Pri nastanku in izpolnitvi taksne obveznosti gre za razmerje med stranko, ki je taksni zavezanec, in državo. Drugih udeležencev postopka se ne plačilni nalog in ne sklep, s katerim sodišče odloči o ugovoru taksnega zavezanca, ne tiče. Ker se na pritožnika sklep neposredno ne nanaša, pritožnik za pritožbo ni procesno legitimiran. Zato je pritožbeno sodišče njegovo pritožbo zavrglo.
razrešitev sodnega izvedenca - plačilo za delo izvedenca
V obravnavanem primeru pa v posledici razrešitve izvedenke izvedenskega dela, to je pisnega izvida in mnenja predloženega sodišču dne 14. 1. 2019, ni opravila izvedenka, ki jo je določilo pravdno sodišče in zato navedeno izvedensko mnenje nima dokazne vrednosti ter je kot tako nepotrebno za pravdo. Iz navedenega razloga izvedenki tudi ne pripada nagrada in stroški za izdelavo pisnega izvedenskega mnenja.
ZPP člen 154, 154/1. ZIZ člen 15, 38. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 27, 27-7.
postopek zavarovanja - zavarovanje nedenarne terjatve z začasno odredbo - predlog za zavarovanje - zavrnitev predloga - zavrženje predloga - odločanje o stroških postopka - povrnitev stroškov postopka - končni uspeh v postopku - pravni interes za vložitev predloga - kasneje nastale okoliščine - ravnanje sodišča - obrazložitev odločitve o stroških postopka - specifikacija zahteve za povrnitev stroškov
Pravila o povrnitvi stroškov iz 38. člena ZIZ dopolnjujejo splošna pravila ZPP o povrnitvi stroškov, zato se pri odločanju o stroških v postopku zavarovanja upošteva načelo uspeha.
Tako zavrženje predloga kot tudi njegova zavrnitev pomeni neuspeh upnice. Čeprav je upnica ob vložitvi predloga zanj imela pravni interes, pa se izkaže, da ga zaradi okoliščin, nastalih med postopkom, nima več, se šteje, da v postopku ni uspela, pri čemer je odločilno načelo končnega uspeha, ne pa uspešnost posameznih pravdnih dejanj. Za odločitev o pravdnih stroških je torej odločilen le končni uspeh v postopku.
Če stranka v postopku v celoti uspe in se sodišče strinja z vsemi priglašenimi stroški, praviloma zadostuje, če se v obrazložitvi sklicuje na strankino specifikacijo stroškov, saj se vloga, ki vsebuje specifikacijo vroči nasprotni stranki, ki lahko na ta način spozna, na kakšni podlagi je sodišče odločilo o stroških.
plačilo sodne takse kot predpostavka za obravnavanje pritožbe - ustavna pravica do pravnega sredstva - kršitev ustavne pravice do pritožbe
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka sicer vložila predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo zoper sodbo I P 25/2017 z dne 24. 5. 2018, vendar je bil njen predlog zavrnjen.
Iz zgoraj navedenega izhaja, da je tožena stranka dolžna plačati takso za pritožbo zoper sodbo, ki ji je bila naložena v plačilo s plačilnim nalogom za plačilo sodne takse.
Ustavno sodišče je že navedlo, ko je odločalo o pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 105.a člena ZPP, da iz pravice do pravnega sredstva, ki jo zagotavlja 25. člen Ustave, ne izhaja, da mora država zagotoviti brezplačno vlaganje pravnih sredstev v postopkih, v katerih se odloča o pravicah ali obveznostih.
odločanje o pravdnih stroških - subjektivna sprememba tožbe - odtujitev stvari ali terjatve, o kateri teče pravda - preuranjena odločitev - končna odločba - končni uspeh v postopku
O zahtevi za povrnitev pravdnih stroškov stranke, namesto katere je v postopek vstopila druga oseba, se odloči s končno odločbo.
Preživnina se določi v sorazmerju med preživninskimi potrebami upravičenca in materialnimi ter pridobitnimi zmožnostmi preživninskih zavezancev (129. člen ZZZDR).
zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje - prošnja za brezplačno pravno pomoč - oprava zamujenega procesnega dejanja - zavrženje revizije - opravljen pravniški državni izpit - nedovoljeno izredno pravno sredstvo - prepozna dopolnitev pritožbe
Za ugoditev predlogu za vrnitev v prejšnje stanje bi tožnik poleg navedbe upravičenega vzroka za zamudo moral tudi opraviti zamujeno pravdno dejanje.
ZPP člen 224, 224/1, 224/4. ZZZDR člen 123. Sodni red člen 70, 70/1.
preživnina za mladoletnega otroka - vročitev tožbe - vročilnica kot javna listina - višina preživnine za mladoletnega otroka - preživninsko breme - potrebe preživninskega upravičenca - porazdelitev preživninskega bremena - pridobitna preživninska zmožnost
Med oba starša se preživninsko breme porazdeli v sorazmerju med potrebami preživninskega upravičenca ter njunimi materialnimi in pridobitnimi zmožnostmi.
regresni zahtevek - izguba zavarovanih pravic - prometna nesreča - zapustitev kraja prometne nesreče - zapustitev kraja nesreče brez posredovanja podatkov - splošni zavarovalni pogoji
Toženec bi ob skrbnem ravnanju lahko pričakoval, da je do prometne nesreče lahko prišlo, ker bi moral spremljati dogajanje za seboj in tudi preveriti, ali je zaradi njegove protipravne vožnje ob prehitevanju prišlo do prometne nesreče oziroma do škodnih posledic na oškodovančevem vozilu. Na teh argumentih sodišče prve stopnje tudi gradi tezo o toženčevi odgovornosti oziroma izgubi zavarovanega kritja, ker je zapustil kraj prometne nesreče, ne da bi posredoval svoje osebne podatke in podatke o zavarovanju.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 50.
nagrada in stroški izvedenca - kriteriji za oceno zahtevnosti - osebni pregled pri sodnem izvedencu - stroškovnik - dvom v verodostojnost - poziv sodišča
Izvedenec utemeljeno opozarja, da je iz stroškovnika razvidno, da so pregledi trajali do pet ur, da je iz mnenja razvidno, kateri testi so bili opravljeni, in da je izvid (kot podlaga za podajo mnenja) obsežen. Ta dejstva ne dajejo podlage za zanesljiv sklep, da pregledi niso trajali po več kot tri ure. Če je sodišče ob navedenih podatkih podvomilo o verodostojnosti izvedenčeve navedbe, ga je bilo dolžno pozvati k pojasnilu.
Postopek odločanja o spremembi preživnine na podlagi 132. člena ZZZDR je dvofazen: najprej sodišče ugotovi, ali so se za določitev preživnine pomembne okoliščine na strani zavezancev (staršev) ali upravičencev (otrok) toliko spremenile, da terjajo prilagoditev višine z izvršilnim naslovom določene preživnine, nato pa mora preživnino znova določiti v sorazmerju z zmožnosti vsakega izmed preživninskih zavezancev in potrebami preživninskega upravičenca
Pri ugotavljanju možnosti staršev za pridobivanje dohodkov se upoštevajo možnosti za zaslužek v danem okolju in vse zavezančeve sposobnosti glede na njegovo izobrazbo in strokovno usposobljenost, pridobljene izkušnje in njegovo zdravstveno stanje.
odločitev o pravdnih stroških - socialni spor - odvetniška tarifa - zastopanje delodajalca
Ne glede na to, da tar. št. 15/1c predvideva, da se o zadevah, opredeljenih pod tar. št. 15/1b tarifa za zastopanje delodajalca zviša za 100 %, je treba izhajati iz dejstva, da gre za socialni spor, upoštevati pa je potrebno tudi sam namen OT, ni pa tudi nobenega utemeljenega razloga za priviligirano obravnavanje položaja delodajalca glede stroškov postopka v primeru, da nastopa kot tožeča stranka.
Tožnik ni upravičen do denarnega povračila namesto reintegracije. Po zadnji spremembi tožbe je zahteval priznanje obstoja delovnega razmerja le za čas pogodbenega sodelovanja med strankama, po tem datumu pa ne več. Ker niso izpolnjeni pogoji za priznanje denarnega povračila po 118. členu ZDR-1, je potrebno tožbeni zahtevek v tem delu zavrniti.
Čeprav je sodišče ugotovilo obstoj delovnega razmerja v času, ko so se izvajale civilne pogodbe, to ne pomeni, da bi moral tožnik toženi stranki kaj od tega, kar je prejel na podlagi teh poslov (glede katerih je nato sodišče ugotovilo (tudi) elemente delovnega razmerja ter tožniku priznalo pravice iz delovnega razmerja), vrniti. To velja tudi za sporni primer, ko je bilo plačilo po civilnih pogodbah celo višje kot plača, ki jo je tožniku priznalo sodišče za sporno obdobje.
S prvostopenjsko odločbo je bila po uradni dolžnosti odločba pravilno razveljavljena in ugotovljeno, da tožnik ni upravičen do varstvenega dodatka. Izračunan lastni dohodek v višini 817,22 EUR je presegel minimalni dohodek za varstveni dodatek v višini 484,97 EUR. Sodišče prve stopnje je zato tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb utemeljeno zavrnilo.
obvezna obramba - postavitev zagovornika po uradni dolžnosti - zahteva za razrešitev odvetnika
Senat sodišča druge stopnje pritrjuje zaključku v napadenem sklepu, da je zagovornik, obtožencu postavljen po uradni dolžnosti, ves čas skrbno in strokovno v skladu z Zakonom o odvetništvu ščitil pravice in koristi obtoženega, zato je pravilna odločitev predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani, da se obtoženčeva zahteva za zagovornikovo razrešitev zavrne.
OZ člen 164, 164/1, 164/2, 171, 186, 186/3. ZPP člen 139, 139/3, 142, 143, 199, 204, 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1. ZPSto-2 člen 42, 42/2. URS člen 26.
odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delo sodišč - Centralni oddelek za izvršbo na podlagi verodostojne listine (COVL) - elektronska izvršba - napačen naslov upnika - napaka v informacijskem sistemu - vročanje sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - izdaja potrdila - odškodninska odgovornost upnika - vzpostavitev prejšnjega stanja - odgovornost več oseb za isto škodo - dolžnost zmanjševanja škode - likvidnost terjatve - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - obvestitev drugega o pravdi
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je sodišče ravnalo protipravno v fazi izdaje potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti, saj pogoji za izdajo slednjega, zaradi vročanja na napačnem naslovu, niso bili izpolnjeni. Vendar je nato zmotno zaključilo, da v konkretnem postopku ni relevantno, ali je S. M. pri izpolnjevanju obrazca za elektronsko izvršbo ravnal dovolj skrbno oziroma ali je celo namenoma obrazec za izvršbo izpolnil z napačnimi podatki o dolžniku. Slednje je trdila tako tožena stranka, kot tudi tožeča stranka, ki naj bi S. M. iz tega razloga ovadila pristojnemu državnemu tožilstvu. Toženi stranki oziroma sodišču v sporni izvršilni zadevi gre torej očitati, da bi s skrbnim ravnanjem lahko preprečila izdajo klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti, S. M. pa, če se trditve strank o njegovem ravnanju izkažejo za resnične, namerno oziroma protipravno ravnanje, zaradi katerega je primarno sploh prišlo do vročanja na napačnem naslovu oziroma tega, da sistem ni preverjal pravilnosti naslova dolžnika ter posledično do zatrjevanega neupravičenega rubeža sredstev na transakcijskem računu tožeče stranke. Zato je upoštevaje konkretne okoliščine pravno relevantno ravnanje S. M., do česar se sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava ni opredelilo. V kolikor namreč več oseb neodvisno druga od druge povzroči škodo, je treba ugotoviti njihov delež pri povzročeni škodi oziroma, če le-tega ni mogoče ugotoviti, je njihova odgovornost za povzročeno škodo, če jo oškodovanec uveljavlja zoper več povzročiteljev, solidarna.
Šele v primeru, ko se z vzpostavitvijo prejšnjega stanja škoda ne odpravi popolnoma, je odgovorni dolžan za ostanek škode plačati denarno odškodnino. Zato bo tožeča stranka upravičena do denarne odškodnine šele, ko in če se izkaže, da je terjatev tožeče stranke do S. M. nelikvidna.
brezposelnost - denarno nadomestilo za brezposelnost
Glede na drugi odstavek 59. člena ZUTD pravico iz zavarovanja pridobi zavarovanec izključno na podlagi plačila prispevkov, če zakon za posamezen primer ne določa drugače. Glede na izrecno določbo prvega odstavka 63. člena ZUTD pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti ne more uveljaviti zavarovanec, ki je postal brezposeln po svoji krivdi ali volji in glede na četrti odstavek citirane določbe 63. člena ZUTD zavarovanci, ki niso bili zavarovani na podlagi delovnega razmerja, ne morejo uveljaviti pravice do denarnega nadomestila, če odjava iz vseh socialnih zavarovanj ni bila posledica objektivnih razlogov. Med objektivne razloge za odjavo iz zavarovanja se štejejo zlasti dalj časa trajajoča bolezen zavarovanca, insolventnost, stečaj, elementarna nesreča, večja materialna škoda na premoženju zavarovanca, izguba poslovnega prostora ali izguba poslovnega partnerja, na katerega je bilo v pretežni meri vezano poslovanje in drugi primerljivi objektivni razlogi.
ZPP člen 212, 214, 214/1, 214/2. ZIL-1 člen 50, 50/1, 50/3. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (2006) člen 25, 25/1.
pravo znamk - izčrpanje pravic iz znamke - trditveno breme
Tožena stranka je trdila, da je bilo (vsaj določeno) z znamkami ZP označeno blago dano na trg katere od članic EU s soglasjem tamkajšnjega imetnika pravic do dovoljevanja tamkajšnje prodaje blaga. To blago je potem prodajala v Sloveniji. Tožena stranka tem trditvam ni nasprotovala, zato so te trditve veljale za dokazane, dokazovanje pa ni bilo potrebno (prvi in drugi odstavek 214. člena ZPP). S takšnim ravnanjem je bila znamka izčrpana.