ZObr člen 98c, 98c/2.. OZ člen 165, 246, 299.. ZPP člen 154, 154/1, 154/3. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 6, 6/4.
V obravnavani zadevi je potrebno upoštevati 98.c člen ZObr, ki določa, da pripadniku za delo v mednarodni organizaciji pripada plača po osnovah in merilih, ki jih predpiše Vlada RS (glede osnove za odmero odškodnine), v drugem odstavku 98.c člena pa je še določeno, da se pripadniku plača obračuna po osnovah in dodatkih, kot če bi delal v povprečju 174 ur mesečno.
Sodišče prve stopnje je upoštevalo tudi ustaljeno sodno prakso in pravilno štelo, da je prišla tožena stranka v zamudo s plačilom ob tožnikovi vrnitvi z misije ter na tej podlagi tožniku prisodilo zamudne obresti od tega datuma dalje.
ZIZ člen 43, 62, 62/2.. ZPP člen 188, 188/1, 188/3, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 441, 441/1.
umik izvršilnega predloga - izjava o umiku tožbe - soglasje k umiku tožbe - ustavitev pravdnega postopka
Ž e z vložitvijo ugovora zoper sklep o izvršbi se začne pravda med strankama. O umiku izvršilnega predloga bi (lahko) odločalo izvršilno sodišče le v primeru, če bi ga prejelo pred ugovorom. Če pa ga prejme po vložitvi ugovora, ali skupaj z njim, kot v obravnavani zadevi, je treba ta umik obravnavati kot umik tožbe po prvem odstavku 441. člena ZPP, h kateremu je potrebno soglasje dolžnika (tožene stranke). O tem se je sodna praska že večkrat izrekla.
ZZVZZ člen 23, 26.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 43.
zdraviliško zdravljenje
Pravna podlaga za presojo sporne zadeve je podana v določbi 23. člena ZZVZZ, kjer je določeno, da je z obveznim zavarovanjem zavarovanim osebam zagotovljeno plačilo največ do 60 % vrednosti za zdraviliško zdravljenje, ki ni nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja. Skladno s 26. členom istega zakona natančnejši obseg zdravstvenih storitev ter natančnejši postopek uveljavljanja pravic urejajo Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja. V 43. členu je določeno, da ima zavarovana osebo pravico do zdraviliškega zdravljenja, ki obsega zahtevnejšo medicinsko rehabilitacijo s souporabo naravnih zdravilnih sredstev v naravnih zdraviliščih. Zavarovana oseba ima pravico do zdraviliškega zdravljenja pri zdravstvenih stanjih iz 45. člena Pravil, če je pričakovati povrnitev funkcionalnih sposobnosti.
Obveznost plačila sodne takse je nastala z napovedjo pritožbe. Ker je tožena stranka napoved pritožbe umaknila, do vložitve pritožbe ne bo prišlo. S tem je sam po sebi odpadel vsebinski pogoj za oprostitev plačila sodnih taks.
stečajni postopek nad pravno osebo - sklep o prodaji nepremičnin - javna dražba - prodaja kompleksa nepremičnin - izklicna cena - likvidacijska vrednost nepremičnin - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) - soglasje ločitvenega upnika - neuspešna dražba - določitev vrednosti nepremičnine - ocenjena tržna vrednost nepremičnine - nezavezujoče zbiranje ponudb za pridobitev informacij
Po navedbah upravitelja ima pritožnik priznano ločitveno pravico na podlagi sodbe in sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani XI Pg 5532/2010 z dne 9. 3. 2013 iz naslova glavnice v višini 213.453,38 EUR ter pravdnih in izvršilnih stroškov v višini 4.792,27 EUR, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 2. 2010 dalje do plačila, kar na dan 23. 4. 2019 znaša 383.883,50 EUR (kar je manj od izklicne cene za nepremičnino ID X-003/0). Glede na navedeno soglasje upnika za sklep o prodaji po tretjem odstavku 332. člena ZFPPIPP v zvezi s 1. točko drugega odstavka 345. člena ZFPPIPP ni potrebno.
Z 99. členom ZPIZ-2 je pravica do dodatka za pomoč in postrežbo med drugim zagotovljena tudi uživalcem starostne pokojnine, ki jim je za osnovne življenjske potrebe nujna stalna pomoč in postrežba drugega. Po 1. odstavku 101. člena ZPIZ-2 sta pomoč in postrežba nujna za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, kadar zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju, uživalec pravice ne more zadovoljevati osnovnih življenjskih potreb, ker se niti ob osebnih prizadevanjih in ob pomoči ortopedskih pripomočkov ne more samostojno gibati v stanovanju in zunaj njega, se samostojno hraniti, oblačiti in slačiti, se obuvati in sezuvati, skrbeti za osebno higieno, kakor tudi ne opravljati drugih življenjskih opravil, nujnih za ohranjanje življenja.
Po 2. odstavku 101. člena ZPIZ-2 sta pomoč in postrežba nujna za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb, kadar uživalec zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju ne more zadovoljevati večine prej naštetih osnovnih življenjskih potreb ali kadar kot težji psihiatrični bolnik v domači negi potrebuje stalni nadzor. Slednje stanje pa je glede na 2. odstavek 102. člena ZPIZ-2 podano le, ko težji kronični psihiatrični bolnik v domači negi potrebuje stalno nadzorstvo, ker je izgubil realitetno kontrolo in zaradi duševnih, telesnih ali socialnih posledic bolezni sam ne more zadovoljevati večine ali vseh osnovnih življenjskih potreb.
oprostitev plačila sodne takse - pravna oseba - finančno stanje prosilca - posebne okoliščine
Tožeča stranka je neposredno po ustanovitvi prevzela terjatev v višini več milijonov, nato pa vložila tožbo in zahtevala oprostitev plačila sodne takse za tožbo. To so posebne okoliščine glede finančnega stanja, ki jih je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo.
ZDR-1 člen 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3, 118, 118/2.. ZJU člen 24, 24/3.. ZUJIK člen 45.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - sodna razveza - datum sodne razveze - zaposlitev pri drugem delodajalcu - denarno povračilo
O pravočasni pritožbi tožnice zoper odločitev delodajalca svet zavoda ni odločil niti do konca glavne obravnave v tem sporu. Vrhovno sodišče RS je v podobni zadevi sprejelo stališče, da iz določbe tretjega odstavka 24. člena ZJU izhaja, da preneha delovno razmerje šele z dnem dokončnosti akta o prenehanju delovnega razmerja. Takšno dokončnost v sporu polne jurisdikcije nadomesti pravnomočna sodba sodišča. To pomeni, da bi tožnici delovno razmerje lahko trajalo do pravnomočne sodbe sodišča, vključno s pravicami iz delovnega razmerja do takrat. Sodišče je namreč v delovnem sporu dolžno presojati zakonitost prvostopenjske odločitve delodajalca o prenehanju delovnega razmerja, ki z upoštevanjem citirane določbe zakona načeloma ne more prenehati pred njegovo dokončnostjo, ki jo nadomesti pravnomočna sodba. Ker pa je sodišče prve stopnje glede na okoliščine in interes obeh strank ugotovilo, da nadaljevanje delovnega razmerja med njima ni več mogoče, je lahko na podlagi 118. člena ZDR-1 ugotovilo trajanje delovnega razmerja že prej. Glede na to, da se je tožnica s 1. 3. 2017 zaposlila pri drugem delodajalcu za polni delovni čas, je sodišče pogodbo o zaposlitvi utemeljeno razvezalo z 28. 2. 2017. Po datumu zaposlitve pri novem delodajalcu za polni delovni čas sodišče ne more delavcu priznati delovnega razmerja pri prejšnjem delodajalcu.
kaznivo dejanje hude telesne poškodbe - posredni ali indicijski dokazi - zaprt krog med seboj povezanih indicev - sprememba kazenske sankcije - obteževalne in olajševalne okoliščine
V obravnavanem primeru namreč izvedeni dokazi predstavljajo takšen niz nedvoumno ugotovljenih indicev, ki so med seboj trdno in logično povezani ter se tako dopolnjujejo, da tvorijo zaprt krog indicev, ki je sklenjen do mere, da ni nobenega dvoma, da je storilec kaznivega dejanja, na škodo S.S., obdolženec.
Sodišče prve stopnje je namreč tudi po oceni pritožbenega sodišča pri izbiri kazenske sankcije dalo preveliko težo obteževalnim okoliščinam, premajhen poudarek pa olajševalnim okoliščinam, predvsem časovni oddaljenosti dogodka, obdolženčevi nekaznovanosti in okoliščinam, v katerih je bilo kaznivo dejanje storjeno.
ZDR-1 člen 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3, 89/2.. ZPP člen 115.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - prošnja za preložitev naroka - preklic pooblastila odvetniku
Tožnik je bil seznanjen s potekom glavne obravnave in se je tako tudi zavedel posledic, če na narokih ne bo zastopan s strani pooblaščenca. Dejstvo, da je svoji tedanji pooblaščenki preklical pooblastilo, ker ni bil zadovoljen z delom njene substitutke, to pa je sodišču sporočil dan pred narokom za glavno obravnavo, predvidenem spornega dne, ob tem, da ni predpisanega obveznega zastopanja v individualnih delovnih sporih, ni upravičen razlog za preložitev naroka, saj se razlog nanaša le na notranje (mandatno) razmerje med tožnikom in pooblaščenko, preložitev naroka pa bi bila v nasprotju z načelom koncentracije in pospešitve postopka.
Postopek je tekel v interesu obeh udeležencev, zato morata udeleženca kriti skupne stroške. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil utemeljen predlog predlagateljice za zmanjšanje obsega stikov, da nasprotni udeleženec nima stikov z otrokoma, zato pritožbeno sodišče ocenjuje, da morata udeleženca kriti vsak polovico skupnih stroškov.
Tako sodišče prve stopnje, ki v izpodbijanem sklepu ocenjuje relevantnost dokazov in utemeljenost suma, s takšno presojo posega v sfero materialnega preizkusa obtožnega akta, to pa v fazi formalnega preizkusa obtožnega akta ni mogoče.
sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča - ogrožanje sebe in drugih
Obnašanje osebe je potrebno presojati v povezavi z mnenjem izvedenke, saj je za pravilno uporabo materialnega prava potrebno razjasniti tudi dejstva, za ugotovitev katerih je potrebno strokovno znanje.
ZVEtL-1 člen 13, 23. SPZ člen 105, 105/2. SZ-1 člen 4, 4/3. ZEN člen 2, 71, 71/3, 77, 77/1.
garaža kot pomožni objekt - funkcionalno zemljišče v solasti - pridobitev lastninske pravice na zemljišču - pripadajoče zemljišče k stavbi - sklep presenečenja
Objekti, ki služijo glavnemu objektu, so pomožni objekti in se praviloma postavljajo na funkcionalnem zemljišču stavbe, kateri služijo (kot je to v konkretnem primeru). Pomožni zunanji objekti oziroma prostori v njih, so lahko skupni del glavne stavbe ali pa imajo položaj individualnih pomožnih prostorov posameznih stanovanj v glavni stavbi v smislu drugega stavka drugega odstavka 105. člena SPZ in tretjega odstavka 4. člena SZ-1. Lastninska pravica na takšnih prostorih je tako vključena v lastninsko pravico na stanovanju v glavni stavbi. Takšna (dvoriščna) stavba in prostori v njej tako ne podležejo načelu superficies solo cedit v smislu njihovega prirastka zemljišču pod stavbo in tudi ne načelu solum cedit superficiei – da zemljišče pripade graditelju, saj so po samem zakonu bili in ostajajo stvarnopravne sestavine stanovanj, katerim takšni prostori pripadajo. Lastninska pravica na njih je bila in ostaja vključena v lastninsko pravico na stanovanjih v glavni stavbi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00023980
OZ člen 190, 419, 419/2, 631. ZFPPIPP člen 261, 261/1.
neposredna plačila naročnika podizvajalcem - cesija terjatve glavnega izvajalca do naročnika - trenutek prehoda premoženja - prehod terjatve - zapadlost terjatve glavnega izvajalca - pobotanje v stečaju - vzajemnost medsebojnih terjatev
Z uveljavljanjem neposrednega zahtevka do naročnika ne preneha podizvajalčevo upravičenje uveljavljati plačilo od izvajalca. Glede na pogoj koneksnosti podizvajalčeve terjatve do izvajalca s terjatvijo izvajalca do naročnika je podizvajalec po uveljavitvi direktnega zahtevka v položaju, ko ima dva solidarna zavezanca za plačilo iste terjatve. Od izvajalca lahko terja izpolnitev na podlagi podizvajalske pogodbe, od naročnika pa na podlagi 631. člena OZ. Takšno zavarovanje ima značilnost osebnega solidarnega poroštva, saj za obveznost podjemnika jamči tudi naročnik. Glede na navedeno je zmotno pritožbeno stališče, da obravnavana tožba ni dopustna, ker je bila tožeči stranki ista terjatev priznana v stečajnem postopkom nad izvajalcem.
V primeru, ko na podlagi izvedenih del podizvajalca obstajata tako podizvajalčeva terjatev do izvajalca, kakor tudi terjatev izvajalca (iz opravljenih del podizvajalca) do naročnika in je edina ovira za nastanek plačilne obveznosti naročnika nezapadlost njegove (že obstoječe) obveznosti do izvajalca, ni ovir za prehod izvajalčeve terjatve v premoženjsko sfero podizvajalca. Ker izvajalčeva pripoznava podizvajalčeve terjatve varuje nevtralen položaj naročnika, je treba 631. člen OZ razlagati tako, da izvajalčeva terjatev do naročnika preide v premoženjsko sfero podizvajalca že v trenutku, ko se je podizvajalec v teh okoliščinah z neposrednim zahtevkom obrnil na naročnika. Od tega trenutka dalje je naročnik zaradi učinka zakonite cesije v zavezi le do podizvajalca. Naročnik, ki je v zgoraj navedenih okoliščinah prejel neposredno zahtevo sodelavca podjemnika, je ob zapadlosti njegove obveznosti le-to dolžan plačati sodelavcu podjemnika.
Z zakonskim besedilom, da naročnik podizvajalcem na podlagi direktnega zahtevka terjatve izplača iz vsote, ki jo v tistem trenutku dolguje podjemniku, je treba razumeti vsoto, ki jo za dela, ki jih je za podjemnika po podizvajalski pogodbi opravil podizvajalec, naročnik dolguje podjemniku. Naročnikov položaj v primeru neposrednega zahtevka podizvajalca do naročnika, ne sme biti slabši, kot ga ima v razmerju do podjemnika.
ZSPJS člen 17a, 17a/1.. ZZVZZ člen 81.. ZDR-1 člen 159, 159/2, 160.. ZUP člen 84, 101.
preizkus ocene - delovni dnevi - štetje rokov - sobota
Problem obravnavnega primera je v tem, da ZSPJS ne vsebuje določbe, kot npr. Uredba (EGS, EURATOM) št. 1182/71 Sveta z dne 3. 6. 1971 o določitvi pravil glede rokov, datumov in iztekov rokov, ki jasno določa, da ''delovni dnevi'' v tej uredbi pomenijo vse dni razen prostih dni, nedelj in sobot. Ob izostanku takšnega pravila pa spornega roka 8 delovnih dni ni dopustno tolmačiti tožnici v škodo.
Namen določitve roka s številom osmih delovnih dni je v tem, da je rok daljši, ne pa, da se izenači z rokom, ki je določen zgolj v trajanju osmih dni. To, da je tožnica en dan v vikendu delala, drugi dan pa imela prosto, ne pomeni, da se lahko dan, ko je delala, upošteva kot delovni dan za štetje roka iz prvega odstavka 17.a člena ZSPJS. Takšna logika bi privedla do situacije, ko za delavca, ki bi delal oba dneva v vikendu, ne bi bilo nobene razlike med rokom, ki je določen v delovnih dnevih in rokom, ki je določen v koledarskih dnevih. Glede rokov delavci ne smejo biti različno obravnavani - sploh pa ne z razlago, za katero se v konkretnem primeru zavzema tožena stranka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSM00022970
OZ člen 926, 926/1, 926/5. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
avtomobilsko zavarovanje - zavarovalna pogodba - omejitev zavarovalnega kritja - pravica do izjave v postopku
Tožnica v pritožbi povsem utemeljeno opozarja, da se sodišče prve stopnje do njenih pravno odločilnih ugovorov ni opredelilo. S tem je po presoji sodišča druge stopnje kršilo predvsem njeno pravico do izjave v postopku (obveznosti stranke, da navede razloge v smeri utemeljitve zahtevka ali utemeljitve ugovorov, s katerimi zahtevku nasprotuje, ustreza dolžnost sodišča, da se o teh ugovorih v razlogih odločbe izreče). Pritožba pravilno povzema, da se sodišče prve stopnje v sklopu obrazložitve ni dolžno opredeliti do vseh trditev pravdnih strank, se je pa dolžno opredeliti do tistih, ki so v zadevi odločilne.
Za opredelitev, katere trditve so pravno odločilne, je bistveno, katere pravne norme bo sodišče uporabilo in kako jih bo razlagalo. Tožnica v pritožbi utemeljeno opozarja, da je vprašanje (in odgovor nanj), ali je omejitev zavarovalnega kritja, ki ni določena na polici, pravno veljavna ali ne, v zadevi zagotovo bistveno. O tem se sodišče prve stopnje ni izreklo oziroma svojega stališča (ob upoštevanju petega odstavka 926. člena OZ) tožnici ni pojasnilo, čeprav je omejitev zavarovalnega kritja po posebnih pogojih zavarovanja upoštevalo v škodo tožnice. S takšnim nezakonitim postopanjem, s katerim tožnici ni bila dana možnost (enakopravnega) obravnavanja pred sodiščem, je sodišče prve stopnje storilo (v pritožbi smiselno zatrjevano) procesno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. S takšnim ravnanjem je poseglo tudi v strankino pravico do izjave v postopku iz 22. člena Ustave RS.
ZDZdr člen 2, 39, 39/1, 53, 61, 67, 67/3, 70. URS člen 19, 19/1, 19/2, 45, 51, 51/3.
obrazloženost sklepa - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - poseg v ustavne pravice posameznika
Ker prisilno zadržanje na zdravljenju predstavlja hud poseg v več ustavnih pravic, morajo biti za izrek takšnega ukrepa kumulativno izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr ter pogoj iz 53. člena ZDZdr.
Pri sprejemanju in podajanju dokazne ocene je namreč vse izvedene relevantne dokaze, vključujoč zagovor obtoženca, analiziralo skladno z načelom proste presoje dokazov, uzakonjenem v prvem odstavku 18. člena ZKP in drugem odstavku 355. člena ZKP, torej je analiziralo vsak dokaz posebej in v zvezi z drugimi dokazi, ter na podlagi take presoje izvedenih dokazov brez dvoma zaključilo, da je obtoženec storil očitano mu kaznivo dejanje.
razmerja med starši in otroki - varstvo in vzgoja otroka - stiki - preživnina - nova odločba o varstvu in vzgoji otroka - predodelitev otroka - presoja primernosti staršev za dodelitev otroka - preživninske sposobnosti staršev - pravica do izjave - začasna odredba - otrokova korist - mnenje otroka
Pritožničina ocena, da je otrok dovolj razsoden in pameten, da bi zmogel povedati svoje stališče, je presplošna, da bi vzbudila dvom o pravilnosti ugotovitev o otrokovi največji koristi. Pritožnica ne nasprotuje izvedenkinemu mnenju, da vprašanje, pri katerem od staršev bi želel živeti, lahko tudi pri socialno zrelejšem otroku, kot je sin pravdnih strank, vzbudi hude občutke krivde. Tega vprašanja mu zato tudi sodišče ne bi smelo postaviti. O katerih drugih okoliščinah, pomembnih za ugotovitev otrokove koristi, bi se moral izreči otrok, pa pritožba ne pojasni.
Odločitev temelji na oceni, da so vse hujše vedenjske težave sina pravdnih strank terjale spremembo tedanjega stanja, in da je bila ob tehtanju možnosti, tj. zaupanja v varstvo in vzgojo očetu na eni strani in izbire med namestitvijo v zavod oziroma v stanovanjsko skupnost ali ohranitvijo obstoječega stanja prva možnost v večjo otrokovo korist. Dokazni postopek ni pokazal, da bi bila vez med otrokom in materjo tako intenzivna, da je bilo začasno zaupanje otroka očetu sinu pravdnih strank v škodo. Prav nasprotno: otrok se je umiril, vedenje v šoli in doma in nenazadnje šolski uspeh pa sta se izboljšala.