Glede vseh prič je treba upoštevati, da vedenje dementne osebe lahko pusti vtis "normalnosti", da pa je v osnovi domet mentalnega funkcioniranja vedno nizek in ne omogoča razumevanja pravilne ocene realnosti in sposobnosti odločanja oziroma izražanja svobodne volje, sploh glede kompleksnejših vprašanj, kot je sklepanje pogodb.
Ker A. P. zaradi svojega bolezenskega stanja (demenca) ni bila sposobna oblikovati pravnoposlovne volje, je sporna pogodba o preužitku nična.
OZ člen 347, 347/1, 347/2, 250, 251, 251/4, 251/5. Uredba Sveta (ES) 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES člen 15. Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti člen 1, 1/2, 3.
pogodbena kazen - zamuda z izpolnitvijo - občasna terjatev - zastaranje - zastaranje občasnih denarnih terjatev - zastaralni rok - splošni petletni zastaralni rok
Značilnost občasnih terjatev je njihova samostojnost in določenost oziroma določljivost po višini, zato ne gre za občasne terjatve, če se te nanašajo na dele neke celote.
Pogodbeno kazen zaradi zamude v izpolnitvi je mogoče uveljavljati samo: 1) ko je dolžnik pogodbeno obveznost (z zamudo) izpolnil ali 2) ko upnik kumulativno uveljavlja tudi izpolnitveni zahtevek.
Pogodbena kazen zaradi zamude ni objektivna posledica dolžnikove zamude (kot so to npr. zamudne obresti), zato mora upnik nemudoma po sprejemu izpolnitve dolžniku sporočiti, da si pridržuje pravico do uveljavljanja pogodbene kazni, sicer to pravico izgubi (peti odstavek 251. člen OZ). Upnik lahko zahteva plačilo pogodbene kazni v času od zamude z izpolnitvijo glavne obveznosti in vse do njene izpolnitve. Najkasneje z izpolnitvijo pogodbene obveznosti tako pogodbena kazen zapade v plačilo in ima upnik pravico terjati njeno izpolnitev.
Predmet tožbenega zahtevka je ena terjatev in ne seštevek dvanajstih samostojnih terjatev. Ker vtoževana terjatev nima narave občasne terjatve, zanjo ne velja triletni zastaralni rok iz prvega odstavka 347. člena OZ, temveč splošni petletni zastaralni rok, ki do vložitve tožbe še ni potekel.
SPZ člen 9, 28, 48, 72, 72/2, 95, 95/2, 95/8, 72, 72/2. OZ člen 198. ZTLR člen 21, 22, 23. ZD člen 27.
uporaba tuje stvari brez pravnega naslova - nadomestilo koristi od uporabe (uporabnina) - dobroverni posestnik - nedobroverni posestnik - privolitev v prikrajšanje - vlaganje v tujo nepremičnino - nova stvar - dogovor o nastanku solastnine - prekarij - zapuščina - zahtevek za vrnitev darila - alikvotni del zapuščine - dediščinska skupnost - višina nadomestila (uporabnine) - odklop električne energije - odklop vode
Neupravičeno uporabo tuje nepremičnine v prvi vrsti opredeljujejo pravila stvarnega prava, konkretno 95. in 96. člen SPZ. Ta pravila so v razmerju do drugačnih pravil, ki jih določa OZ, kasnejša, glede vrste koristi, ki jih urejajo, pa tudi posebna. Pravila iz SPZ zato izključujejo uporabo po vsebini drugačnih pravil OZ. Za dobrovernega posestnika drugi odstavek 95. člena SPZ določa, da ni dolžan plačati za uporabo stvari, medtem ko za nedobrovernega posestnika SPZ plačila za uporabo stvari ne ureja, zato se zanj uporabljajo pravila, določena v 198. členu OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00023118
OZ člen 179, 299, 299/2. ZPP člen 158, 158/1.
odškodnina - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - višina denarne odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - stroški zastopanja - že plačana odškodnina - zakonske zamudne obresti od dosojene odškodnine - stroški postopka - delni umik tožbe - vrednost spora
Tožeča stranka v navedbah ni substancirala obrestnega dela tožbenega zahtevka, zato ji je mogoče zakonske zamudne obresti priznati šele od vložitve tožbe dalje do plačila (v skladu z določbo drugega odstavka 299. člena OZ).
Sodišče mora po delnem umiku tožbe za pravdna dejanja strank po tem trenutku upoštevati nižjo vrednost spora.
ZPP člen 7, 185, 185/2, 195, 196, 224, 236a. ZZK-1 člen 243, 243/1, 243/3, 243/3-4, 243/4, 244, 244/1, 244/3.
izbrisna tožba - sodba presenečenja - sprememba tožbe - sklep o spremembi tožbe - privolitev v spremembo tožbe - navadni sospornik - nujni sospornik - pisna izjava priče - listinski dokaz - materialnopravna neveljavnost vknjižbe - ničnost pravnega posla - zaupanje v zemljiško knjigo - pravica do zasebne lastnine
Kasnejšega pridobitelja varuje konkretizacija načela zaupanja v zemljiško knjigo iz tretjega odstavka 244. člena ZZK-1, a za presojo, kdo je kasnejši pridobitelj v smislu tretjega odstavka 244. člena ZZK-1 ni odločilno, ali gre za več poslov ali prenosov v vrsti. Bistveno je, ali se materialnopravna hiba nanaša zgolj na vprašanje razpolagalne sposobnosti ali pa je nadaljnji posel materialnopravno neveljaven še iz kakšnih drugih razlogov. Le če se materialnopravna neveljavnost nadaljnjih prenosov nanaša na problem pomanjkljive razpolagalne sposobnosti, ima pridobitelj položaj osebe iz tretjega odstavka 244. člena ZZK-1. Če pa je posel ničen sam po sebi, gre v resnici za položaj iz prvega odstavka 244. člena ZZK-1. Takšnega kasnejšega pridobitelja morebitna dobra vera v razpolagalno sposobnost odsvojitelja pred izbrisno tožbo ne varuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00022862
SPZ člen 65, 65/2, 100. SZ-1 člen 3, 23. ZPP člen 333, 333/1. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 125, 125/1, 125/3.
varstvo lastninske pravice - varstvo skupne lastnine - varstvo solastnine - skupna lastnina - solastnina - nedoločeni deleži - domneva enakih deležev - pripadajoče zemljišče k več objektom - skupno pripadajoče zemljišče - varstvo na celi stvari - sklepčnost tožbe - nesklepčnost tožbe - rok za pritožbo - prehodna določba
Ker so tožniki trdili, da sporne nepremičnine predstavljajo pripadajoče zemljišče k več stavbam, bi morali s tožbo zahtevati ugotovitev skupne lastnine in ne zgolj ugotovitev lastnine. To, da v zahtevku tožniki niso opredelili deležev, ki pripadajo vsakokratnim lastnikom v zahtevku navedenih stavb, namreč še ne pomeni, da so zahtevali ugotovitev skupne lastnine. Tudi pri solastnini namreč ni nujno, da so solastniški deleži določeni - če niso, se domneva, da so enaki (glej drugi odstavek 65. člena SPZ). Ker tožniki zahtevka kljub ugovorom toženke v teku postopka niso popravili, je zaključek sodišča, da je tožba nesklepčna, pravilen.
Tožba je nesklepčna tudi zato, ker tožniki pri postavitvi zahtevka niso upoštevali določila 100. člena SPZ. Ta jim, ob upoštevanju ponujenih trditev, sicer daje pravico do tožbe za varstvo skupne lastnine, pri čemer tudi ni nujno, da so bodisi na aktivni bodisi na pasivni strani zajeti s tožbo vsi skupni lastniki, vendar pa tako varstvo lahko zahtevajo le na celi stvari in le v korist vseh skupnih lastnikov.
zahteva za razrešitev stečajnega upravitelja - razlogi za razrešitev upravitelja - obveznosti upravitelja - sedež stečajnega dolžnika - prodaja premoženja v stečajnem postopku - postopek prodaje - načelo hitrosti postopka
Eno izmed pomembnejših načel stečajnih postopkov je njihova hitrost (48. člen ZFPPIPP). Zato očitki o hitrosti, niti o prenizki ceni prodane nepremičnine, ne držijo.
sodba na podlagi pripoznave - pripoznava tožbenega zahtevka - konec postopka zunaj glavne obravnave
ZPP v prvem odstavku 316. člena konec glavne obravnave določa kot skrajni časovni trenutek, do katerega lahko tožena stranka pripozna tožbeni zahtevek. Sodišče prve stopnje je to določbo povzelo v obrazložitvi sodbe, s tem pa ni navedlo, da je v zadevi opravilo glavno obravnavo.
Prva toženka bi morala dostop do tako spolzke površine v zdravilišču gostom terapevtske kolonije preprečiti, kar kljub pritožbenemu sprenevedanju prve toženke ne bi bil prav nič zapleten ukrep.
Ravnanje prve toženke, ki izjemno drseče površine v zdravilišču ni zavarovala, ni bilo v skladu z zahtevano skrbnostjo dobrega strokovnjaka, zaradi česar je odškodninsko odgovorna.
Vsako ravnanje oškodovanca, ki je objektivno prispevalo k nastanku škodnega dogodka oziroma škode, še nima značilnosti ravnanja, ki je razlog za (delno) razbremenitev odškodninske odgovornosti odškodninsko odgovorne osebe. Takšno ravnanje mora imeti znake neskrbnega ravnanja. V čem naj bi bilo tožničino ravnanje neskrbno oziroma premalo skrbno, pritožnici ne pojasnita in tega tudi nista storili v postopku pred sodiščem prve stopnje. V tem, da gre nekdo (očitno po pomoti ali zaradi pomanjkanja informacij) v restavracijo v hotelu, ko ta ne deluje, ni ničesar neskrbnega.
začasna odredba v družinskih sporih - določitev višine preživnine za otroka - potrebe preživninskega upravičenca - stanovanjski kredit - porazdelitev preživninskega bremena
Tudi pri določitvi začasne preživnine je treba upoštevati toženčeve boljše materialne in pridobitne zmožnosti ter tožničino večjo obremenjenost z varstvom in vzgojo otrok.
OZ člen 836, 836/3. ZDR-1 člen 41, 41/3. ZS člen 3.
podjemna pogodba - konkurenčna klavzula - analogna uporaba določil ZOR - delovno razmerje
Drži tudi, da je konkurenčna klavzula urejena še v ZDR-1 in da se lahko v določenih obligacijskih zadevah na podlagi 3. člena ZS analogno uporabijo določbe ZDR-1,1 vendar morajo biti po presoji pritožbenega sodišča za takšno analogno uporabo ZDR-1 podani utemeljeni razlogi, le-ti pa v predmetni zadevi niso bili v zadostni meri niti izkazani niti zatrjevani. Gre za razloge, zaradi katerih je obligacijsko razmerje (pogodba) v bistvenih lastnostih primerljiva delovnemu razmerju (pogodbi o zaposlitvi), saj šele takšni razlogi lahko omogočijo analogno uporabo kogentnih določb ZDR-1 v obligacijskih razmerjih, kjer sicer veljata avtonomija in dispozitivnost urejanja pogodbenih razmerij (2. in 3. člen OZ). V konkretnem primeru je toženka, ki ni delavka, kot s.p. sklenila pogodbo o sodelovanju s tožnico, kasneje ni sprejela ponujenega podaljšanja pogodbe (pogodbe o sodelovanju za leto 2016), je pa evidentno kršila dogovorjeno konkurenčno klavzulo (pogodbeno dogovorjeno obveznost).
pogodba o dosmrtnem preživljanju - aleatorna pogodba - razveljavitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju - prekluzivni rok - izpolnjevanje pogodbe - neznosnost skupnega bivanja - dejansko stanje - odgovornost za neizpolnjevanje pogodbe
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da predmetne pogodbe ni mogoče razvezati, in sicer ne iz razloga neznosnosti skupnega življenja, kot tudi ne iz razloga neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti po drugem oziroma tretjem odstavku 561. člena OZ (razvezna razloga sta enaka tudi pri pogodbi o preužitku po 568. členu OZ). Glede prvega je zaključilo, da zatrjevane neznosne razmere med tožnico in tožencem same po sebi niso razvezni razlog, stranki pa ne prebivata skupaj oziroma skupno življenje v pogodbi ni bilo dogovorjeno. Takšno stališče je najti tudi v sodni praksi Vrhovnega sodišča.
OZ člen 193, 198, 346, 364, 364/1, 364/2, 369, 369/2. ZASP člen 81.
avtorske pravice - kabelska retransmisija glasbenih del - zastaranje - splošni petletni zastaralni rok - pretrganje zastaranja zaradi pripoznave dolga - tarifa zavoda - avtorsko nadomestilo
Zastaranje se pretrga, ko dolžnik pripozna dolg, kar lahko stori ne le z upniku dano izjavo, temveč tudi tako, da kaj plača na račun, da plača obresti ali da zavarovanje (prvi in drugi odstavek 364. člena OZ).
Tožba, s katero tožnik uveljavlja le del terjatve za kabelsko retransmisijo glasbenih del, ni nesklepčna.
Nadgradnjo stališča (Vrhovnega sodišča) o zapolnitvi pravne praznine s pomočjo nadomestila 0,198 EUR na naročnika mesečno, predstavlja stališče, oblikovano v sodni praksi pritožbenega sodišča, da se primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo glasbe, ki se predvaja v TV programih, določi tako, da se od zneska 0,198 EUR odšteje primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo glasbe, ki se predvaja v RA programih. To stališče ima podlago v ugotovitvi, da je v primeru kabelske retransmisije glasbe v RA programih uporabljiva licenčna analogija (pravno praznino je mogoče zapolniti z naslonitvijo na (zadnje) pogodbeno dogovorjene cene), saj se v primeru RA programov stanje na področju kolektivnega upravljanja ni spremenilo (v RA programih se ne prenašajo avdiovizualna dela, zato je obseg pravic, s katerimi je upravljal tožnik, kljub ustanovitvi Zavoda AIPA ostal nespremenjen).
dodatni sklep o dedovanju - naknadno najdeno premoženje - vsebina sklepa o dedovanju - vrednost zapuščine - podlaga za izračun sodne takse - sodna taksa
Podatki o višini sodne takse, ki so jo dolžni plačati dediči, niso obvezna sestavina sklepa o dedovanju, zato iz navedenega razloga dodatnega sklepa o dedovanju ni mogoče izpodbijati. Navedbe pritožnice o nepravilno določeni vrednosti zapuščine so lahko relevantne le v postopku odločanja o ugovoru zoper plačilni nalog.
Sodišče prve stopnje bo moralo pritožbo v delu, kjer dedinja nasprotuje odmerjeni taksi za dodatni sklep o dedovanju zaradi nepravilno ocenjene vrednosti, po vsebini šteti kot ugovor zoper plačilni nalog.
protipravnost ravnanja - odškodninska odgovornost - objava zapisnika o rubežu v uradnem listu
Tožena stranka s tem, ko je zahtevala predhodno plačilo storitve (objava zapisnika o rubežu), ni ravnala protipravno, saj ji tega ne prepoveduje noben predpis. Zmotno je stališče pritožnika, da bi ji takšno ravnanje predpis moral posebej dovoljevati. Tožena stranka s pogojevanjem objave s predhodnim plačilom tudi po oceni pritožbenega sodišča ni presegla okvirov svobode ravnanja.
negatorna tožba - pasivna legitimacija pri negatorni tožbi - neposredni motilec - prenova vodovodnega omrežja - protipravnost vznemirjanja lastninske pravice - javna korist - soglasje lastnika za poseg - opustitev izvedbe dokazov - prepozno uveljavljanje kršitev določb pravdnega postopka
Pri negatorni tožbi je pasivno legitimiran neposredni motitelj in tudi tretji, ki ima zaradi ravnanja neposrednega motitelja proti lastniku neposredno korist, ki jo mora odobriti. Dejanje neposrednega motitelja mora tretji šteti kot svoje zaradi pridobitve neposredne koristi.
krivdno povzročeni stroški kazenskega postopka - poseben sklep o stroških kazenskega postopka - gospodarski subjekt
Sodišče prve stopnje spregleda, da ZKP v prvem odstavku 94. člena taksativno našteva tiste, ki plačajo stroške ne glede na izid, ki so jih povzročili po svoji krivdi. Tisti, ki so povzročene stroške dolžni plačati, pa so stranke (ne pa tudi državni tožilec) in udeleženci kazenskega postopka. Določba 94. člena ZKP torej ne zajema tudi podjetja oziroma gospodarskih subjektov. Zato je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit. Pritožbeno sodišče je tako pritožbi ugodilo in odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.
IZVRŠILNO PRAVO - NOTARIAT - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00022868
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 20a, 20a/3, 55, 55/1, 55/1-2, 55/1-3, 55/1-5, 58, 58/3, 76, 76/1. ZPotK-1 člen 15, 15/4, 19, 19/1. OZ člen 103, 104, 105, 111, 111/1, 111/2, 356, 356/1. ZOR člen 379. ZN člen 4, 23.
neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - odpoklicno upravičenje - dokazovanje zapadlosti terjatve - odstop od kreditne pogodbe - zastaranje judikatne terjatve - ničnost notarskega zapisa kreditne pogodbe
Upnik je dokazal tudi nastanek odpoklicnega upravičenja, s tem ko je dolžnikoma s pozivom z dne 4. 6. 2015 dal dodaten 15 dnevni rok za plačilo zapadlih obveznosti. Drži sicer, kar navaja pritožba, da upnik navedenega poziva z dne 4. 6. 2015 skupaj z vročilnico v postopku ni nikoli predložil, vendar pa se višje sodišče strinja, da je upnik nastanek odpoklicnega upravičenja kljub temu dokazal. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je v odgovoru na ugovor priloženem Sporazumu na predlog dolžnikov z dne 30. 6. 2015, ki sta ga dolžnika podpisala, navedeno, da je banka dne 4. 6. 2015 na podlagi 10. člena Kreditne pogodbe kreditojemalca in zastavitelja 1 ter poroka in zastavitelja 2 pozvala na plačilo zapadlih obveznosti najkasneje do 22. 6. 2015. Enako izhaja tudi iz odgovoru na ugovor priložene Izjave o razdoru z dne 23. 6. 2015. Dolžnika sta torej v Sporazumu z dne 30. 6. 2015 s svojima podpisoma potrdila, da jima je banka s pozivom z dne 4. 6. 2015 dala dodaten 15 dnevni rok za izpolnitev in to je tudi po presoji višjega sodišča odločilno.
pogodba - vrnitev darila - soglasje volj za sklenitev pogodbe - zastopanje stranke - upravičenost za zastopanje
Za razsojo ni relevantno, ali je skrbnik pri sklenitvi Dogovora o vrnitvi posojila prekoračil z odločbo CSD dana mu upravičenja za zastopanje tožnice. Tožeča stranka se na prekoračitev upravičenja za zastopanje ne sklicuje, toženka pa se na neupravičeno zastopanje in prekoračitev pooblastil za zastopanje ne more uspešno sklicevati (72. in 73. člen OZ).
FINANČNO POSLOVANJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00023007
ZTVP-1 člen 139, 168. ZTFI člen 213, 240, 241, 241/1. OZ člen 6, 86, 190.
pogodba o gospodarjenju z vrednostnimi papirji - pogodba o bančnem depozitu - ugotovitveni zahtevek - ničnost pogodbe - podrejeni tožbeni zahtevek - dajatveni denarni zahtevek - neupravičena obogatitev - pogodbena odškodninska odgovornost - navidezna kumulacija zahtevkov - izročitev pogodbe - prevod listin v slovenski jezik - dokazna ocena vseh dokazov - ocena verodostojnosti priče - vrnitev plačanega zneska - protipravnost ravnanja - sklepčnost trditev - tveganje - padec cene delnic - naložbena politika - varovanje interesov naročnika - kršitev dolžnostnega ravnanja - skrbno ravnanje - dolžna skrbnost
Glede na povzeto ureditev v ZTVP-1 in ZTFI ter upoštevaje dejstvo, da vlagatelj prevzema določeno tveganje padca vrednosti delnic, kar je vgrajeno v samo pogodbo o gospodarjenju z vrednostnimi papirji, je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da bi morala tožnica za to, da bi bile njene trditve glede očitane kršitve pogodbenih obveznosti sklepčne, najprej konkretno opredeliti dogovorjeno naložbeno politiko, nato pa navesti, v čem in kdaj konkretno je toženka kršila svojo dolžnost ravnati skladno s skrbnostjo dobrega strokovnjaka zaradi varstva vrednosti tožničinega portfelja vrednostnih papirjev.