OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00024344
SPZ člen 115, 118, 118/4, 118/5. OZ člen 255, 336, 336/1, 347, 352, 355, 355/1, 355/1-6, 434. ZPP člen 214.
stroški obratovanja in upravljanja - poslovni prostor - najem poslovnih prostorov - aktivna in pasivna legitimacija - upravnik poslovne stavbe - kdaj začne teči zastaranje - 3-letni zastaralni rok
Pri najemu poslovnih prostorov se uporabljajo določbe ZPSPP, ki pa ne vsebujejo določb o upravniku, zato se glede tega uporabljajo določbe 115. do 118. člena SPZ. Pogodbeni dogovor med lastnikom in najemnikom, na podlagi katerega se najemnik zaveže, da bo plačeval stroške upravljanja, obratovanja in vzdrževanja stavbe, je zgolj dogovor o prevzemu izpolnitve (434. člen OZ), ki razmerja med upravnikom in najemnikom ne ureja. Na podlagi navedenih določb SPZ in OZ torej upravnik ni aktivno legitimiran za izterjavo obratovalnih stroškov in stroškov upravljanja od najemnika. Če teh najemnik ne poravna, mora upravnik stroške izterjati od etažnih lastnikov.
Senat zavrne predlagane dokaze, za katere misli, da niso pomembni za odločitev, in v sklepu navede, zakaj jih je zavrnil. Sodišče prve stopnje je na naroku za glavno obravnavo sprejelo sklep, katere dokazne predloge bo izvedlo. Razlog, zakaj ostalih predlaganih dokazov ni izvedlo oz. je dokazne predloge (zaslišanje strank) zavrnilo, je navedlo v izpodbijani sodbi, in sicer da je vsa odločilna dejstva ugotovilo na podlagi navedb in listin. S tem je svojo odločitev utemeljilo.
CESTE IN CESTNI PROMET - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV
VSL00023040
OZ člen 131, 131/1. ZCes-1 člen 2, 3. ZPP člen 318.
poseg v lastninsko pravico - zmanjšanje vrednosti nepremičnine - denarna odškodnina zaradi razlastitve - pojem in status javnih cest - kategorizirana javna cesta - protipravno ravnanje nosilca oblasti - gradnja ceste - sprememba prometnega režima - dejanska razlastitev - denarno nadomestilo - vrednost nepremičnine - izdaja zamudne sodbe - pogoji za izdajo zamudne sodbe - sklepčnost tožbe - neprerekana dejstva - dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, ne smejo biti v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik - nečitljiv podpis - podpis zastopnika oziroma pooblaščenca - pristnost podpisa
Nečitljivo podpisane vloge zaradi teže zagrožene pravne sankcije (zavrženje vloge) ne gre enačiti s povsem nepodpisano vlogo (brez odvetnikovega žiga in podpisa), sploh pa ne v primeru, ko gre za podpis s strani pravne osebe, ki v postopku nastopa kot pooblaščena odvetniška družba, in ne kot sama stranka, ter ne obstaja utemeljen dvom glede identitete podpisnika oziroma glede pristnosti podpisa.
Tožnik v tej pravdi zahteva plačilo odškodnine za škodo (zmanjšanje vrednosti nepremičnin), ki jo je utrpel zaradi protipravnega ravnanja toženke, ki mu je z izdajo Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Šmartno pri Litiji in brez predpisanega predhodnega odkupa nepremičnin ali opravljenega postopka razlastitve (torej brez kakršnegakoli nadomestila) v dejanskem smislu odvzela lastninsko pravico na spornih nepremičninah, na katerih že potekajo ceste. Protipravnega ravnanja toženke torej v obravnavanem primeru ne predstavlja gradnja ceste na spornih nepremičninah, temveč sprememba obstoječega pravnega režima na že zgrajeni cesti, do česar je prišlo s kategorizacijo ceste z občinskim odlokom. Pred kategorizacijo cesta na spornih nepremičninah ni bila v javni uporabi, temveč je predstavljala prometno površino, na kateri se je opravljal promet na način in pod pogoji, kot jih je v skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa določil lastnik ali od njega pooblaščeni upravljavec.
predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju - zavrnitev predloga - popravni sklep o dedovanju - izdaja odločbe po uradni dolžnosti - poprava očitnih napak - opredelitev nepremičnine - označba nepremičnine
Dodatni sklep o dedovanju s 3. 6. 2009 ni bil realiziran v zemljiški knjigi zaradi nepreciznega zapisa sodišča, saj sodišče po pomoti ni pravilno označilo predmetnih nepremičnin, zato je prvostopenjsko sodišče ugotovljeno napako popravilo. Na podlagi poprave bo lahko zemljiška knjiga izvedla vknjižbo lastninske pravice na dediče, kot je bilo odločeno v dodatnem sklepu s 3. 6. 2009.
Prva toženka bi morala dostop do tako spolzke površine v zdravilišču gostom terapevtske kolonije preprečiti, kar kljub pritožbenemu sprenevedanju prve toženke ne bi bil prav nič zapleten ukrep.
Ravnanje prve toženke, ki izjemno drseče površine v zdravilišču ni zavarovala, ni bilo v skladu z zahtevano skrbnostjo dobrega strokovnjaka, zaradi česar je odškodninsko odgovorna.
Vsako ravnanje oškodovanca, ki je objektivno prispevalo k nastanku škodnega dogodka oziroma škode, še nima značilnosti ravnanja, ki je razlog za (delno) razbremenitev odškodninske odgovornosti odškodninsko odgovorne osebe. Takšno ravnanje mora imeti znake neskrbnega ravnanja. V čem naj bi bilo tožničino ravnanje neskrbno oziroma premalo skrbno, pritožnici ne pojasnita in tega tudi nista storili v postopku pred sodiščem prve stopnje. V tem, da gre nekdo (očitno po pomoti ali zaradi pomanjkanja informacij) v restavracijo v hotelu, ko ta ne deluje, ni ničesar neskrbnega.
začasna odredba v družinskih sporih - določitev višine preživnine za otroka - potrebe preživninskega upravičenca - stanovanjski kredit - porazdelitev preživninskega bremena
Tudi pri določitvi začasne preživnine je treba upoštevati toženčeve boljše materialne in pridobitne zmožnosti ter tožničino večjo obremenjenost z varstvom in vzgojo otrok.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - aleatorna pogodba - razveljavitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju - prekluzivni rok - izpolnjevanje pogodbe - neznosnost skupnega bivanja - dejansko stanje - odgovornost za neizpolnjevanje pogodbe
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da predmetne pogodbe ni mogoče razvezati, in sicer ne iz razloga neznosnosti skupnega življenja, kot tudi ne iz razloga neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti po drugem oziroma tretjem odstavku 561. člena OZ (razvezna razloga sta enaka tudi pri pogodbi o preužitku po 568. členu OZ). Glede prvega je zaključilo, da zatrjevane neznosne razmere med tožnico in tožencem same po sebi niso razvezni razlog, stranki pa ne prebivata skupaj oziroma skupno življenje v pogodbi ni bilo dogovorjeno. Takšno stališče je najti tudi v sodni praksi Vrhovnega sodišča.
OZ člen 40, 40/1, 40/2, 569, 569/1. ZPP člen 8, 354, 354/1, 355, 355/1.
posojilna pogodba - ničnost pogodbe - nagibi za sklenitev pogodbe - kavza pogodbe - brezobrestno posojilo - neodplačna pogodba - verska skupnost - zmotna uporaba materialnega prava - pomanjkljiva dokazna ocena - razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje - dopolnitev dokaznega postopka
Pri brezobrestnem posojilu, torej pogodbi neodplačne narave, je skladno s sodno prakso pravno relevantnen tudi nagib. Ta sicer ni kavza pogodbe že sam po sebi, pač pa takrat, ko je nasprotni stranki takšen nagib znan in dejansko z njim soglaša.
Pravdni stranki sta že v pogodbi dogovorili plačilo odškodnine za primer toženčevega predčasnega odstopa od pogodbe. Dogovorili pa sta tudi način obračuna le-te in njeno višino (glej 4. člen pogodbe). Pritožbeno stališče tožene stranke, da tožnik do odškodnine ni upravičen je zato zgrešeno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00023309
ZKP člen 359, 359/1-1, 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372/1, 394, 394/1. KZ-1 člen 122, 122/1, 122/2, 191, 191/1.
nasilje v družini - lahka telesna poškodba - kršitev kazenskega zakona - konkretizacija zakonskih znakov - protispisnost - kršitev pravice do obrambe - izvedenec psihiatrične stroke - soprispevek oškodovanca - pristranskost sodišča
Pritožbeno sodišče je ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti (prvi odstavek 383. člena ZKP) ugotovilo, da opis dejanja v prvi alineji točke I izreka izpodbijane sodbe ni v zadostni meri konkretiziran, zaradi česar je v tem delu podana kršitev kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP, ker je sodišče prve stopnje kršilo kazenski zakon v vprašanju, ali je dejanje, zaradi katerega se obdolženec preganja, kaznivo dejanje.
Iz prve alineje točke I izreka izpodbijane sodbe izhaja, da je obdolženec po konfliktu, ki sta ga z oškodovanko imela med vožnjo, od oškodovanke zahteval, da gre iz avta, ko pa je izstopila, je sam odpeljal dalje. Takšen opis dejanja, ko konkretnega izvršitvenega ravnanja ni mogoče subsumirati pod katero izmed obravnavanih alternativnih oblik obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, po oceni pritožbenega sodišča ne predstavlja kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1.
ZOFVI člen 109, 109/6.. ZDR-1 člen 12, 12/1, 54, 54/1, 54/1-8, 54/1-15, 56.. ZDR člen 10, 10/1, 52, 52/1, 52/1-7, 52/1-13.
pogodba o zaposlitvi (PZ) za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - dejavnost vzgoje in izobraževanja - (ne)izpolnjevanje pogojev
Pri razlogu za sklepanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas po 8. alineji prvega odstavka 54. člena ZDR-1 gre za povsem drugo situacijo, kot jo ureja šesti odstavek 109. člena ZOFVI. Po 8. alineji prvega odstavka 54. člena ZDR-1 se pogodba o zaposlitvi za določen čas sklene, da se delavec v tem določenem času pripravlja na delo, se usposablja ali izpopolnjuje, oz. se izobražuje; po šestem odstavku 109. člena ZOFVI pa gre za opravljanje dela, ne da bi delavec izpolnjeval zahtevane pogoje.
Toženka je bila, da bi bile pogodbe o zaposlitvi za določen čas, sklenjene s tožnikom, zakonite, dolžna podati trditve in dokazati obstoj tistega razloga, iz katerega je pogodbe o zaposlitvi za določen čas sklepala. Zgolj dejstvo, da tožnik za zasedbo delovnega mesta ni izpolnjeval zahtevanih pogojev, še ne pomeni avtomatično, da je toženka pogodbe o zaposlitvi za določen čas z njim sklenila zakonito. Bistveno je, da je v zadnjih štirih pogodbah za določen čas navedla drug razlog za njihovo sklepanje (8. alineja prvega odstavka 54. člena ZDR-1), tega razloga pa ni utemeljila. Glede na takšno ugotovitev je pravilna razsoja, da so bile pogodbe o zaposlitvi za določen čas s tožnikom sklenjene nezakonito in se na podlagi 56. člena ZDR-1 šteje, da je tožnik s toženko sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
stranska intervencija - zavrnitev predloga - pravica do pritožbe
Ne drži, da tožena stranka nima pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep, da bi se lahko pritožila le družba, ki se je priglasila k stranski intervenciji, in da je pritožba nedovoljena. Kolikor sodišče intervencijo zavrne, se lahko intervenient pa tudi stranka, ki se z intervenientovo udeležbo v postopku strinja, proti sklepu sodišča o zavrnitvi intervencije pritoži.
dejanska etažna lastnina - navidezna solastnina - pravno neurejen primer - promet z nepremičninami - stavba z več posameznimi deli - družbena lastnina - razpolaganje s premoženjem - razpolaganje občine z nepremičninami - volja - dodeljevanje stanovanj - stanovanje, vrnjeno denacionalizacijskemu upravičencu - oblikovanje etažne lastnine - sklenitev pogodbe - predmet odkupa - vrednost solastnega deleža - solastnina etažnih lastnikov - spor o velikosti solastniškega deleža
Etažna lastnina je lahko nasta(ja)la še pred uveljavitvijo SPZ (ki je takšno obliko lastnine predvidel oziroma določil pogoje za njen nastanek), pri čemer je bila dejansko vzpostavljena, ne pa tudi pravno urejena.
Za presojo, ali je bila v posameznem primeru vzpostavljena dejanska etažna lastnina ali (pa) ohranjena solastnina, je pomembna okoliščina, ali se je promet odvijal s posameznimi deli stavbe in ali se je to zgodilo po volji vseh (vknjiženih ali izven-knjižnih) lastnikov nepremičnine, na kateri stavba stoji.
V času, ko je celotna enotna parcela vključno z obema predmetnima (na njej stoječima) stavbama Ulica 1 in Ulica 2 (v posledici podržavljenja) postala družbena lastnina in prešla v upravljanje ter uporabo toženkine pravne prednice, je (lahko) slednja izključno sama razpolagala z vsemi stanovanji in poslovnimi prostori (v obeh stavbah). To razpolaganje se je kazalo v njenem dodeljevanju stanovanjskih pravic (in pobiranju stanarin) oziroma dajanju poslovnih prostorov v najem (sklepanju najemnih pogodb in pobiranju najemnin), posledica česar je bilo oblikovanje dejanske etažne lastnine v 80-ih letih prejšnjega stoletja.
napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - sporna dejstva med dediči - (ne)veljavnost oporoke - pisna oporoka pred pričami - manj verjetna pravica dediča - zapuščinska obravnava
Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da na pravdo napoti pritožnika, saj je pravica dediča, ki se opira na oporoko, verjetnejša kot pravica dediča, ki se opira na zakon, glede na to, da oporoka na prvi pogled formalne pogoje za veljavnost izpolnjuje.
varstvo služnosti - nujna pot - ustanovitev nujne poti - denarno nadomestilo za uporabo nujne poti - vznemirjanje služnostne pravice - preprečevanje izvrševanja služnosti - služnost hoje in vožnje
Ko je nujna pot določena, se lastnik služečega zemljišča ne more upirati izvrševanju hoje in voženj v določenem obsegu. Dejstvo, da bo za vožnje potrebno še zgraditi škarpo ali kako drugače pot utrditi, ne opravičuje lastnika služečega zemljišča, da brani lastniku gospodujočega zemljišča in njegovim pooblaščencem, da pot uporabljajo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - UPRAVNI POSTOPEK - USTAVNO PRAVO
VSL00024258
Uredba Komisije (ES) št. 501/2008 z dne 5. junija 2008 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 3/2008 o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo na notranjem trgu in v tretjih državah člen 26, 27. Uredba Sveta (EGS) št. 4045/89 z dne 21. decembra 1989 o pregledu transakcij, ki so del sistema financiranja Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada, s strani držav članic in o razveljavitvi Direktive 77/435/EGS člen 11. Uredba Sveta (ES) št. 485/2008 z dne 26. maja 2008 o pregledu transakcij, ki so del sistema financiranja Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada, s strani držav članic (Kodificirana različica) člen 1, 1/1, 3, 3/1. Uredba o izvajanju uredbe (ES) o pregledu transakcij, ki so del sistema financiranja Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada, s strani držav članic (2011) člen 4. ZPP člen 8, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZDavP-2 člen 141, 141/1. ZDDV-1 člen 82. ZUP člen 135, 135/4, 260, 263. ZKme-1 člen 17, 42, 45, 56, 56/2. URS člen 14, 14/1, 22. ZUNEO člen 4, 4/3. OZ člen 191.
pogodba o sofinanciranju - vračilo neupravičeno prejetih sredstev - sodna ali upravna pristojnost - civilnopravni spor - pristojnost sodišča splošne pristojnosti - pogodbena ureditev razmerja - pravica do enakega varstva pravic - načelo kontradiktornosti - načelo razumnega pričakovanja - grajanje procesnih kršitev - upoštevanje napotkov višjega sodišča - upravna pogodba - izredno pravno sredstvo - inšpekcijski nadzor - dokaz iz drugega postopka - načelo proste presoje dokazov - pavšalne pritožbene navedbe
V konkretnem primeru gre za civilno-pravni spor, za odločanje o katerem je pristojno sodišče splošne pristojnosti. Temelj zahtevka namreč predstavljajo tožničine trditve o toženkini dolžnosti povrnitve neupravičeno pridobljenih sredstev (in plačilu kazni), kot je bilo to predvideno v pogodbi o sofinanciranju v povezavi s 26. in 27. členom Uredbe Komisije (ES) št. 501/2008. Okoliščine, da v predmetni zadevi v vlogi tožnika nastopa država, da obstaja (predhodno izdana) upravna odločba oziroma odločbe, kot tudi vprašanje urejenosti upravnih pogodb v našem pravnem redu, ne vplivajo na dejstvo, da sta pravdni stranki vprašanje neupravičeno prejetih sredstev sami pogodbeno uredili in s tem začrtali tudi (civilno-pravni) način uveljavitve njihovega vračila.
Okoliščina, da dokaz izvira iz drugega pravnega postopka, ni ovira za njegovo upoštevanje; je pa tako kot za katerikoli drug dokaz, predlagan v civilnem postopku, predpostavka ta, da je bil pridobljen na zakonit (dopusten) način.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00028372
ZPP člen 184, 184/2, 274, 274/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZPotK člen 7. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 2.
dobrovernost - merilo povprečnega potrošnika - valutno tveganje - informacijska dolžnost banke - profesionalna skrbnost - nepoštenost predmeta pogodbe - nejasni pogodbeni pogoji - nepošteni pogodbeni pogoji - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - slaba vera banke - obseg pojasnilne dolžnosti - predmet pogodbe - pojasnilna dolžnost - dokaz z zaslišanjem prič - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - pravica do izjave - prepozen dokazni predlog - kredit - kredit v CHF - kreditna pogodba v CHF - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - posojilo v tuji valuti - valutna klavzula - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - pojasnilna dolžnost banke - opustitev pojasnilne dolžnosti - dolžna profesionalna skrbnost - ničnost pogodbe - sprememba tožbe - dajatveni tožbeni zahtevek - pravni interes - procesna predpostavka - zavrženje tožbe - jezikovna nejasnost določil - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank
Iz pisne kreditne pogodbe sicer jasno izhaja, da gre za kredit v CHF, katerega evrska protivrednost se izračuna po tečaju ECB na določen dan. Vendar je povprečni potrošnik s tem (kvečjemu) seznanjen z možnostjo zvišanja (in znižanja) vrednosti tuje valute ter možno negativno posledico (z zvišanjem kreditne obveznosti), ni pa mu omogočeno ovrednotenje prevzetega tveganja. Vključenost tega besedila v kreditno pogodbo zato še ne daje podlage za sklep o izpolnitvi pojasnilne dolžnosti toženke.
Sodišče prve stopnje je pri presoji, ali je bila tožnica ustrezno informirana, preveliko težo pripisalo njeni izobrazbi (že iz razloga, ker je nima s področja ekonomske ali finančne stroke), kot tudi dejstvu, da je informacije o kreditu v CHF predhodno pridobila od prijatelja. Banka je dolžna pojasnilno dolžnost opraviti v vsakem primeru, in sicer v obsegu, ki se zahteva za standard povprečnega potrošnika. Tudi če bi se štelo, da ima posamezen potrošnik višjo raven strokovnega znanja, to ne omogoča zaključka, da v razmerju do prodajalca ali ponudnika ni šibkejša stranka. Aktivnosti in neaktivnosti potrošnika v zvezi z iskanjem informacij banke ne odvezujejo pojasnilne dolžnosti v enakem obsegu; ni pa več v sferi banke, na kakšen način bo prejete informacije potrošnik upošteval pri svoji odločitvi. Podlage za sklep, da je toženka izpolnila svojo pojasnilno dolžnost, tudi ne daje okoliščina, da je med pravdnima strankama predhodno že bila sklenjena kreditna pogodba v EUR. Odločilno ne more biti niti dejstvo, da tožnica ni izkoristila možnosti konverzije kredita iz CHF v EUR. Zaradi zmotnih materialnopravnih stališč sodišče prve stopnje konkretne vsebine in obsega toženkinih pojasnil ni ugotavljalo. Ker je na podlagi tožničinih osebnih okoliščin presodilo, da se je pomena in tveganj kreditne pogodbe v CHF ter gibanja tečaja CHF/EUR morala in mogla zavedati, se do njenih navedb o pomanjkljivo opravljeni pojasnilni dolžnosti toženke ni opredelilo.
Tudi na podlagi tega, kakšna je bila (običajna) praksa toženke glede svetovanja kreditojemalcem pri sklepanju kreditnih pogodb v CHF, je mogoče ugotoviti vsebino informacij, opozoril in zagotovil, ki jih je pred in ob sklenitvi kreditne pogodbe prejela tožnica.
pogodba - vrnitev darila - soglasje volj za sklenitev pogodbe - zastopanje stranke - upravičenost za zastopanje
Za razsojo ni relevantno, ali je skrbnik pri sklenitvi Dogovora o vrnitvi posojila prekoračil z odločbo CSD dana mu upravičenja za zastopanje tožnice. Tožeča stranka se na prekoračitev upravičenja za zastopanje ne sklicuje, toženka pa se na neupravičeno zastopanje in prekoračitev pooblastil za zastopanje ne more uspešno sklicevati (72. in 73. člen OZ).
protipravnost ravnanja - odškodninska odgovornost - objava zapisnika o rubežu v uradnem listu
Tožena stranka s tem, ko je zahtevala predhodno plačilo storitve (objava zapisnika o rubežu), ni ravnala protipravno, saj ji tega ne prepoveduje noben predpis. Zmotno je stališče pritožnika, da bi ji takšno ravnanje predpis moral posebej dovoljevati. Tožena stranka s pogojevanjem objave s predhodnim plačilom tudi po oceni pritožbenega sodišča ni presegla okvirov svobode ravnanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00024044
ZOPNI člen 4, 5, 5/1, 34, 34/1, 57, 57/1. ZPP člen 325, 325/1, 326, 326/4.
premoženje nezakonitega izvora - odvzem premoženja nezakonitega izvora - čas storitve kaznivega dejanja - trenutek pridobitve premoženja - razveljavitev zakonske določbe - odvzem nadomestnega premoženja - predlog za dopolnitev sodbe - dopolnitev sodbe - povračilo stroškov postopka
Prvostopenjsko sodišče je svojo odločitev o odvzemu premoženja oprlo (tudi) na kasneje razveljavljeno določbo prvega odstavka 57. člena ZOPNI/11. Glede na to, da so bila kazniva dejanja izvršena pred uveljavitvijo ZOPNI/11, določba prvega odstavka 57. člena zakona pa razveljavljena, po tem zakonu ni (več) nobene pravne podlage za odvzem premoženja prvemu tožencu in z njim povezanim osebam.
Do premika premoženja v premoženjsko pravno sfero prvega toženca je prišlo, še preden je 29. 11. 2011 začel veljati ZOPNI/11, nakar je svojo obliko le spreminjalo. Da spremenjeno premoženje deli usodo premoženja iz katerega izvira, izhaja tudi iz opredelitve pojavnih oblik premoženja v drugem delu 1. točke 4. člena ZOPNI/11, po kateri premoženje niso le stvari in pravice, ki iz njega neposredno izvirajo, ampak tudi premoženje, ki iz njega neposredno ali posredno izhaja, premoženje, v katero je spremenjeno, in premoženje, s katerim je pomešano.
Tožeči stranki (novi) drugi odstavek 34. člena ZOPNI omogoča privilegirano spremembo tožbe, tako da zahteva odvzem premoženja, ki ustreza vrednosti premoženja nezakonitega izvora ali plačilo tej vrednosti ustrezajočega zneska. A le v primeru, ko zaradi okoliščin, nastalih po vložitvi tožbe, odvzem premoženja nezakonitega izvora ni več mogoč, ne pa tudi v primeru, ko okoliščine, ki onemogočajo odvzem premoženja nezakonitega izvora, nastanejo pred vložitvijo tožbe, tako kot v tej zadevi.