Pri nastanku in izpolnitvi taksne obveznosti gre za razmerje med stranko, ki je taksni zavezanec, in državo. Drugih udeležencev postopka se ne plačilni nalog in ne sklep, s katerim sodišče odloči o ugovoru taksnega zavezanca, ne tiče. Ker se na pritožnika sklep neposredno ne nanaša, pritožnik za pritožbo ni procesno legitimiran. Zato je pritožbeno sodišče njegovo pritožbo zavrglo.
zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje - prošnja za brezplačno pravno pomoč - oprava zamujenega procesnega dejanja - zavrženje revizije - opravljen pravniški državni izpit - nedovoljeno izredno pravno sredstvo - prepozna dopolnitev pritožbe
Za ugoditev predlogu za vrnitev v prejšnje stanje bi tožnik poleg navedbe upravičenega vzroka za zamudo moral tudi opraviti zamujeno pravdno dejanje.
razrešitev sodnega izvedenca - plačilo za delo izvedenca
V obravnavanem primeru pa v posledici razrešitve izvedenke izvedenskega dela, to je pisnega izvida in mnenja predloženega sodišču dne 14. 1. 2019, ni opravila izvedenka, ki jo je določilo pravdno sodišče in zato navedeno izvedensko mnenje nima dokazne vrednosti ter je kot tako nepotrebno za pravdo. Iz navedenega razloga izvedenki tudi ne pripada nagrada in stroški za izdelavo pisnega izvedenskega mnenja.
odločanje o pravdnih stroških - subjektivna sprememba tožbe - odtujitev stvari ali terjatve, o kateri teče pravda - preuranjena odločitev - končna odločba - končni uspeh v postopku
O zahtevi za povrnitev pravdnih stroškov stranke, namesto katere je v postopek vstopila druga oseba, se odloči s končno odločbo.
plačilo sodne takse kot predpostavka za obravnavanje pritožbe - ustavna pravica do pravnega sredstva - kršitev ustavne pravice do pritožbe
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka sicer vložila predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo zoper sodbo I P 25/2017 z dne 24. 5. 2018, vendar je bil njen predlog zavrnjen.
Iz zgoraj navedenega izhaja, da je tožena stranka dolžna plačati takso za pritožbo zoper sodbo, ki ji je bila naložena v plačilo s plačilnim nalogom za plačilo sodne takse.
Ustavno sodišče je že navedlo, ko je odločalo o pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 105.a člena ZPP, da iz pravice do pravnega sredstva, ki jo zagotavlja 25. člen Ustave, ne izhaja, da mora država zagotoviti brezplačno vlaganje pravnih sredstev v postopkih, v katerih se odloča o pravicah ali obveznostih.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 50.
nagrada in stroški izvedenca - kriteriji za oceno zahtevnosti - osebni pregled pri sodnem izvedencu - stroškovnik - dvom v verodostojnost - poziv sodišča
Izvedenec utemeljeno opozarja, da je iz stroškovnika razvidno, da so pregledi trajali do pet ur, da je iz mnenja razvidno, kateri testi so bili opravljeni, in da je izvid (kot podlaga za podajo mnenja) obsežen. Ta dejstva ne dajejo podlage za zanesljiv sklep, da pregledi niso trajali po več kot tri ure. Če je sodišče ob navedenih podatkih podvomilo o verodostojnosti izvedenčeve navedbe, ga je bilo dolžno pozvati k pojasnilu.
Postopek odločanja o spremembi preživnine na podlagi 132. člena ZZZDR je dvofazen: najprej sodišče ugotovi, ali so se za določitev preživnine pomembne okoliščine na strani zavezancev (staršev) ali upravičencev (otrok) toliko spremenile, da terjajo prilagoditev višine z izvršilnim naslovom določene preživnine, nato pa mora preživnino znova določiti v sorazmerju z zmožnosti vsakega izmed preživninskih zavezancev in potrebami preživninskega upravičenca
Pri ugotavljanju možnosti staršev za pridobivanje dohodkov se upoštevajo možnosti za zaslužek v danem okolju in vse zavezančeve sposobnosti glede na njegovo izobrazbo in strokovno usposobljenost, pridobljene izkušnje in njegovo zdravstveno stanje.
ZPP člen 224, 224/1, 224/4. ZZZDR člen 123. Sodni red člen 70, 70/1.
preživnina za mladoletnega otroka - vročitev tožbe - vročilnica kot javna listina - višina preživnine za mladoletnega otroka - preživninsko breme - potrebe preživninskega upravičenca - porazdelitev preživninskega bremena - pridobitna preživninska zmožnost
Med oba starša se preživninsko breme porazdeli v sorazmerju med potrebami preživninskega upravičenca ter njunimi materialnimi in pridobitnimi zmožnostmi.
ZPP člen 154, 154/1. ZIZ člen 15, 38. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 27, 27-7.
postopek zavarovanja - zavarovanje nedenarne terjatve z začasno odredbo - predlog za zavarovanje - zavrnitev predloga - zavrženje predloga - odločanje o stroških postopka - povrnitev stroškov postopka - končni uspeh v postopku - pravni interes za vložitev predloga - kasneje nastale okoliščine - ravnanje sodišča - obrazložitev odločitve o stroških postopka - specifikacija zahteve za povrnitev stroškov
Pravila o povrnitvi stroškov iz 38. člena ZIZ dopolnjujejo splošna pravila ZPP o povrnitvi stroškov, zato se pri odločanju o stroških v postopku zavarovanja upošteva načelo uspeha.
Tako zavrženje predloga kot tudi njegova zavrnitev pomeni neuspeh upnice. Čeprav je upnica ob vložitvi predloga zanj imela pravni interes, pa se izkaže, da ga zaradi okoliščin, nastalih med postopkom, nima več, se šteje, da v postopku ni uspela, pri čemer je odločilno načelo končnega uspeha, ne pa uspešnost posameznih pravdnih dejanj. Za odločitev o pravdnih stroških je torej odločilen le končni uspeh v postopku.
Če stranka v postopku v celoti uspe in se sodišče strinja z vsemi priglašenimi stroški, praviloma zadostuje, če se v obrazložitvi sklicuje na strankino specifikacijo stroškov, saj se vloga, ki vsebuje specifikacijo vroči nasprotni stranki, ki lahko na ta način spozna, na kakšni podlagi je sodišče odločilo o stroških.
Preživnina se določi v sorazmerju med preživninskimi potrebami upravičenca in materialnimi ter pridobitnimi zmožnostmi preživninskih zavezancev (129. člen ZZZDR).
regresni zahtevek - izguba zavarovanih pravic - prometna nesreča - zapustitev kraja prometne nesreče - zapustitev kraja nesreče brez posredovanja podatkov - splošni zavarovalni pogoji
Toženec bi ob skrbnem ravnanju lahko pričakoval, da je do prometne nesreče lahko prišlo, ker bi moral spremljati dogajanje za seboj in tudi preveriti, ali je zaradi njegove protipravne vožnje ob prehitevanju prišlo do prometne nesreče oziroma do škodnih posledic na oškodovančevem vozilu. Na teh argumentih sodišče prve stopnje tudi gradi tezo o toženčevi odgovornosti oziroma izgubi zavarovanega kritja, ker je zapustil kraj prometne nesreče, ne da bi posredoval svoje osebne podatke in podatke o zavarovanju.
ZVEtL-1 člen 13, 23. SPZ člen 105, 105/2. SZ-1 člen 4, 4/3. ZEN člen 2, 71, 71/3, 77, 77/1.
garaža kot pomožni objekt - funkcionalno zemljišče v solasti - pridobitev lastninske pravice na zemljišču - pripadajoče zemljišče k stavbi - sklep presenečenja
Objekti, ki služijo glavnemu objektu, so pomožni objekti in se praviloma postavljajo na funkcionalnem zemljišču stavbe, kateri služijo (kot je to v konkretnem primeru). Pomožni zunanji objekti oziroma prostori v njih, so lahko skupni del glavne stavbe ali pa imajo položaj individualnih pomožnih prostorov posameznih stanovanj v glavni stavbi v smislu drugega stavka drugega odstavka 105. člena SPZ in tretjega odstavka 4. člena SZ-1. Lastninska pravica na takšnih prostorih je tako vključena v lastninsko pravico na stanovanju v glavni stavbi. Takšna (dvoriščna) stavba in prostori v njej tako ne podležejo načelu superficies solo cedit v smislu njihovega prirastka zemljišču pod stavbo in tudi ne načelu solum cedit superficiei – da zemljišče pripade graditelju, saj so po samem zakonu bili in ostajajo stvarnopravne sestavine stanovanj, katerim takšni prostori pripadajo. Lastninska pravica na njih je bila in ostaja vključena v lastninsko pravico na stanovanjih v glavni stavbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSM00022970
OZ člen 926, 926/1, 926/5. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
avtomobilsko zavarovanje - zavarovalna pogodba - omejitev zavarovalnega kritja - pravica do izjave v postopku
Tožnica v pritožbi povsem utemeljeno opozarja, da se sodišče prve stopnje do njenih pravno odločilnih ugovorov ni opredelilo. S tem je po presoji sodišča druge stopnje kršilo predvsem njeno pravico do izjave v postopku (obveznosti stranke, da navede razloge v smeri utemeljitve zahtevka ali utemeljitve ugovorov, s katerimi zahtevku nasprotuje, ustreza dolžnost sodišča, da se o teh ugovorih v razlogih odločbe izreče). Pritožba pravilno povzema, da se sodišče prve stopnje v sklopu obrazložitve ni dolžno opredeliti do vseh trditev pravdnih strank, se je pa dolžno opredeliti do tistih, ki so v zadevi odločilne.
Za opredelitev, katere trditve so pravno odločilne, je bistveno, katere pravne norme bo sodišče uporabilo in kako jih bo razlagalo. Tožnica v pritožbi utemeljeno opozarja, da je vprašanje (in odgovor nanj), ali je omejitev zavarovalnega kritja, ki ni določena na polici, pravno veljavna ali ne, v zadevi zagotovo bistveno. O tem se sodišče prve stopnje ni izreklo oziroma svojega stališča (ob upoštevanju petega odstavka 926. člena OZ) tožnici ni pojasnilo, čeprav je omejitev zavarovalnega kritja po posebnih pogojih zavarovanja upoštevalo v škodo tožnice. S takšnim nezakonitim postopanjem, s katerim tožnici ni bila dana možnost (enakopravnega) obravnavanja pred sodiščem, je sodišče prve stopnje storilo (v pritožbi smiselno zatrjevano) procesno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. S takšnim ravnanjem je poseglo tudi v strankino pravico do izjave v postopku iz 22. člena Ustave RS.
S prvostopenjsko odločbo je bila po uradni dolžnosti odločba pravilno razveljavljena in ugotovljeno, da tožnik ni upravičen do varstvenega dodatka. Izračunan lastni dohodek v višini 817,22 EUR je presegel minimalni dohodek za varstveni dodatek v višini 484,97 EUR. Sodišče prve stopnje je zato tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb utemeljeno zavrnilo.
Tožnik ni upravičen do denarnega povračila namesto reintegracije. Po zadnji spremembi tožbe je zahteval priznanje obstoja delovnega razmerja le za čas pogodbenega sodelovanja med strankama, po tem datumu pa ne več. Ker niso izpolnjeni pogoji za priznanje denarnega povračila po 118. členu ZDR-1, je potrebno tožbeni zahtevek v tem delu zavrniti.
Čeprav je sodišče ugotovilo obstoj delovnega razmerja v času, ko so se izvajale civilne pogodbe, to ne pomeni, da bi moral tožnik toženi stranki kaj od tega, kar je prejel na podlagi teh poslov (glede katerih je nato sodišče ugotovilo (tudi) elemente delovnega razmerja ter tožniku priznalo pravice iz delovnega razmerja), vrniti. To velja tudi za sporni primer, ko je bilo plačilo po civilnih pogodbah celo višje kot plača, ki jo je tožniku priznalo sodišče za sporno obdobje.
oprostitev plačila sodne takse - pravna oseba - finančno stanje prosilca - posebne okoliščine
Tožeča stranka je neposredno po ustanovitvi prevzela terjatev v višini več milijonov, nato pa vložila tožbo in zahtevala oprostitev plačila sodne takse za tožbo. To so posebne okoliščine glede finančnega stanja, ki jih je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo.
ZDR-1 člen 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3, 89/2.. ZPP člen 115.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - prošnja za preložitev naroka - preklic pooblastila odvetniku
Tožnik je bil seznanjen s potekom glavne obravnave in se je tako tudi zavedel posledic, če na narokih ne bo zastopan s strani pooblaščenca. Dejstvo, da je svoji tedanji pooblaščenki preklical pooblastilo, ker ni bil zadovoljen z delom njene substitutke, to pa je sodišču sporočil dan pred narokom za glavno obravnavo, predvidenem spornega dne, ob tem, da ni predpisanega obveznega zastopanja v individualnih delovnih sporih, ni upravičen razlog za preložitev naroka, saj se razlog nanaša le na notranje (mandatno) razmerje med tožnikom in pooblaščenko, preložitev naroka pa bi bila v nasprotju z načelom koncentracije in pospešitve postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00024165
ZIZ člen 13, 40, 40/5. ZMZPP člen 8, 12, 12/2. ABGB člen 1000, 1333. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
formalne predpostavke izvršbe - tuja sodna odločba kot izvršilni naslov - uporaba ZMZPP - lex posterior derogat legi priori - zastaranje terjatve - avstrijsko pravo - obvestilo o tujem pravu - pravica do izjave
Določilo ZIZ o formalnih pogojih za dovolitev izvršbe na podlagi tujega izvršilnega naslova predstavlja kasnejši zakon ter ob načelu lex posterior derogat legi priori pride v poštev uporaba tega in ne ZMZPP. Poleg tega je navedeno določilo, ki (ker) je vsebovano v izvršilnem zakonu, tudi specialnejše.
Za presojo zatrjevanega zastaranja terjatve je treba uporabiti avstrijsko pravo skladno z zakonom, sicer pa je navedeno utemeljeno tudi v naravi stvari in načelu stroge formalne legalitete.
Zamudne obresti so lahko zakonske ali pogodbeno dogovorjene. Za sklepanje, da gre za pogodbeno dogovorjeno obrestno mero, v spisu ni vseh relevantnih informacij. Res je sicer sodišče prve stopnje pridobilo obvestilo o tujem pravu, kjer je zakonska obrestna mera (za zamudne ali pogodbene obresti) določena kot 4%. Vendar pa je preuranjeno sklepati, da je torej obrestna mera 6% vsekakor lahko le pogodbeno dogovorjena. Sodišče prve stopnje namreč ni ugotovilo, kakšna je bila zakonska obrestna mera v času izdaje izvršilnega naslova.
Sodišče dolžniku ni vročilo listin pristojnega tujega organa o veljavnem pravu. Res sicer vsebina tujega prava ne predstavlja dejstev, vendar pa mora sodišče za zagotovitev pravice do izjave s podatki, ki jih pridobi na podlagi svojih poizvedb, seznaniti stranke in jim omogočiti, da se o njih izjasnijo.
ZObr člen 98c, 98c/2.. OZ člen 165, 246, 299.. ZPP člen 154, 154/1, 154/3. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 6, 6/4.
V obravnavani zadevi je potrebno upoštevati 98.c člen ZObr, ki določa, da pripadniku za delo v mednarodni organizaciji pripada plača po osnovah in merilih, ki jih predpiše Vlada RS (glede osnove za odmero odškodnine), v drugem odstavku 98.c člena pa je še določeno, da se pripadniku plača obračuna po osnovah in dodatkih, kot če bi delal v povprečju 174 ur mesečno.
Sodišče prve stopnje je upoštevalo tudi ustaljeno sodno prakso in pravilno štelo, da je prišla tožena stranka v zamudo s plačilom ob tožnikovi vrnitvi z misije ter na tej podlagi tožniku prisodilo zamudne obresti od tega datuma dalje.