stečajni postopek nad pravno osebo - sklep o prodaji nepremičnin - javna dražba - prodaja kompleksa nepremičnin - izklicna cena - likvidacijska vrednost nepremičnin - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) - soglasje ločitvenega upnika - neuspešna dražba - določitev vrednosti nepremičnine - ocenjena tržna vrednost nepremičnine - nezavezujoče zbiranje ponudb za pridobitev informacij
Po navedbah upravitelja ima pritožnik priznano ločitveno pravico na podlagi sodbe in sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani XI Pg 5532/2010 z dne 9. 3. 2013 iz naslova glavnice v višini 213.453,38 EUR ter pravdnih in izvršilnih stroškov v višini 4.792,27 EUR, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 2. 2010 dalje do plačila, kar na dan 23. 4. 2019 znaša 383.883,50 EUR (kar je manj od izklicne cene za nepremičnino ID X-003/0). Glede na navedeno soglasje upnika za sklep o prodaji po tretjem odstavku 332. člena ZFPPIPP v zvezi s 1. točko drugega odstavka 345. člena ZFPPIPP ni potrebno.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1.. KZ-1 člen 209, 209/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja
Tožnik je z očitanim dejanjem izpolnil vse znake kaznivega dejanja iz 209. člena KZ-1. Ta v prvem odstavku določa, da se tisti, ki si protipravno prilasti denar, premično stvar ali drugi del tujega premoženja, ki mu je zaupano v zvezi z zaposlitvijo ali pri opravljanju gospodarske, finančne ali poslovne dejavnosti ali pri opravljanju dolžnosti skrbnika ali mu je prepuščeno kot uradni osebi v službi, kaznuje z zaporom do treh let. Tožnik s splošnimi pritožbenimi trditvami, da bi tožena stranka morala za zakonitost izredne odpovedi dokazati vse znake tega kaznivega dejanja, ne more omajati pravilne ugotovitve sodišča prve stopnje o izpolnitvi znakov tega kaznivega dejanja pri dejanju protipravnega točenja goriva (nafte) tožene stranke v plastične posode sporne dni. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek, saj je pravilno ugotovilo, da je tožnik kršil pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima ta kršitev vse znake kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja, saj si je tožnik protipravno prilastil gorivo, to pa mu je bilo zaupano v zvezi z zaposlitvijo oziroma prepuščeno kot uradni osebi v službi, oziroma je zaupano gorivo neupravičeno uporabil (peti odstavek 209. člena KZ-1).
pravica do izjave - pravica do sodelovanja v postopku - opredelitev do navedb strank - dokazna ocena - metodološki napotek - kršitev metodološkega napotka - pomanjkljiva dokazna ocena - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljiva sodba, ki je ni mogoče preizkusiti
Zaradi neupoštevanja pravočasno podane trditvene podlage je sodišče prve stopnje kršilo tožnikovo pravico do izjave, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Sodišče prve stopnje je imelo glede dokazov obeh strank različne kriterije oziroma jih ni obravnavalo z enako skrbnostjo. S tem je storilo postopkovno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Neupoštevanje metodološkega napotka iz 8. člena ZPP, katerega posledica je pomanjkljiva oziroma površna dokazna ocena, pa je tudi preraslo v absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00023096
ZPP člen 488, 488/1. ZIZ člen 107, 107/2, 117, 117/1, 147, 147/2, 260, 260/1, 260/1-2, 261, 262, 262/4.
odškodninska odgovornost - odgovornost organizacije za plačilni promet - odgovornost za neizvršitev sklepa o izvršbi - protipravnost - profesionalna skrbnost - izdaja odločbe brez razpisa naroka - nejasen izrek odločbe - izvršitev sodnega sklepa
Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je pri odločitvi, da na račun tožeče stranke ne prenese deponiranih sredstev z računa osebe, ki v sklepu okrajnega sodišča o izvršbi ni navedena kot dolžnik, toženka ravnala z zadostno profesionalno skrbnostjo. Za tak zaključek so zadostovale tiste trditve obeh pravdnih strank, ki med njima niso bile sporne ter jih zato ni bilo treba dokazovati. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 488. člena ZPP.
Z rubežem dolžnikove terjatve, ki ga sodišče opravi na upnikov predlog, pridobi upnik na njej zastavno pravico, kar zatrjuje tudi pritožnik v pritožbi. Zmotno pa je njegovo stališče, da se z rubežem terjatve zarubijo hkrati (oziroma že prej) tudi denarna sredstva na računu dolžnikovega dolžnika.
Tožena stranka bi v konkretnem primeru ravnala protipravno in na škodo družbe T. d. o. o., če bi njena denarna sredstva plačala družbi M. d. o. o. na podlagi sklepa o izvršbi zoper družbo S. d. o. o.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1.. KZ-1 člen 209, 209/5.. ZPP člen 286.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - neupravičena uporaba tujega premoženja
Obravnavana kršitev obveznosti iz delovnega razmerja ima vse znake kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po prvem odstavku 209. člena KZ-1, saj si je tožnik spornega dne v času opravljanja službe pri toženi stranki protipravno prilastil gorivo, ki mu je bilo zaupano v zvezi z zaposlitvijo, in sicer na način, da je iz merilnega avtomata na črpališču točil gorivo v rezervoar svojega osebnega avtomobila, ki ga uporablja za vožnjo in je tudi njegov lastnik.
ZIZ člen 43, 62, 62/2.. ZPP člen 188, 188/1, 188/3, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 441, 441/1.
umik izvršilnega predloga - izjava o umiku tožbe - soglasje k umiku tožbe - ustavitev pravdnega postopka
Ž e z vložitvijo ugovora zoper sklep o izvršbi se začne pravda med strankama. O umiku izvršilnega predloga bi (lahko) odločalo izvršilno sodišče le v primeru, če bi ga prejelo pred ugovorom. Če pa ga prejme po vložitvi ugovora, ali skupaj z njim, kot v obravnavani zadevi, je treba ta umik obravnavati kot umik tožbe po prvem odstavku 441. člena ZPP, h kateremu je potrebno soglasje dolžnika (tožene stranke). O tem se je sodna praska že večkrat izrekla.
ZUTD člen 129, 155, 156, 157.. Pravilnik o prijavi in odjavi iz evidenc, zaposlitvenem načrtu, pravicah in obveznostih pri iskanju zaposlitve ter nadzoru nad osebami, prijavljenimi v evidencah (2010) člen 42, 42/4.
izbris iz evidence brezposelnih - procesne kršitve
Pri nadzoru aktivnega iskanja zaposlitve je uradna oseba pooblaščena zahtevati predložitev dokazil, primeroma določenih v 4. odstavku 42. člena Pravilnika o prijavi in odjavi iz evidenc, zaposlitvenem načrtu, pravicah in obveznosti pri iskanju zaposlitev ter nadzoru nad osebami, prijavljenimi v evidenci (Pravilnik). Gre za potrdila delodajalcev o odzivu na napotnice in vabila, fotokopije prijav na prosta delovna mesta s potrdilom pošte, izpise e-sporočil, zapisov v zaposlitvenem dnevniku iskalca zaposlitve, podatke o izbiri kandidata na prosto delovno mesto in druga dokazila, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti aktivno iskanje zaposlitve.
Vendar nepredložitev navedenih listinskih dokazil ne zadošča za zakonitost upravnega akta, da oseba ni aktivni iskalec zaposlitve. Za zakonito odločitev morajo biti stranki zagotovljene temeljne procesne garancije, katerih opustitev same po sebi pomenijo bistveno kršitev postopka in nezakonitost upravne odločbe.
kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti - izgon tujca iz države - resna grožnja za javni red ali javno varnost - osebne okoliščine - ponovitvena nevarnost
Stiki, ki jih obtoženec izvršuje s svojo hčerko v Sloveniji, se lahko izvršujejo tudi v drugi državi, verjetno sicer res nekoliko oteženo in ne tako pogosto, vendar bi na to obtoženec moral misliti pred izvršitvijo kaznivih dejanj.
Sodišče prve stopnje je ocenilo, da stopnja ogrožanja javnega reda ali javne koristi ni tolikšna, da bi bilo obtožencu potrebno izreči izgon tujca iz države. Pri tem zaključku se je sodišče prve stopnje oprlo predvsem na težo storjenih kaznivih dejanj. Takšnemu razlogovanju višje sodišče ne sledi. Prvi odstavek 48.a člena KZ-1 kot razlog resne grožnje za javni red ali javno varnost določa tudi in predvsem osebne okoliščine tujca, ki pa jih pritožnica pravilno in utemeljeno izpostavlja in so po presoji pritožbenega sodišča takšne, da narekujejo zaključek o nevarnosti ponavljanja kaznivih dejanj.
ZDR-1 člen 8, 45, 47.. OZ člen 179.. ZPP člen 357a.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - osebnostne pravice - poseg v dostojanstvo - varovanje dostojanstva delavca pri delu - mobing
Sodišče v zaznamkih o tožničinem delu neutemeljeno ni videlo nič spornega. Tudi, če bi ti res predstavljali podlago za ocenjevanje tožnice, pa je pomembnejše to, da so bili zaznamki očitno narejeni le glede tožnice, ne tudi glede ostalih zaposlenih.
Tudi takšne okoliščine, ki same po sebi ter na prvi pogled niso očitno zavržne (in v običajnem kontekstu res lahko pomenijo normalne zaplete na delovnem mestu), so v pomoč pri ustvarjanju celotne slike v zvezi z zatrjevanim trpinčenjem.
Načeloma drži, kot navaja sodišče prve stopnje, da vsaka napaka delodajalca še ne vzpostavlja njegove odškodninske obveznosti, v kontekstu obravnavanja mobinga pa je navedeno izhodišče zrelativizirano. Ključno je zaznati nedopusten niz ponavljajočih se ravnanj zoper delavca, kar pa je sodišče prve stopnje spregledalo.
Prav tako sodišče prve stopnje neutemeljeno zmanjšuje pomen dejstva, da tožnica za sporno leto enostavno ni bila ocenjena. Ni pomembno, kar je navedlo sodišče prve stopnje, da tožnica v tem postopku ne more uveljavljati nepravilnosti glede tega po določbah ZSPJS. Pomembnejše je, kar je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje, da bi tožena stranka tožnico morala oceniti po Uredbi o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede tudi za čas, ko je bila ta napotena v tujino, pa tega ni storila. Kljub priporočilnemu pismu, ki ga je prejela, tožnice ni ocenila in jo je s tem ponovno postavila v manj ugoden položaj.
Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je prišlo do pomote tožene stranke tudi pri napredovanju tožnice v plačilni razred. Ni odločilno dejstvo, ki ga je izpostavilo sodišče prve stopnje, da je tožena stranka to napako naknadno sanirala s poračunom plače za nazaj, ampak pomen te okoliščine v kontekstu trpinčenja.
Prav tako pritožbeno sodišče posebej izpostavlja okoliščino tožničinih številnih selitev iz ene v drugo pisarno. Tudi po tem je tožnica izstopala v primerjavi s sodelavci.
Premestitev tožnice sta v svojih mnenjih svetovala tudi dva zdravnika, nenazadnje pa je to predlagala tudi Komisija za ugotovitev okoliščin v zvezi z domnevnim trpinčenjem že v poročilu, pa temu tožena stranka ni sledila.
S prvostopenjsko odločbo je bila po uradni dolžnosti odločba pravilno razveljavljena in ugotovljeno, da tožnik ni upravičen do varstvenega dodatka. Izračunan lastni dohodek v višini 817,22 EUR je presegel minimalni dohodek za varstveni dodatek v višini 484,97 EUR. Sodišče prve stopnje je zato tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb utemeljeno zavrnilo.
Tožnik ni upravičen do denarnega povračila namesto reintegracije. Po zadnji spremembi tožbe je zahteval priznanje obstoja delovnega razmerja le za čas pogodbenega sodelovanja med strankama, po tem datumu pa ne več. Ker niso izpolnjeni pogoji za priznanje denarnega povračila po 118. členu ZDR-1, je potrebno tožbeni zahtevek v tem delu zavrniti.
Čeprav je sodišče ugotovilo obstoj delovnega razmerja v času, ko so se izvajale civilne pogodbe, to ne pomeni, da bi moral tožnik toženi stranki kaj od tega, kar je prejel na podlagi teh poslov (glede katerih je nato sodišče ugotovilo (tudi) elemente delovnega razmerja ter tožniku priznalo pravice iz delovnega razmerja), vrniti. To velja tudi za sporni primer, ko je bilo plačilo po civilnih pogodbah celo višje kot plača, ki jo je tožniku priznalo sodišče za sporno obdobje.
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je direktor tožene stranke spornega dne prejel elektronsko sporočilo tožnika in da je iz sporočila lahko razbral, da tožnika na delo ne bo. Tožnik je s tem izpolnil svojo dolžnost po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
oprostitev plačila sodne takse - pravna oseba - finančno stanje prosilca - posebne okoliščine
Tožeča stranka je neposredno po ustanovitvi prevzela terjatev v višini več milijonov, nato pa vložila tožbo in zahtevala oprostitev plačila sodne takse za tožbo. To so posebne okoliščine glede finančnega stanja, ki jih je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo.
ZDR-1 člen 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3, 89/2.. ZPP člen 115.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - prošnja za preložitev naroka - preklic pooblastila odvetniku
Tožnik je bil seznanjen s potekom glavne obravnave in se je tako tudi zavedel posledic, če na narokih ne bo zastopan s strani pooblaščenca. Dejstvo, da je svoji tedanji pooblaščenki preklical pooblastilo, ker ni bil zadovoljen z delom njene substitutke, to pa je sodišču sporočil dan pred narokom za glavno obravnavo, predvidenem spornega dne, ob tem, da ni predpisanega obveznega zastopanja v individualnih delovnih sporih, ni upravičen razlog za preložitev naroka, saj se razlog nanaša le na notranje (mandatno) razmerje med tožnikom in pooblaščenko, preložitev naroka pa bi bila v nasprotju z načelom koncentracije in pospešitve postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00024165
ZIZ člen 13, 40, 40/5. ZMZPP člen 8, 12, 12/2. ABGB člen 1000, 1333. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
formalne predpostavke izvršbe - tuja sodna odločba kot izvršilni naslov - uporaba ZMZPP - lex posterior derogat legi priori - zastaranje terjatve - avstrijsko pravo - obvestilo o tujem pravu - pravica do izjave
Določilo ZIZ o formalnih pogojih za dovolitev izvršbe na podlagi tujega izvršilnega naslova predstavlja kasnejši zakon ter ob načelu lex posterior derogat legi priori pride v poštev uporaba tega in ne ZMZPP. Poleg tega je navedeno določilo, ki (ker) je vsebovano v izvršilnem zakonu, tudi specialnejše.
Za presojo zatrjevanega zastaranja terjatve je treba uporabiti avstrijsko pravo skladno z zakonom, sicer pa je navedeno utemeljeno tudi v naravi stvari in načelu stroge formalne legalitete.
Zamudne obresti so lahko zakonske ali pogodbeno dogovorjene. Za sklepanje, da gre za pogodbeno dogovorjeno obrestno mero, v spisu ni vseh relevantnih informacij. Res je sicer sodišče prve stopnje pridobilo obvestilo o tujem pravu, kjer je zakonska obrestna mera (za zamudne ali pogodbene obresti) določena kot 4%. Vendar pa je preuranjeno sklepati, da je torej obrestna mera 6% vsekakor lahko le pogodbeno dogovorjena. Sodišče prve stopnje namreč ni ugotovilo, kakšna je bila zakonska obrestna mera v času izdaje izvršilnega naslova.
Sodišče dolžniku ni vročilo listin pristojnega tujega organa o veljavnem pravu. Res sicer vsebina tujega prava ne predstavlja dejstev, vendar pa mora sodišče za zagotovitev pravice do izjave s podatki, ki jih pridobi na podlagi svojih poizvedb, seznaniti stranke in jim omogočiti, da se o njih izjasnijo.
Tožena stranka se v pritožbi neutemeljeno zavzema za to, da bi ji moral tožnik povrniti celotne stroške postopka na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP, ker tožbe ni umaknil pravočasno po izpolnitvi. Tožena stranka je šele v pripravljalni vlogi jasno navedla, kateri del njenih plačil tožniku spornega dne se nanaša na prvotni tožbeni zahtevek v tem individualnem delovnem sporu. Glede na to tožniku ni mogoče očitati, da tožbe ni umaknil takoj po plačilu, saj na podlagi samih plačilnih list ni mogoče ugotoviti, ali se plačili tožene stranke nanašata na vtoževane zneske iz tožbe. Drugačna pritožbena navedba je neutemeljena. Sodišče prve stopnje je tako pravilno odločilo, da je treba stroške postopka odmeriti po uspehu (154. členu ZPP).
Pri sprejemanju in podajanju dokazne ocene je namreč vse izvedene relevantne dokaze, vključujoč zagovor obtoženca, analiziralo skladno z načelom proste presoje dokazov, uzakonjenem v prvem odstavku 18. člena ZKP in drugem odstavku 355. člena ZKP, torej je analiziralo vsak dokaz posebej in v zvezi z drugimi dokazi, ter na podlagi take presoje izvedenih dokazov brez dvoma zaključilo, da je obtoženec storil očitano mu kaznivo dejanje.
Tako sodišče prve stopnje, ki v izpodbijanem sklepu ocenjuje relevantnost dokazov in utemeljenost suma, s takšno presojo posega v sfero materialnega preizkusa obtožnega akta, to pa v fazi formalnega preizkusa obtožnega akta ni mogoče.
ZObr člen 98c, 98c/2.. OZ člen 165, 246, 299.. ZPP člen 154, 154/1, 154/3. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 6, 6/4.
V obravnavani zadevi je potrebno upoštevati 98.c člen ZObr, ki določa, da pripadniku za delo v mednarodni organizaciji pripada plača po osnovah in merilih, ki jih predpiše Vlada RS (glede osnove za odmero odškodnine), v drugem odstavku 98.c člena pa je še določeno, da se pripadniku plača obračuna po osnovah in dodatkih, kot če bi delal v povprečju 174 ur mesečno.
Sodišče prve stopnje je upoštevalo tudi ustaljeno sodno prakso in pravilno štelo, da je prišla tožena stranka v zamudo s plačilom ob tožnikovi vrnitvi z misije ter na tej podlagi tožniku prisodilo zamudne obresti od tega datuma dalje.