ZZK-1 člen 88, 88/3, 196, 196/1.. ZIZ-UPB4 člen 24.. OZ-UPB1 člen 418.
zemljiška knjiga - upravičen interes - izdaja prepisa listine - prenos hipoteke med izvršilnim postopkom
Vsakdo, ki izkaže upravičen interes, ima pravico zahtevati, da mu zemljiškoknjižno sodišče v primeru, če je bilo o vpisu že pravnomočno odločeno, izda prepis listine s potrdilom o tem, da je izvirnik oz. overjeni prepis listine vložen v zbirko listin. V primeru, da o vpisu še ni bilo odločeno, lahko vsak zahteva, da se mu izda prepis zemljiškoknjižnega predloga in listin, ki so mu priložene oz. listin na podlagi katerih zemljiškoknjižno sodišče o vpisu odloča po uradni dolžnosti, pri čemer upravičenega interesa ni treba izkazovati.
Izpis listin iz informatizirane zbirke listin mora izdati vsako zemljiškoknjižno sodišče, v primeru, če o vpisu še ni bilo odločeno, pa mora izpis listine izdati tudi vsak notar.
ZZZDR člen 106, 119, 120. ZPP člen 411, 411/1, 413.
ukrepi centra za socialno delo - odvzem otroka staršem - začasna odredba o stikih - začasen odvzem pravice do stikov - odločitev o pravdnih stroških - odločanje o stroških po prostem preudarku - načelo uspeha strank
Ker je možno izdati začasno odredbo po določilih ZIZ še pred začetkom ustreznega sodnega postopka, kar velja tudi za spore iz prvega odstavka 411. člena ZPP, je treba tudi v obravnavani zadevi o stroških postopka odločiti na podlagi 413. člena ZPP. Odločanje po načelu uspeha zato v tem sporu ne pride v poštev. Ker so bila procesna dejanja predlagatelja opravljena zaradi varstva pravic in koristi mladoletne A., to pa mora biti že po naravi stvari same tudi v skladu z interesi nasprotnih udeležencev kot njenih staršev, je sodišče pravilno odločilo, da vsi udeleženci krijejo svoje stroške postopka.
Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije (2013) člen 69.. ZZVZZ člen 31.
solidarnostna pomoč
Po določbi četrte alineje 69. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost gostinstva in turizma Slovenije na predlog reprezentativnega sindikata pri delodajalcu ali delavca delavcu pripada solidarnostna pomoč v primeru daljše odsotnosti zaradi bolezni nad 6 mesecev v višini najmanj 300 EUR. Neutemeljena je pritožbena navedba, da bi morala tožnica v predlogu za plačilo solidarnostne pomoči dokazati poslabšanje svojega finančnega oziroma splošnega socialnega položaja, da bi bila upravičena do solidarnostne pomoči po navedeni določbi citirane kolektivne pogodbe. Iz kolektivne pogodbe tak pogoj ne izhaja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00026271
ZPP člen 365, 365-3. ZFPPIPP člen 121, 121/1. ZUstS člen 50, 58, 59.
stečajni postopek nad pravno osebo - predlog upravitelja za prodajo premoženja - soglasje za sklenitev pogodbe - več predlogov stečajnega upravitelja - pravni interes stečajnega upravitelja - zavrženje predloga - sklep o zavrnitvi predloga - pritožba zoper sklep - zavrnitev pritožbe - ustavna pritožba - sklep ustavnega sodišča - razveljavitev pravnomočne odločbe - vrnitev v novo odločanje - nov predlog - vrstni red odločanja
Dan pred izdajo sklepa Ustavnega sodišča RS Up-1581/18 z dne 20. 12. 2018 (pd 678), torej 19. 12. 2018, je bil na internetnih straneh AJPES objavljen nov predlog stečajnega upravitelja (pd 672) za izdajo soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe z dne 2. 7. 2018, tokrat z najboljšim ponudnikom E. Z izpodbijanim sklepom (pd 673) je sodišče prve stopnje zavrnilo tudi drugi upraviteljev predlog (pd 672) za izdajo soglasja k prodaji zadevnih nepremičnin najboljšemu ponudniku. Glede na to, da je Ustavno sodišče RS sklep VSL Cst 534/2018 z dne 14. 11. 2018 (pd 665) razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v nov postopek (pd 702), bo moralo pritožbeno sodišče v nadaljevanju postopka najprej odločiti o pritožbah proti sklepu z dne 10. 9. 2018 (pd 599), s katerim je sodišče prve stopje zavrnilo upraviteljev predlog z dne 14. 8. 2918 (pd 591) za izdajo soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe z dne 13. 8. 2018, katere predmet je 49 nepremičnin na lokaciji T. v L., s predkupnim upravičencem I. P. Oba predloga upravitelja (pd 591 in pd 672) za izdajo soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe se namreč nanašata na prodajo istih nepremičnin. Ker pa so te lahko prodane le enkrat, ni mogoče odločiti o upraviteljevem drugem predlogu (pd 672), dokler ni pravnomočno odločeno o njegovem prvem predlogu (pd 591).
Tožnica v tej zadevi ni opredelila že višine stroškov po posameznih postavkah, zato se sodišče prve stopnje z vprašanjem ključev delitve po posameznih postavkah ni ukvarjalo. Sodna praksa nenazadnje ni takšna kot se zavzema pritožba, temveč je glede presoje (ne)sklepčnosti, ki se tudi sicer presoja ne glede na ugovorne navedbe tožene stranke, ampak že na podlagi trditev tožeče stranke, nekoliko strožja. Tako je Vrhovno sodišče Republike Slovenije npr. v zadevah III Ips 5/2012 in III Ips 13/2012 z dne 15.4.2014 izpostavilo, da za sklepčnost tožbe zadošča, če je tožeča stranka med drugim pojasnila, kakšni so ključi delitve stroškov po posameznih postavkah (po bruto površini, po neto površini, na podlagi stanja števca oziroma po številu enot). V predmetni zadevi tožnica ni pojasnila niti tega koliko znaša posamezna vrsta stroškov, zato je zaključek sodišča prve stopnje o nesklepčnosti tožbe pravilen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00025733
URS člen 15, 15/3, 34, 35, 39. OZ člen 171, 178, 179. ZPP člen 2, 76, 77, 339, 339, 339/2, 339/2-11.
pravica do osebnega dostojanstva - pravica do varstva časti in dobrega imena - odškodninska odgovornost medijev - nedopusten poseg v čast in dobro ime - poseg v osebnostno pravico - protipraven poseg - pravica do svobode izražanja - pravica do svobode izražanja medijev - žaljive trditve - neresnične trditve - zloraba pravice - huda malomarnost - prispevek oškodovanca k nastanku škode - povrnitev nepremoženjske škode - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - denarna satisfakcija - objava sodbe ali popravka - pravična denarna odškodnina - odmera pravične denarne odškodnine - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostnih pravic - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah
Ker je toženka zlorabila pravico do svobode izražanja in dolžnosti obveščanja javnosti, je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da je podana protipravnost ravnanja toženke, ki je ena od predpostavk odškodninskega delikta.
Sodišče prve stopnje je ob ugotovitvi, da je tožnici zaradi ugotovljenega protipravnega ravnanja toženke nastala nepremoženjska škoda, pravilno presodilo, da je tožnica upravičena do satisfakcije. OZ za primer, ko pride do kršitve osebnostnih pravic, v 178. členu primeroma navaja oblike nedenarne satisfakcije za povzročeno nepremoženjsko škodo. Sodišče lahko izreče objavo sodbe oziroma popravka ali preklic izjave ali oškodovalcu odredi storiti kaj drugega, s čimer je mogoče doseči namen, ki se doseže z odškodnino (npr. da se oškodovancu opraviči). V 179. členu OZ je določena denarna satisfakcija (pravična denarna odškodnina), ki jo lahko sodišče v primeru kršitve osebnostnih pravic izreče sočasno z eno ali več oblikami nedenarne satisfakcije po 178. členu OZ. V konkretnem primeru je prišlo do večkratnih in javnih posegov toženke v tožničino čast in dobro ime, zato je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da bi bilo mogoče pri tožnici doseči del satisfakcije z objavo popravkov in opravičilom toženke. Kakšen del satisfakcije predstavljata objava popravkov in opravičilo sicer ni izrecno navedlo oziroma te oblike satisfakcije ni denarno ovrednotilo, vendar pa to kljub temu, da je tožnici dodatno prisodilo še denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo zaradi posega v osebnostne pravice, ni bilo potrebno. Pri določitvi satisfakcij(e) za nepremoženjsko škodo gre za vrednotenje (oceno) in ne matematični pristop. Sodišče glede na dejanske okoliščine primera oceni, katere sankcije in v kakšnem obsegu je primerno izreči oziroma s katerimi sankcijami je mogoče doseči popolno zadoščenje oškodovanca. Pri tem mora upoštevati, da izrečena(e) sankcija(e) ne gre(do) na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in namenom (drugi odstavek 179. člena, ki se uporablja tudi za sankcije po 178. členu OZ).
Tožena stranka se v pritožbi neutemeljeno zavzema za to, da bi ji moral tožnik povrniti celotne stroške postopka na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP, ker tožbe ni umaknil pravočasno po izpolnitvi. Tožena stranka je šele v pripravljalni vlogi jasno navedla, kateri del njenih plačil tožniku spornega dne se nanaša na prvotni tožbeni zahtevek v tem individualnem delovnem sporu. Glede na to tožniku ni mogoče očitati, da tožbe ni umaknil takoj po plačilu, saj na podlagi samih plačilnih list ni mogoče ugotoviti, ali se plačili tožene stranke nanašata na vtoževane zneske iz tožbe. Drugačna pritožbena navedba je neutemeljena. Sodišče prve stopnje je tako pravilno odločilo, da je treba stroške postopka odmeriti po uspehu (154. členu ZPP).
Postopek je tekel v interesu obeh udeležencev, zato morata udeleženca kriti skupne stroške. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil utemeljen predlog predlagateljice za zmanjšanje obsega stikov, da nasprotni udeleženec nima stikov z otrokoma, zato pritožbeno sodišče ocenjuje, da morata udeleženca kriti vsak polovico skupnih stroškov.
Z 99. členom ZPIZ-2 je pravica do dodatka za pomoč in postrežbo med drugim zagotovljena tudi uživalcem starostne pokojnine, ki jim je za osnovne življenjske potrebe nujna stalna pomoč in postrežba drugega. Po 1. odstavku 101. člena ZPIZ-2 sta pomoč in postrežba nujna za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, kadar zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju, uživalec pravice ne more zadovoljevati osnovnih življenjskih potreb, ker se niti ob osebnih prizadevanjih in ob pomoči ortopedskih pripomočkov ne more samostojno gibati v stanovanju in zunaj njega, se samostojno hraniti, oblačiti in slačiti, se obuvati in sezuvati, skrbeti za osebno higieno, kakor tudi ne opravljati drugih življenjskih opravil, nujnih za ohranjanje življenja.
Po 2. odstavku 101. člena ZPIZ-2 sta pomoč in postrežba nujna za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb, kadar uživalec zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju ne more zadovoljevati večine prej naštetih osnovnih življenjskih potreb ali kadar kot težji psihiatrični bolnik v domači negi potrebuje stalni nadzor. Slednje stanje pa je glede na 2. odstavek 102. člena ZPIZ-2 podano le, ko težji kronični psihiatrični bolnik v domači negi potrebuje stalno nadzorstvo, ker je izgubil realitetno kontrolo in zaradi duševnih, telesnih ali socialnih posledic bolezni sam ne more zadovoljevati večine ali vseh osnovnih življenjskih potreb.
ZDR-1 člen 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3, 118, 118/2.. ZJU člen 24, 24/3.. ZUJIK člen 45.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - sodna razveza - datum sodne razveze - zaposlitev pri drugem delodajalcu - denarno povračilo
O pravočasni pritožbi tožnice zoper odločitev delodajalca svet zavoda ni odločil niti do konca glavne obravnave v tem sporu. Vrhovno sodišče RS je v podobni zadevi sprejelo stališče, da iz določbe tretjega odstavka 24. člena ZJU izhaja, da preneha delovno razmerje šele z dnem dokončnosti akta o prenehanju delovnega razmerja. Takšno dokončnost v sporu polne jurisdikcije nadomesti pravnomočna sodba sodišča. To pomeni, da bi tožnici delovno razmerje lahko trajalo do pravnomočne sodbe sodišča, vključno s pravicami iz delovnega razmerja do takrat. Sodišče je namreč v delovnem sporu dolžno presojati zakonitost prvostopenjske odločitve delodajalca o prenehanju delovnega razmerja, ki z upoštevanjem citirane določbe zakona načeloma ne more prenehati pred njegovo dokončnostjo, ki jo nadomesti pravnomočna sodba. Ker pa je sodišče prve stopnje glede na okoliščine in interes obeh strank ugotovilo, da nadaljevanje delovnega razmerja med njima ni več mogoče, je lahko na podlagi 118. člena ZDR-1 ugotovilo trajanje delovnega razmerja že prej. Glede na to, da se je tožnica s 1. 3. 2017 zaposlila pri drugem delodajalcu za polni delovni čas, je sodišče pogodbo o zaposlitvi utemeljeno razvezalo z 28. 2. 2017. Po datumu zaposlitve pri novem delodajalcu za polni delovni čas sodišče ne more delavcu priznati delovnega razmerja pri prejšnjem delodajalcu.
ZPIZ-2 člen 53, 54, 54/1, 54/1-3, 61.. ZZZDR-UPB1 člen 12.
vdovska pokojnina - izvenzakonska (zunajzakonska) skupnost
V obravnavani zadevi so dokazani vsi elementi zunajzakonske skupnosti. Torej skupno bivanje, ekonomska skupnost, intimno razmerje oziroma čustvena navezanost med tožnico in pokojnim uživalcem starostne pokojnine, ki se je tudi navzven kazalo kot razmerje med možem in ženo. Zgolj to, da je pokojni v postopku upravičenosti do varstvenega dodatka podal izjavo, da s tožnico nista v zunajzakonski skupnosti, na obstoj zunajzakonske skupnosti ne more vplivati. Podana je bila namreč izključno z namenom pridobitve pravic iz javnih sredstev, ki pa niso predmet tega postopka, in v letu 2011, ki tudi sicer v tem sporu glede na to, da je pokojni umrl 16. 11. 2016 sploh ni pravno relevantno obdobje.
Zaključek sodišča prve stopnje, da je v obravnavani zadevi podan dejanski stan iz 3. alineje 1. odstavka 54. člena ZPIZ-2, je torej pravilen. Ker tožnica izpolnjuje pogoj starosti za pridobitev pravice do vdovske pokojnine iz 53. člena ZPIZ-2 in so hkrati izpolnjeni še pogoji iz 52. člena ZPIZ-2 na strani umrlega zavarovanca, sta z izpodbijano sodbo zavrnilna upravna akta kot nezakonita utemeljeno odpravljena in zadeva vrnjena v ponovno upravno odločanje, v katerem bo toženec odločil o pravici do vdovske pokojnine oziroma njenega sorazmernega dela, če bo ta za tožnico ugodnejši.
Predlog za postavitev novega izvedenca je utemeljen v primeru, ko že postavljeni izvedenec vztraja pri svojem mnenju, kljub temu, da je njegovo mnenje delno nepopolno in pomanjkljivo.
pozneje najdeno premoženje - dodatni sklep o dedovanju - zakonito dedovanje
Po določbi 221. člena ZD sodišče ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč premoženje razdeli z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju.
ZSV-UPB2 člen 100, 100/1, 100/3.. ZZZDR-UPB1 člen 124, 124/2.. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (2004) člen 2, 2/1, 2/1-3, 6, 31.
institucionalno varstvo odraslih
Tožnika do upravičenke, ki je njegova mati, veže preživninska obveznost po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, saj tožnik v postopku ni dokazoval niti zatrjeval, da ni iz neupravičenih razlogov izpolnjevala preživninske obveznosti do njega. Na podlagi 124. člena ZZZDR se namreč preživninska obveznost otrok do staršev, za katero je v postopku ugotovljeno, da nimajo dovolj sredstev za preživljanje, domneva po samem zakonu, v kolikor se to pravno dejstvo ne oporeka zaradi okoliščin iz drugega odstavka 124. člena tega zakona, tj. zaradi neizpolnjevanja preživninskih obveznosti. Ker v konkretnem primeru dejanski stan iz drugega odstavka 124. člena ZZZDR ni izpolnjen, to pomeni, da je tožnik skladno s 3. točko prvega odstavka 2. člena Uredbe zavezanec za plačilo institucionalnega varstva svoje matere.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00023980
OZ člen 190, 419, 419/2, 631. ZFPPIPP člen 261, 261/1.
neposredna plačila naročnika podizvajalcem - cesija terjatve glavnega izvajalca do naročnika - trenutek prehoda premoženja - prehod terjatve - zapadlost terjatve glavnega izvajalca - pobotanje v stečaju - vzajemnost medsebojnih terjatev
Z uveljavljanjem neposrednega zahtevka do naročnika ne preneha podizvajalčevo upravičenje uveljavljati plačilo od izvajalca. Glede na pogoj koneksnosti podizvajalčeve terjatve do izvajalca s terjatvijo izvajalca do naročnika je podizvajalec po uveljavitvi direktnega zahtevka v položaju, ko ima dva solidarna zavezanca za plačilo iste terjatve. Od izvajalca lahko terja izpolnitev na podlagi podizvajalske pogodbe, od naročnika pa na podlagi 631. člena OZ. Takšno zavarovanje ima značilnost osebnega solidarnega poroštva, saj za obveznost podjemnika jamči tudi naročnik. Glede na navedeno je zmotno pritožbeno stališče, da obravnavana tožba ni dopustna, ker je bila tožeči stranki ista terjatev priznana v stečajnem postopkom nad izvajalcem.
V primeru, ko na podlagi izvedenih del podizvajalca obstajata tako podizvajalčeva terjatev do izvajalca, kakor tudi terjatev izvajalca (iz opravljenih del podizvajalca) do naročnika in je edina ovira za nastanek plačilne obveznosti naročnika nezapadlost njegove (že obstoječe) obveznosti do izvajalca, ni ovir za prehod izvajalčeve terjatve v premoženjsko sfero podizvajalca. Ker izvajalčeva pripoznava podizvajalčeve terjatve varuje nevtralen položaj naročnika, je treba 631. člen OZ razlagati tako, da izvajalčeva terjatev do naročnika preide v premoženjsko sfero podizvajalca že v trenutku, ko se je podizvajalec v teh okoliščinah z neposrednim zahtevkom obrnil na naročnika. Od tega trenutka dalje je naročnik zaradi učinka zakonite cesije v zavezi le do podizvajalca. Naročnik, ki je v zgoraj navedenih okoliščinah prejel neposredno zahtevo sodelavca podjemnika, je ob zapadlosti njegove obveznosti le-to dolžan plačati sodelavcu podjemnika.
Z zakonskim besedilom, da naročnik podizvajalcem na podlagi direktnega zahtevka terjatve izplača iz vsote, ki jo v tistem trenutku dolguje podjemniku, je treba razumeti vsoto, ki jo za dela, ki jih je za podjemnika po podizvajalski pogodbi opravil podizvajalec, naročnik dolguje podjemniku. Naročnikov položaj v primeru neposrednega zahtevka podizvajalca do naročnika, ne sme biti slabši, kot ga ima v razmerju do podjemnika.
ZSPJS člen 17a, 17a/1.. ZZVZZ člen 81.. ZDR-1 člen 159, 159/2, 160.. ZUP člen 84, 101.
preizkus ocene - delovni dnevi - štetje rokov - sobota
Problem obravnavnega primera je v tem, da ZSPJS ne vsebuje določbe, kot npr. Uredba (EGS, EURATOM) št. 1182/71 Sveta z dne 3. 6. 1971 o določitvi pravil glede rokov, datumov in iztekov rokov, ki jasno določa, da ''delovni dnevi'' v tej uredbi pomenijo vse dni razen prostih dni, nedelj in sobot. Ob izostanku takšnega pravila pa spornega roka 8 delovnih dni ni dopustno tolmačiti tožnici v škodo.
Namen določitve roka s številom osmih delovnih dni je v tem, da je rok daljši, ne pa, da se izenači z rokom, ki je določen zgolj v trajanju osmih dni. To, da je tožnica en dan v vikendu delala, drugi dan pa imela prosto, ne pomeni, da se lahko dan, ko je delala, upošteva kot delovni dan za štetje roka iz prvega odstavka 17.a člena ZSPJS. Takšna logika bi privedla do situacije, ko za delavca, ki bi delal oba dneva v vikendu, ne bi bilo nobene razlike med rokom, ki je določen v delovnih dnevih in rokom, ki je določen v koledarskih dnevih. Glede rokov delavci ne smejo biti različno obravnavani - sploh pa ne z razlago, za katero se v konkretnem primeru zavzema tožena stranka.
kaznivo dejanje hude telesne poškodbe - posredni ali indicijski dokazi - zaprt krog med seboj povezanih indicev - sprememba kazenske sankcije - obteževalne in olajševalne okoliščine
V obravnavanem primeru namreč izvedeni dokazi predstavljajo takšen niz nedvoumno ugotovljenih indicev, ki so med seboj trdno in logično povezani ter se tako dopolnjujejo, da tvorijo zaprt krog indicev, ki je sklenjen do mere, da ni nobenega dvoma, da je storilec kaznivega dejanja, na škodo S.S., obdolženec.
Sodišče prve stopnje je namreč tudi po oceni pritožbenega sodišča pri izbiri kazenske sankcije dalo preveliko težo obteževalnim okoliščinam, premajhen poudarek pa olajševalnim okoliščinam, predvsem časovni oddaljenosti dogodka, obdolženčevi nekaznovanosti in okoliščinam, v katerih je bilo kaznivo dejanje storjeno.