CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00023996
ZFPPIPP člen 98, 98/2, 383b, 384, 386, 399, 399/2, 399/2-2, 401, 403, 403/1, 407, 407/1. ZPP člen 319, 319/2, 339, 339/2, 339/2-1. URS člen 14, 14/2.
ugovor proti odpustu obveznosti - načelo enakosti pred zakonom - načelo pravne varnosti in zaupanja v pravo - negativna procesna predpostavka - pravnomočnost
Z novelo ZFPPIPP-G je zakonodajalec položaje, ko je bilo o odpustu obveznosti stečajnega dolžnika že odločeno, uredil enako. Od novele ZFPPIPP-G dalje tako sedaj v vseh treh primerih, navedenih v 2. točki drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP, velja, da je ponovno odločanje o odpustu obveznosti stečajnega dolžnika dopustno šele po poteku 10-ih let od pravnomočnosti prve odločbe.
Sodišče druge stopnje je ugotovilo, da v času vročitve tožbe v odgovor tožena stranka ni imela hišnega predalčnika oziroma natančneje na hišnem predalčniku S. in B. G. ni bila navedena tudi firma tožene stranke. To izhaja iz pojasnila pošte kot tudi iz izpovedb S. in B. G. Obravnavani hišni predalčnik je bil šele kasneje ustrezno označen s firmo tožene stranke. Če pa naslovnik nima predalčnika, se po določilu četrtega odstavka 142. člena ZPP pisanje vrne sodišču, ki je vročitev odredilo, vročitev pa se šteje za opravljeno. To je bilo po pojasnilu Pošte Slovenije tudi storjeno.
Delavec ne more biti hkrati (v istem obdobju) v delovnem razmerju pri dveh delodajalcih, kar izhaja iz 147. člena ZDR-1.
Določba iz 12. člena pogodbe, ki po razlagi drugostopenjskega sodišča toženi stranki prepoveduje zaposlitev delavcev ((vsaj) še dve leti) po prenehanju pogodbe o zaposlitvi med tožečo stranko in delavcem, je v nasprotju z določbo druge alineje 165. člena ZUTD. Navedeno pogodbeno določilo je tudi v nasprotju z namenom tretje alineje 166. člena ZUTD. Člen 12 Pogodbe o posredovanju je zato glede na določbo 86. člena OZ ničen. Utemeljenost tožbenega zahtevka torej ne izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi.
spor majhne vrednosti - neupravičena obogatitev - neupravičen odjem električne energije - trditveno in dokazno breme - prepozen dokazni predlog - pritožbena novota - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - informativen dokaz
Toženec je dokaz z izvedencem elektro stroke predlagal šele v prvi pripravljalni vlogi (s katero bi smel le odgovoriti na navedbe tožeče stranke v njeni pripravljalni vlogi - 452. člen ZPP), torej prepozno in ga že iz tega razloga sodišče prve stopnje utemeljeno ni izvedlo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00024342
OZ člen 190, 190/1, 191, 766. ZOR člen 1035. ZFPPIPP člen 245, 245/2. ZPP člen 338, 338/1, 338/1-3, 358, 358-5, 495, 495/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - pogodba o odprtju in vodenju transakcijskega računa - mandatna pogodba - nalog za plačilo - neveljavnost - nepooblaščena oseba - pravne posledice začetka stečajnega postopka - prenehanje pooblastila za zastopanje - zmota - odsotnost pravne podlage - neupravičena pridobitev - zmotna uporaba materialnega prava
Na podlagi dejstva, da tožeča in tožena stranka na dan, ko je bila izvršena sporna transakcija, nista bili v nikakršnem upniško - dolžniškem odnosu (in je tožeča stranka to vedela), v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti določbe 191. člena OZ in zaključiti, da je tožeča stranka izvršila transakcijo oziroma toženi stranki plačala, čeprav je vedela, da ji pravzaprav ničesar ne dolguje (in posledično, da nima pravice terjati plačanega nazaj). Tožeča stranka, ki je banka, je dne 17. 2. 2017 plačilno transakcijo izvedla, ker je s strani družbe P. d.o.o. prejela plačilni nalog (na podlagi Pogodbe o odprtju in vodenju poslovnega računa). Plačilno transakcijo je torej izvršila, ker je prek spletne aplikacije prejela nalog (naročilo) za plačilo zneska 1.700,00 EUR v korist tožene stranke. Pri tem pa je bila tožeča stranka v zmoti glede veljavnosti omenjenega plačilnega naloga oziroma v zmoti glede obstoja obveznosti izvršiti naročeno plačilno transakcijo. Spregledala je namreč, da naloga prek spletne aplikacije ni podala za to pooblaščena oseba in posledično ni vedela, da izvaja neveljaven plačilni nalog.
Ker za prenos iz računa dne 17. 2. 2017 ni bilo veljavne pravne podlage, je družba P. d.o.o. - v stečaju obdržala svojo terjatev do banke v višini 1.700,00 EUR (ki se kaže kot dobroimetje na računu). S stališčem sodišča prve stopnje, da tožeča stranka družbi P. d.o.o. ne bi smela sanirati omenjene napake, ki jo je storila dne 17. 2. 2017, se tako po presoji pritožbenega sodišča ni mogoče strinjati.
Zgolj iz razloga, ker je tožeča stranka dne 17. 2. 2017 zmotno menila, da mora izvršiti sporno plačilno transakcijo, pa po presoji pritožbenega sodišča nadalje ni mogoče zaključiti niti, da sme tožena stranka nakazana sredstva obdržati. V obravnavanem primeru ni bilo pravne podlage za izvršitev spornega plačila v korist tožene stranke, prav tako tudi ne podlage za to, da bi prejemnik plačila prejeto lahko obdržal. Če je imela tožena stranka terjatev do družbe P. d.o.o., bi morala to svojo terjatev prijaviti v stečajni postopek nad navedeno pravno osebo (in se poplačati v tem postopku), v odnosu do tožeče stranke pa - kot že navedeno - nima temelja za to, da bi dne 17. 2. 2017 nakazani znesek lahko obdržala. Prejeto mora zato na podlagi prvega odstavka 190. člena OZ vrniti.
odškodnina za nemožnost uporabe v denacionalizaciji vrnjenega premoženja - podržavljeno premoženje - vrnitev nadomestne nepremičnine - upravičenec - denacionalizacijski upravičenci - zavezanec za plačilo - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS - cerkev - obdobje za katerega se določi odškodnina - novela zden
Položaj upravičencev, katerim je podržavljeno premoženje vrnjeno v obliki nadomestne nepremičnine, je bolj kot z upravičenci, ki jim je premoženje vrnjeno v obliki odškodnine v obveznicah SOD, primerljiv s tistimi, ki jim je premoženje vrnjeno v naravi. Pravno podlago za varstvo upravičenčevega položaja za čas od uveljavitve ZDen predstavlja določba drugega odstavka 72. člena ZDen, pri čemer je zavezanec za izplačilo odškodnine tem upravičencem sklad.
odločitev o pravdnih stroških - stroški postopka - potrebni stroški - predlog za prekinitev postopka - utemeljenost predloga - premoženje nezakonitega izvora - protiustavnost zakona - odločba ustavnega sodišča o razveljavitvi zakonske določbe - razveljavitev neustavne zakonske določbe - odvetniški stroški - obrazložena vloga - razdružitev postopka - vrednost spornega predmeta
Tožena stranka je med pravdnim postopkom predlagala sodišču prve stopnje, da postopek prekine zaradi vložitve zahteve za presojo ustavnosti določb ZOPNI. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 16. 2. 2017 predlog zavrnilo. Zoper ta sklep je tožena stranka vložila pritožbo, ki je bila s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani zavrnjena, odločeno pa je še bilo, da so pritožbeni stroški nadaljnji stroški postopka. Zavrnitev pritožbe načeloma pomeni tudi zavrnitev predloga za povračilo pritožbenih stroškov, vendar je treba v konkretnem primeru upoštevati, da se je ob koncu pravdnega postopka izkazalo, da je bil predlog tožene stranke utemeljen, ker je Ustavno sodišče razveljavilo posamezne določbe ZOPNI. Iz teh razlogov je tožena stranka upravičena do plačila stroškov za pritožbo, s katero je izpodbijala sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo njen predlog za prekinitev postopka zaradi vložitve zahteve za presojo ustavnosti določb ZOPNI.
Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 16. 6. 2017 razdružilo zadevo, tako da je bila vrednost spornega predmeta od takrat dalje 139.015,86 EUR. Tožena stranka je sklep prejela 20. 6. 2017, odgovor na pritožbo pa je priporočeno vložila 19. 6. 2017. Ker je bil sklep o razdružitvi zadeve izdan pred vložitvijo odgovora na pritožbo, je treba pri priznanju stroškov tožene stranke za odgovor na pritožbo, upoštevati vrednost spornega predmeta iz tega sklepa.
Razveljavitve Pogodbe o prenosu poslovnega deleža ni mogoče izenačevati z izpolnitvijo v tej pravdi uveljavljanega zahtevka za ugotovitev ničnosti omenjene pogodbe. Toženki s podpisom Sporazumne razveze Pogodbe o prenosu poslovnega deleža nista priznali ničnosti te pogodbe, pač pa sta razvezali za njiju do tedaj veljavno pogodbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - POGODBENO PRAVO
VSL00023355
OZ člen 104, 104/1, 104/4, 105, 106, 111. ZPP člen 347, 347/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1, 11, 11/3.
pogodba o štipendiranju - pogodba o sofinanciranju izobraževanj - zahteva za vračilo sredstev - vrnitev štipendije - zaposlitev štipendista - obveznosti pogodbenih strank - izpolnitev pogodbene obveznosti - pravočasna izpolnitev pogodbe - pravočasna izpolnitev kot bistvena sestavina pogodbe - fiksen rok - rok kot bistvena sestavina pogodbe - prekoračitev roka - prenehanje pogodbe - učinki razvezane pogodbe - odstop od pogodbe - razlaga pogodbe - zamuda z izpolnitvijo - kršitev pogodbe - namen pogodbe - stroški postopka - urnina
Pogodbeni dogovor o izpolnitvenem roku še ne pove ničesar o naravi tega roka. Tožnik ni zatrjeval drugega namena pogodbe, kot se ponuja iz besedila pogodbe, tj. zagotoviti zaposlitev štipendirane študentke pri tožencu, zamuda roka sama po sebi pa še ne pomeni, da ni mogoče doseči izpolnitve tega namena. Besedilo pogodbe – drugega pa tožnik ni uveljavljal – ne daje podlage niti za sklep, da sta se pravdni stranki dogovorili, da je čas izpolnitve bistvena sestavina pogodbe. Glede na toženčevo ravnanje pa ni bilo pričakovati, da bo svojo obveznost izpolnil, četudi bi mu bil dan primeren dodatni rok. Pritožnik ne izpodbija pravilnosti ugotovitve, da je vedel, da je pogodbeni rok za zaposlitev štipendistke vezan na zaključek študija na prvi bolonjski stopnji. Iz prošnje za odlog, poslane dan pred zaključkom študija, pa ne izhaja le njegovo vedenje o tem, kdaj prične teči rok za izpolnitev pogodbene obveznosti, ampak je izrecno navedena tudi namera o zaposlitvi štipendistke po zaključku naslednje študijske stopnje. Pri tem stališču je vztrajal tudi v odzivu na tožnikovo zahtevo za vračilo sredstev. Ker ni bilo pričakovati, da bo toženec v dodatnem roku izpolnil svojo pogodbeno obveznost, je tožnikova izjava o odstopu od pogodbe, konkludentno izražena v zahtevi za vračilo danih sredstev v januarju 2016, pravno učinkovita. Zaposlitev štipendistke dve leti in tri mesece kasneje ne predstavlja izpolnitve pogodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00026776
SPZ člen 142. ZDP-1 člen 18, 18/1, 34, 34/2, 69e. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2, 6. ZVPot člen 22, 23, 24. ZPP člen 274.
pogodba o potrošniškem kreditu - ničnost kreditne pogodbe - razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - zavrnitev tožbenega zahtevka - tuja valuta - kredit v CHF - valutna klavzula - tečajne razlike - sodna praksa SEU - pojasnilna dolžnost banke - nepošten pogodbeni pogoj - povprečni potrošnik - predmet pogodbe - (ne)jasno pogodbeno določilo - valutno tveganje - spremenljiva obrestna mera - spremenjene okoliščine - pravni interes
V konkretnem primeru je bila pojasnilna dolžnost pravilno in ustrezno izpolnjena, toženka kot banka pa pri tem ni ravnala v slabi veri, saj ukrepov, ki so vplivali na občutni dvig tečaja CHF, ni mogla predvideti. Sicer pa tožničin primarni zahtevek ne bi bil utemeljen niti v primeru, če bi se izkazalo, da toženka svoje pojasnilne dolžnosti ni opravila ustrezno, in celo, če bi se izkazalo, da je pri tem ravnala v slabi veri, saj ni podan drugi kumulativno zahtevan pogoj, to je obstoj znatnega neravnotežja med pravicami in obveznostmi strank.
Presoja nepoštenosti glavnega predmeta pogodbe je mogoča le, če je bil ta določen nejasno. Če je določilo o glavnem predmetu pogodbe jasno, je odločilno, da je stranka z vsebino pogodbe soglašala, zato se na nepoštenost posamičnih dogovorov ne more sklicevati, saj bi naknadna presoja poštenosti glavnega predmeta pogodbe močno posegla v pogodbeno avtonomijo strank.
ZPP člen 282, 282/2, 282/3. OZ člen 125, 125/2, 198.
sodba na podlagi stanja spisa - učinki pogodbe med pogodbenikoma in njunimi pravnimi nasledniki - uporabnina - preprečevanje uporabe solastnih nepremičnin - neupravičena obogatitev - upravljanje solastne stvari
Pri institutu sodbe na podlagi stanja spisa se šteje, da se stranki odpovedujeta izvedbi dokazov in jih sodišču (zato) ni treba izvajati (tudi če bi ovrgli dejstva, katerih obstoj izkazujejo doslej izvedeni dokazi).
Tožnik ni uspel dokazati, da mu toženka preprečuje uporabo solastne nepremičnine, toženka pa je po drugi strani dokazala, da je podana pravna podlaga za to, da prav ona upravlja s solastno nepremičnino.
postopek osebnega stečaja - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti, na ločitvenega upnika - pravna oseba - podružnica - ločitveni upnik - stranka glavnega postopka - stečajni dolžnik - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - pritožba zoper sklep o končni razdelitvi - ekonomičnost in hitrost postopka - tretja javna dražba - neuspešna dražba - ocenjena likvidacijska vrednost - posebna stečajna masa - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - unovčenje dolžnikovega premoženja
Dolžniku se lahko, pod izpolnjenimi zakonskimi pogoji, odpustijo le tiste obveznosti, ki jih ni zmožen izpolniti iz premoženja, ki ga ima ob začetku stečaja ali ga pridobi tekom postopka osebnega stečaja (prvi odstavek 399. člen ZFPPIPP). Navedeno pomeni, da morebitni odpust obveznosti ne vpliva na postopek unovčitve premoženja, ki ga ima stečajni dolžnik ter na njegovo razdelitev upnikom (smiselno 1. točka prvega odstavka 410. člena ZFPPIPP).
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlog - pristojnost slovenskega sodišča - razlog za razvezo pogodbe - protispisnost - pomanjkljivi razlogi - zavrnitev pritožbe
Zato pritožbeno sodišče pritožnici na tem mestu dodatno pojasnjuje, da je njen pritožbeni očitek v tej smeri neutemeljen tudi upoštevaje okoliščine, ki so razvidne iz spornega sporazuma o razvezi pogodbe. Sporazum je namreč poleg tožnice podpisal zakoniti zastopnik obvladujoče nemške družbe (večinske lastnice toženke), in sicer za obvladujočo družbo in kot izhaja iz sporazuma po dogovoru tudi za ostali dve podpisnici (za toženko in za italijansko družbo), pri čemer so s samim podpisom sporazuma postale neveljavne vse točke pogodbe (tudi tista, v kateri je bila dogovorjena pristojnost nemškega sodišča).
Poleg navedenega je namreč predmetni ugovor neutemeljen še upoštevaje pravilne razloge sodišča prve stopnje, ki se nanašajo na konkludentno prenehanje pogodbe. Predmetni spor ne more biti v zvezi s kasnejšo dobavo blaga, to je v zvezi z dobavo blaga, ki je bila dogovorjena in izvedena po konkludentnem sporazumnem prenehanju pogodbe o poslovnem sodelovanju. Pri tem drži, da toženka sporazuma ni podpisala, vendar je sodišče prve stopnje pravilno sklepalo, da iz njenih konkludentnih ravnanj izhaja, da je bila pogodba sporazumno razvezana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00024041
OZ člen 635, 635/1, 662, 662/3, 663, 663/1, 663/2, 663/3. ZPP člen 254, 254/3, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 354, 354/1. ZIZ člen 272.
gradbena pogodba - napaka v solidnosti gradbe - vloga (ugovor) tožene stranke - investitor - izvajalec - projektant - dolžnost obvestitve in izguba pravice - uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov - pravočasno grajanje napak - začasna odredba - napake v projektu - sodba nima razlogov
Pravice tožeče stranke iz naslova uveljavljanja napak prenehajo v enem letu od obvestila o napaki (drugi odstavek 663. člena OZ). Vendar pa slednje ne velja, če je tožena stranka s svojim ravnanjem zavedla tožečo stranko, da pravic ni pravočasno uveljavljala (tretji odstavek 663. člena in prvi odstavek 635. člena OZ). Sodna uveljavitev zahtevka je namreč potrebna le, če nasprotna stranka noče prostovoljno odpraviti napake. Če pa je nasprotna stranka ravnala na način, iz katerega izhaja, da ima namen prostovoljno odpraviti napake in je tožeča stranka utemeljeno sklepala, da sodno uveljavljanje zahtevka ne bo potrebno, gre oziroma bi šlo za zlorabo pravnega varstva s strani nasprotne stranke. Glede na to, da v konkretnem primeru še iz dopisa z dne 26. 11. 2015 (A12) izhaja, da je tožena stranka tožeči stranki obljubljala, da bo pristopila k sanaciji napak, o (po)teku enoletnega roka za sodno uveljavljanje napak do tega trenutka ni mogoče govoriti.
Utemeljene so pritožbene navedbe, da bi bil projektant za nastalo škodo lahko odgovoren le, če bi napaka izvirala iz napake v načrtu, oziroma če bi bila napaka v solidnosti gradnje posledica pomanjkljivosti v projektni dokumentaciji.
Glede na nasprotujoče si trditve obeh strank o vlogi tožene stranke pri spornem projektu, bi moralo sodišče prve stopnje ugotavljati, v kakšni vlogi je nastopala tožena stranka pri izvedbi nosilne konstrukcije s streho oziroma sončno elektrarno in nato, ali je "kot taka" odgovorna za napake.
Na podlagi izvedenskega mnenja ugotovljene napake v solidnosti zgradbe same po sebi predstavljajo večjo nevarnost kot je nastanek neugodnih (zgolj) stroškovnih posledic na strani tožene stranke.
ZIZ člen 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-8, 56, 56/1, 58, 58/2, 58/4. ZPP člen 7, 286.
dolžnikov ugovor zoper izvršilni sklep - standard obrazloženosti ugovora - oprava naroka v izvršilnem postopku - nedovoljene novote - prekluzija navajanja novih dejstev in dokazov
Ugovor je namenjen podajanju vseh pravno relevantnih trditev, s katerimi dolžnik zatrjuje, da je bila upniku terjatev poplačana in zbiranju ter predlaganju ustreznega procesnega gradiva, ki nasprotuje upnikovi terjatvi. Teh aktivnosti dolžnika ne more nadomestiti narok. Narok je namreč namenjen le razčiščevanju tistih spornih vprašanj in izvajanju tistih dokazov, ki jih je dolžnik pravočasno navedel oziroma predlagal v ugovoru. Dolžnikovo naziranje o dopustnosti podajanja novih dejstev in novih dokazov na naroku po podaji ugovora, je zato zmotno. Izjema je le v primeru, če dolžnik izkaže, da dejstev in dokazov brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti v ugovoru.
nalog za izpraznitev poslovnega prostora - predpostavke za izdajo naloga za izpraznitev - izpolnitev zahtevka - izpraznitev poslovnega prostora - prenehanje obveznosti
Sodišče prve stopnje na naroku za glavno obravnavo ugotovilo, da je tožena stranka sporne poslovne prostore konec junija 2018 zapustila in se vanje ob začetku nove sezone septembra 2018 ni več vrnila. Tožena stranka torej ne zaseda več poslovnih prostorov, katerih izpraznitev je zahtevala tožeča stranka. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je tožbeni zahtevek zavrnilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00025365
OZ člen 50, 131, 139, 139/2, 314, 349. ZZZDR člen 52, 52/1. ZPP člen 286, 286/1, 286/4.
neposlovna odškodninska odgovornost - skupno premoženje zakoncev - poslovni delež kot skupno premoženje - navidezna (simulirana) pogodba - samopomoč - pobotni ugovor v pravdi - prekluzija navajanja dejstev in dokazov - ugovor zastaranja prekluzija - triletni zastaralni rok
Sodna praksa je pravilo iz četrtega odstavka 286. člena ZPP omilila v smeri, da je dopuščeno navajanje novih dejstev tudi po prvem naroku za glavno obravnavo, če to ne vpliva na časovni potek postopka.
predlog za oprostitev oziroma obročno plačilo ali odlog plačila sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - ugotavljanje premoženjskega stanja prosilca - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke
Blokada transakcijskega računa (tudi če bi dejansko obstajala) izkazuje le, da tožena stranka nima denarnih sredstev na transakcijskem računu in tako predstavlja le indic za slabo likvidnostno stanje prosilca za taksne oprostitve. To pa ob pomanjkanju navedb o ostalih okoliščinah slabega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja (kot je to v obravnavanem primeru, ko tožena stranka npr. niti ne pojasni višine neporavnanih obveznosti, zaradi katerih ima blokiran transakcijski račun), ne zadostuje za ugoditev njenemu predlogu za oprostitev plačila naložene sodne takse.
Skladno z ustaljeno sodno prakso velja, da predlog za oprostitev plačila sodnih taks vsebuje tudi podrejeni predlog za odlog ali obročno plačilo sodnih taks. S tem, ko je prvostopenjsko sodišče v izreku odločilo o oprostitvi plačila sodne takse za postopek, je torej po presoji pritožbenega sodišča odločilo tudi o odlogu in obročnem plačilu sodne takse in ju zavrnilo. Ker se pritožbeno sodišče - kot pojasnjeno - z odločitvijo prvostopenjskega sodišča v celoti strinja, zavrača tudi njen podredni predlog po spremembi izpodbijanega sklepa v smeri ugoditve predlogu za obročno plačilo sodne takse.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00023081
OZ člen 648.
spor majhne vrednosti - podjemna pogodba - odstop od pogodbe - prenehanje pogodbe po volji naročnika - odpoved pogodbe - plačilo po podjemni pogodbi - odpovedni rok - odtegljaji - trditveno in dokazno breme - nesklepčnost tožbe - sprememba sodbe
Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje in kot to izhaja iz dovoljenih vlog, je tožena stranka kot naročnik višini tožbenega zahtevka oporekala. Že v prvi pripravljalni vlogi je navedla, (1) da je tožnik v spornih dveh mesecih opravljal delo za druge naročnike in na ta način pridobival zaslužek, (2) da je tožnik izjavil, da ne bo več opravljal dela za toženca, ker ima že boljšega naročnika. V drugi pripravljalni vlogi pa še, da je tožnik v odpovednem roku opravljal delo za druge naročnike vsaj v obsegu polne delovne obveznosti zaposlene osebe, za kar je dobival plačilo vsaj v višini, kot je bilo dogovorjeno med pravdnima strankama. Sodišče prve stopnje je te navedbe označilo kot presplošne, češ da toženec ni določno navedel, kdaj in pri kom naj bi tožnik to delo opravil. Vendar pa tega bremena sodišče ne bi smelo naložiti tožencu. Dostop do podatkov o odtegljajih ima namreč praviloma le podjemnik, naročnik pa komaj kdaj, pri čemer v tem sporu ni bilo zatrjevano drugače.