilna odločitev predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani, da se obtoženčeva zahteva za zagovornikovo razrešitev zavrne.
razmerja med starši in otroki - varstvo in vzgoja otroka - stiki - preživnina - nova odločba o varstvu in vzgoji otroka - predodelitev otroka - presoja primernosti staršev za dodelitev otroka - preživninske sposobnosti staršev - pravica do izjave - začasna odredba - otrokova korist - mnenje otroka
Pritožničina ocena, da je otrok dovolj razsoden in pameten, da bi zmogel povedati svoje stališče, je presplošna, da bi vzbudila dvom o pravilnosti ugotovitev o otrokovi največji koristi. Pritožnica ne nasprotuje izvedenkinemu mnenju, da vprašanje, pri katerem od staršev bi želel živeti, lahko tudi pri socialno zrelejšem otroku, kot je sin pravdnih strank, vzbudi hude občutke krivde. Tega vprašanja mu zato tudi sodišče ne bi smelo postaviti. O katerih drugih okoliščinah, pomembnih za ugotovitev otrokove koristi, bi se moral izreči otrok, pa pritožba ne pojasni.
Odločitev temelji na oceni, da so vse hujše vedenjske težave sina pravdnih strank terjale spremembo tedanjega stanja, in da je bila ob tehtanju možnosti, tj. zaupanja v varstvo in vzgojo očetu na eni strani in izbire med namestitvijo v zavod oziroma v stanovanjsko skupnost ali ohranitvijo obstoječega stanja prva možnost v večjo otrokovo korist. Dokazni postopek ni pokazal, da bi bila vez med otrokom in materjo tako intenzivna, da je bilo začasno zaupanje otroka očetu sinu pravdnih strank v škodo. Prav nasprotno: otrok se je umiril, vedenje v šoli in doma in nenazadnje šolski uspeh pa sta se izboljšala.