ZST-1 člen 11. ZBPP člen 13, 13/2. ZSVarPre člen 26.
predlog za oprostitev oz. obročno plačilo sodne takse - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje - za odločanje relevantne okoliščine
Prvostopenjsko sodišče je pritožniku že v točki 5, sklicujoč se na ustrezno sodno prakso, pojasnilo, da se pri ugotavljanju mesečnega razpoložljivega dohodka prosilca ne upoštevajo kreditne ali druge obveznosti, kot je plačilo obveznosti na podlagi sklepov o izvršbi. Vse ostale okoliščine, ki jih izpostavlja pritožnik, zaradi katerih ne bi zmogel plačati sodne takse brez škode za preživljanje, pa je prvostopenjsko sodišče tudi po oceni pritožbenega sodišča ustrezno upoštevalo tako, da mu je omogočilo plačilo sodne takse v dvanajstih zaporednih obrokih.
plačilo sodne takse kot predpostavka za obravnavanje pritožbe - ustavna pravica do pravnega sredstva - kršitev ustavne pravice do pritožbe
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka sicer vložila predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo zoper sodbo I P 25/2017 z dne 24. 5. 2018, vendar je bil njen predlog zavrnjen.
Iz zgoraj navedenega izhaja, da je tožena stranka dolžna plačati takso za pritožbo zoper sodbo, ki ji je bila naložena v plačilo s plačilnim nalogom za plačilo sodne takse.
Ustavno sodišče je že navedlo, ko je odločalo o pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 105.a člena ZPP, da iz pravice do pravnega sredstva, ki jo zagotavlja 25. člen Ustave, ne izhaja, da mora država zagotoviti brezplačno vlaganje pravnih sredstev v postopkih, v katerih se odloča o pravicah ali obveznostih.
odločanje o pravdnih stroških - subjektivna sprememba tožbe - odtujitev stvari ali terjatve, o kateri teče pravda - preuranjena odločitev - končna odločba - končni uspeh v postopku
O zahtevi za povrnitev pravdnih stroškov stranke, namesto katere je v postopek vstopila druga oseba, se odloči s končno odločbo.
regresni zahtevek - izguba zavarovanih pravic - prometna nesreča - zapustitev kraja prometne nesreče - zapustitev kraja nesreče brez posredovanja podatkov - splošni zavarovalni pogoji
Toženec bi ob skrbnem ravnanju lahko pričakoval, da je do prometne nesreče lahko prišlo, ker bi moral spremljati dogajanje za seboj in tudi preveriti, ali je zaradi njegove protipravne vožnje ob prehitevanju prišlo do prometne nesreče oziroma do škodnih posledic na oškodovančevem vozilu. Na teh argumentih sodišče prve stopnje tudi gradi tezo o toženčevi odgovornosti oziroma izgubi zavarovanega kritja, ker je zapustil kraj prometne nesreče, ne da bi posredoval svoje osebne podatke in podatke o zavarovanju.
ZPP člen 154, 154/1. ZIZ člen 15, 38. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 27, 27-7.
postopek zavarovanja - zavarovanje nedenarne terjatve z začasno odredbo - predlog za zavarovanje - zavrnitev predloga - zavrženje predloga - odločanje o stroških postopka - povrnitev stroškov postopka - končni uspeh v postopku - pravni interes za vložitev predloga - kasneje nastale okoliščine - ravnanje sodišča - obrazložitev odločitve o stroških postopka - specifikacija zahteve za povrnitev stroškov
Pravila o povrnitvi stroškov iz 38. člena ZIZ dopolnjujejo splošna pravila ZPP o povrnitvi stroškov, zato se pri odločanju o stroških v postopku zavarovanja upošteva načelo uspeha.
Tako zavrženje predloga kot tudi njegova zavrnitev pomeni neuspeh upnice. Čeprav je upnica ob vložitvi predloga zanj imela pravni interes, pa se izkaže, da ga zaradi okoliščin, nastalih med postopkom, nima več, se šteje, da v postopku ni uspela, pri čemer je odločilno načelo končnega uspeha, ne pa uspešnost posameznih pravdnih dejanj. Za odločitev o pravdnih stroških je torej odločilen le končni uspeh v postopku.
Če stranka v postopku v celoti uspe in se sodišče strinja z vsemi priglašenimi stroški, praviloma zadostuje, če se v obrazložitvi sklicuje na strankino specifikacijo stroškov, saj se vloga, ki vsebuje specifikacijo vroči nasprotni stranki, ki lahko na ta način spozna, na kakšni podlagi je sodišče odločilo o stroških.
Preživnina se določi v sorazmerju med preživninskimi potrebami upravičenca in materialnimi ter pridobitnimi zmožnostmi preživninskih zavezancev (129. člen ZZZDR).
razrešitev sodnega izvedenca - plačilo za delo izvedenca
V obravnavanem primeru pa v posledici razrešitve izvedenke izvedenskega dela, to je pisnega izvida in mnenja predloženega sodišču dne 14. 1. 2019, ni opravila izvedenka, ki jo je določilo pravdno sodišče in zato navedeno izvedensko mnenje nima dokazne vrednosti ter je kot tako nepotrebno za pravdo. Iz navedenega razloga izvedenki tudi ne pripada nagrada in stroški za izdelavo pisnega izvedenskega mnenja.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 50.
nagrada in stroški izvedenca - kriteriji za oceno zahtevnosti - osebni pregled pri sodnem izvedencu - stroškovnik - dvom v verodostojnost - poziv sodišča
Izvedenec utemeljeno opozarja, da je iz stroškovnika razvidno, da so pregledi trajali do pet ur, da je iz mnenja razvidno, kateri testi so bili opravljeni, in da je izvid (kot podlaga za podajo mnenja) obsežen. Ta dejstva ne dajejo podlage za zanesljiv sklep, da pregledi niso trajali po več kot tri ure. Če je sodišče ob navedenih podatkih podvomilo o verodostojnosti izvedenčeve navedbe, ga je bilo dolžno pozvati k pojasnilu.
Postopek odločanja o spremembi preživnine na podlagi 132. člena ZZZDR je dvofazen: najprej sodišče ugotovi, ali so se za določitev preživnine pomembne okoliščine na strani zavezancev (staršev) ali upravičencev (otrok) toliko spremenile, da terjajo prilagoditev višine z izvršilnim naslovom določene preživnine, nato pa mora preživnino znova določiti v sorazmerju z zmožnosti vsakega izmed preživninskih zavezancev in potrebami preživninskega upravičenca
Pri ugotavljanju možnosti staršev za pridobivanje dohodkov se upoštevajo možnosti za zaslužek v danem okolju in vse zavezančeve sposobnosti glede na njegovo izobrazbo in strokovno usposobljenost, pridobljene izkušnje in njegovo zdravstveno stanje.
zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje - prošnja za brezplačno pravno pomoč - oprava zamujenega procesnega dejanja - zavrženje revizije - opravljen pravniški državni izpit - nedovoljeno izredno pravno sredstvo - prepozna dopolnitev pritožbe
Za ugoditev predlogu za vrnitev v prejšnje stanje bi tožnik poleg navedbe upravičenega vzroka za zamudo moral tudi opraviti zamujeno pravdno dejanje.
ZPP člen 224, 224/1, 224/4. ZZZDR člen 123. Sodni red člen 70, 70/1.
preživnina za mladoletnega otroka - vročitev tožbe - vročilnica kot javna listina - višina preživnine za mladoletnega otroka - preživninsko breme - potrebe preživninskega upravičenca - porazdelitev preživninskega bremena - pridobitna preživninska zmožnost
Med oba starša se preživninsko breme porazdeli v sorazmerju med potrebami preživninskega upravičenca ter njunimi materialnimi in pridobitnimi zmožnostmi.
Tožnica v tej zadevi ni opredelila že višine stroškov po posameznih postavkah, zato se sodišče prve stopnje z vprašanjem ključev delitve po posameznih postavkah ni ukvarjalo. Sodna praksa nenazadnje ni takšna kot se zavzema pritožba, temveč je glede presoje (ne)sklepčnosti, ki se tudi sicer presoja ne glede na ugovorne navedbe tožene stranke, ampak že na podlagi trditev tožeče stranke, nekoliko strožja. Tako je Vrhovno sodišče Republike Slovenije npr. v zadevah III Ips 5/2012 in III Ips 13/2012 z dne 15.4.2014 izpostavilo, da za sklepčnost tožbe zadošča, če je tožeča stranka med drugim pojasnila, kakšni so ključi delitve stroškov po posameznih postavkah (po bruto površini, po neto površini, na podlagi stanja števca oziroma po številu enot). V predmetni zadevi tožnica ni pojasnila niti tega koliko znaša posamezna vrsta stroškov, zato je zaključek sodišča prve stopnje o nesklepčnosti tožbe pravilen.
Postopek je tekel v interesu obeh udeležencev, zato morata udeleženca kriti skupne stroške. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil utemeljen predlog predlagateljice za zmanjšanje obsega stikov, da nasprotni udeleženec nima stikov z otrokoma, zato pritožbeno sodišče ocenjuje, da morata udeleženca kriti vsak polovico skupnih stroškov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00024165
ZIZ člen 13, 40, 40/5. ZMZPP člen 8, 12, 12/2. ABGB člen 1000, 1333. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
formalne predpostavke izvršbe - tuja sodna odločba kot izvršilni naslov - uporaba ZMZPP - lex posterior derogat legi priori - zastaranje terjatve - avstrijsko pravo - obvestilo o tujem pravu - pravica do izjave
Določilo ZIZ o formalnih pogojih za dovolitev izvršbe na podlagi tujega izvršilnega naslova predstavlja kasnejši zakon ter ob načelu lex posterior derogat legi priori pride v poštev uporaba tega in ne ZMZPP. Poleg tega je navedeno določilo, ki (ker) je vsebovano v izvršilnem zakonu, tudi specialnejše.
Za presojo zatrjevanega zastaranja terjatve je treba uporabiti avstrijsko pravo skladno z zakonom, sicer pa je navedeno utemeljeno tudi v naravi stvari in načelu stroge formalne legalitete.
Zamudne obresti so lahko zakonske ali pogodbeno dogovorjene. Za sklepanje, da gre za pogodbeno dogovorjeno obrestno mero, v spisu ni vseh relevantnih informacij. Res je sicer sodišče prve stopnje pridobilo obvestilo o tujem pravu, kjer je zakonska obrestna mera (za zamudne ali pogodbene obresti) določena kot 4%. Vendar pa je preuranjeno sklepati, da je torej obrestna mera 6% vsekakor lahko le pogodbeno dogovorjena. Sodišče prve stopnje namreč ni ugotovilo, kakšna je bila zakonska obrestna mera v času izdaje izvršilnega naslova.
Sodišče dolžniku ni vročilo listin pristojnega tujega organa o veljavnem pravu. Res sicer vsebina tujega prava ne predstavlja dejstev, vendar pa mora sodišče za zagotovitev pravice do izjave s podatki, ki jih pridobi na podlagi svojih poizvedb, seznaniti stranke in jim omogočiti, da se o njih izjasnijo.
ZDZdr člen 2, 39, 39/1, 53, 61, 67, 67/3, 70. URS člen 19, 19/1, 19/2, 45, 51, 51/3.
obrazloženost sklepa - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - poseg v ustavne pravice posameznika
Ker prisilno zadržanje na zdravljenju predstavlja hud poseg v več ustavnih pravic, morajo biti za izrek takšnega ukrepa kumulativno izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr ter pogoj iz 53. člena ZDZdr.
stečajni postopek nad pravno osebo - sklep o prodaji nepremičnin - javna dražba - prodaja kompleksa nepremičnin - izklicna cena - likvidacijska vrednost nepremičnin - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) - soglasje ločitvenega upnika - neuspešna dražba - določitev vrednosti nepremičnine - ocenjena tržna vrednost nepremičnine - nezavezujoče zbiranje ponudb za pridobitev informacij
Po navedbah upravitelja ima pritožnik priznano ločitveno pravico na podlagi sodbe in sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani XI Pg 5532/2010 z dne 9. 3. 2013 iz naslova glavnice v višini 213.453,38 EUR ter pravdnih in izvršilnih stroškov v višini 4.792,27 EUR, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 2. 2010 dalje do plačila, kar na dan 23. 4. 2019 znaša 383.883,50 EUR (kar je manj od izklicne cene za nepremičnino ID X-003/0). Glede na navedeno soglasje upnika za sklep o prodaji po tretjem odstavku 332. člena ZFPPIPP v zvezi s 1. točko drugega odstavka 345. člena ZFPPIPP ni potrebno.
ZPP člen 212, 214, 214/1, 214/2. ZIL-1 člen 50, 50/1, 50/3. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (2006) člen 25, 25/1.
pravo znamk - izčrpanje pravic iz znamke - trditveno breme
Tožena stranka je trdila, da je bilo (vsaj določeno) z znamkami ZP označeno blago dano na trg katere od članic EU s soglasjem tamkajšnjega imetnika pravic do dovoljevanja tamkajšnje prodaje blaga. To blago je potem prodajala v Sloveniji. Tožena stranka tem trditvam ni nasprotovala, zato so te trditve veljale za dokazane, dokazovanje pa ni bilo potrebno (prvi in drugi odstavek 214. člena ZPP). S takšnim ravnanjem je bila znamka izčrpana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00023096
ZPP člen 488, 488/1. ZIZ člen 107, 107/2, 117, 117/1, 147, 147/2, 260, 260/1, 260/1-2, 261, 262, 262/4.
odškodninska odgovornost - odgovornost organizacije za plačilni promet - odgovornost za neizvršitev sklepa o izvršbi - protipravnost - profesionalna skrbnost - izdaja odločbe brez razpisa naroka - nejasen izrek odločbe - izvršitev sodnega sklepa
Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je pri odločitvi, da na račun tožeče stranke ne prenese deponiranih sredstev z računa osebe, ki v sklepu okrajnega sodišča o izvršbi ni navedena kot dolžnik, toženka ravnala z zadostno profesionalno skrbnostjo. Za tak zaključek so zadostovale tiste trditve obeh pravdnih strank, ki med njima niso bile sporne ter jih zato ni bilo treba dokazovati. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 488. člena ZPP.
Z rubežem dolžnikove terjatve, ki ga sodišče opravi na upnikov predlog, pridobi upnik na njej zastavno pravico, kar zatrjuje tudi pritožnik v pritožbi. Zmotno pa je njegovo stališče, da se z rubežem terjatve zarubijo hkrati (oziroma že prej) tudi denarna sredstva na računu dolžnikovega dolžnika.
Tožena stranka bi v konkretnem primeru ravnala protipravno in na škodo družbe T. d. o. o., če bi njena denarna sredstva plačala družbi M. d. o. o. na podlagi sklepa o izvršbi zoper družbo S. d. o. o.
obvezna obramba - postavitev zagovornika po uradni dolžnosti - zahteva za razrešitev odvetnika
Senat sodišča druge stopnje pritrjuje zaključku v napadenem sklepu, da je zagovornik, obtožencu postavljen po uradni dolžnosti, ves čas skrbno in strokovno v skladu z Zakonom o odvetništvu ščitil pravice in koristi obtoženega, zato je pravilna odločitev predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani, da se obtoženčeva zahteva za zagovornikovo razrešitev zavrne.