CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00022862
SPZ člen 65, 65/2, 100. SZ-1 člen 3, 23. ZPP člen 333, 333/1. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 125, 125/1, 125/3.
varstvo lastninske pravice - varstvo skupne lastnine - varstvo solastnine - skupna lastnina - solastnina - nedoločeni deleži - domneva enakih deležev - pripadajoče zemljišče k več objektom - skupno pripadajoče zemljišče - varstvo na celi stvari - sklepčnost tožbe - nesklepčnost tožbe - rok za pritožbo - prehodna določba
Ker so tožniki trdili, da sporne nepremičnine predstavljajo pripadajoče zemljišče k več stavbam, bi morali s tožbo zahtevati ugotovitev skupne lastnine in ne zgolj ugotovitev lastnine. To, da v zahtevku tožniki niso opredelili deležev, ki pripadajo vsakokratnim lastnikom v zahtevku navedenih stavb, namreč še ne pomeni, da so zahtevali ugotovitev skupne lastnine. Tudi pri solastnini namreč ni nujno, da so solastniški deleži določeni - če niso, se domneva, da so enaki (glej drugi odstavek 65. člena SPZ). Ker tožniki zahtevka kljub ugovorom toženke v teku postopka niso popravili, je zaključek sodišča, da je tožba nesklepčna, pravilen.
Tožba je nesklepčna tudi zato, ker tožniki pri postavitvi zahtevka niso upoštevali določila 100. člena SPZ. Ta jim, ob upoštevanju ponujenih trditev, sicer daje pravico do tožbe za varstvo skupne lastnine, pri čemer tudi ni nujno, da so bodisi na aktivni bodisi na pasivni strani zajeti s tožbo vsi skupni lastniki, vendar pa tako varstvo lahko zahtevajo le na celi stvari in le v korist vseh skupnih lastnikov.
vmesna sodba - objektivna odškodninska odgovornost - odgovornost države - nevarna stvar - strelno orožje - okvara sluha zaradi uporabe strelnega orožja - služenje vojaškega roka - zaščitni čepki - prekomeren hrup - krivdna odškodninska odgovornost - soprispevek oškodovanca - sokrivda - vzročna zveza - ravnanje oškodovanca - posledica - duševna bolezen - shizofrenija - teorija o adekvatni vzročnosti - vzročnost za obseg škode
Uporaba strelnega orožja je uporaba nevarne stvari, ki pomeni večjo nevarnost za okvaro sluha. Tožena stranka je skušala povečano nevarnost zmanjšati tako, da je predpisala in omogočila uporabo zaščitnih čepkov za ušesa. Vendar s takim ravnanjem ni vplivala na spremembo lastnosti za okvaro sluha nevarne puške. Puška je še vedno ostala v pravnem pomenu nevarna stvar.
Tudi ob dejstvu, da bi imel tožnik čepek v ušesu, bi lahko nastala tožnikova škoda, zato ni vzročne zveze med ravnanjem tožnika, ko ni ustavil streljanja in izvedel predpisanega protokola in nastalo posledico.
Skladno z uporabo teorije o adekvatni vzročnosti je sodišče ugotavljalo vzročnost za obseg konkretne škode. Na podlagi ugotovitev obeh izvedencev je pravilno sklepalo, da se brez tožnikove poškodbe pri tožniku ne bi razvila duševna bolezen. To je sklepalo na podlagi stanja tožnika pred poškodbo. Če bi se izkazalo, da je bil pred poškodbo tožnik duševno bolan, ali pa je imel takšne duševne težave, iz katerih bi se lahko razvila ta duševna bolezen, bi bilo moč pritrditi pritožbi, da je tožnikova bolezen posledica, ki je nenavadna in preveč oddaljena glede na poškodbo. Ob ugotovitvah, da tožnik ni bil duševno bolan in se tudi ni zdravil zaradi kakšnih duševnih težav, iz katerih se lahko razvije shizofrenija, pa pritožbi ni mogoče pritrditi.
ZFPPIPP člen 122, 122/1, 122/1-8, 341, 341/2, 341/3, 341/3-1.
stečajni postopek nad pravno osebo - prodaja v stečajnem postopku - sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe - javna dražba - razpis javne dražbe - objava javne dražbe - objava na portalu AJPES - izklicna cena - sklep o prodaji - pravnomočnost sklepa
Pritožnik nima prav, ko navaja, da bi morala upraviteljica dražbo oglaševati v mednarodnih glasilih. Ta navedba je tudi pavšalna, saj ne navede, v katerih glasilih in na kakšen način. Ne glede na to je upraviteljica javnost preko portala Ajpes seznanila z razpisom pete javne dražbe in s tem zadostila pogojem iz 8. točke prvega odstavka 122. člena ZFPPIPP.
neupravičena uporaba - plačilo uporabnine - solastnik - uporaba stvari v solastnini - okoriščenje in prikrajšanje - višina koristi
Če solastnik nepremičnino brezplačno uporablja sam, pa takšna uporaba ni posledica izjavnovoljnega ravnanja ostalih solastnikov, posega v njihova lastninskopravna upravičenja na nepremičnini. Če mu pri tem nastane korist, jo je dolžan ostalim solastnikom povrniti. Prikrajšani solastnik mora za utemeljenost svojega zahtevka za povrnitev koristi oziroma plačilo uporabnine dokazati: a) da je solastnik nepremičnine, b) da jo drugi solastnik brezplačno uporablja sam ali souporablja v obsegu, ki presega njegov idealni del, da gre torej za „uporabo tuje stvari“ in je zato okoriščen in c) da za brezplačno uporabo oziroma okoriščenje nima pravnega temelja. Solastnik, ki nepremičnino uporablja, pa se bo lahko razbremenil svoje obveznosti plačila uporabnine, če bo zatrjeval in dokazal: a) da je dobroverni posestnik celotne nepremičnine (drugi odstavek 95. člena SPZ), ali b) da ima s solastnikom sklenjen dogovor, na podlagi katerega lahko brezplačno uporablja celotno nepremičnino, ali c) da je solastnik z dovoljenjem do preklica (prekarij) privolil v svoje prikrajšanje.
varstvo služnosti - nujna pot - ustanovitev nujne poti - denarno nadomestilo za uporabo nujne poti - vznemirjanje služnostne pravice - preprečevanje izvrševanja služnosti - služnost hoje in vožnje
Ko je nujna pot določena, se lastnik služečega zemljišča ne more upirati izvrševanju hoje in voženj v določenem obsegu. Dejstvo, da bo za vožnje potrebno še zgraditi škarpo ali kako drugače pot utrditi, ne opravičuje lastnika služečega zemljišča, da brani lastniku gospodujočega zemljišča in njegovim pooblaščencem, da pot uporabljajo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - UPRAVNI POSTOPEK - USTAVNO PRAVO
VSL00024258
Uredba Komisije (ES) št. 501/2008 z dne 5. junija 2008 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 3/2008 o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo na notranjem trgu in v tretjih državah člen 26, 27. Uredba Sveta (EGS) št. 4045/89 z dne 21. decembra 1989 o pregledu transakcij, ki so del sistema financiranja Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada, s strani držav članic in o razveljavitvi Direktive 77/435/EGS člen 11. Uredba Sveta (ES) št. 485/2008 z dne 26. maja 2008 o pregledu transakcij, ki so del sistema financiranja Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada, s strani držav članic (Kodificirana različica) člen 1, 1/1, 3, 3/1. Uredba o izvajanju uredbe (ES) o pregledu transakcij, ki so del sistema financiranja Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada, s strani držav članic (2011) člen 4. ZPP člen 8, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZDavP-2 člen 141, 141/1. ZDDV-1 člen 82. ZUP člen 135, 135/4, 260, 263. ZKme-1 člen 17, 42, 45, 56, 56/2. URS člen 14, 14/1, 22. ZUNEO člen 4, 4/3. OZ člen 191.
pogodba o sofinanciranju - vračilo neupravičeno prejetih sredstev - sodna ali upravna pristojnost - civilnopravni spor - pristojnost sodišča splošne pristojnosti - pogodbena ureditev razmerja - pravica do enakega varstva pravic - načelo kontradiktornosti - načelo razumnega pričakovanja - grajanje procesnih kršitev - upoštevanje napotkov višjega sodišča - upravna pogodba - izredno pravno sredstvo - inšpekcijski nadzor - dokaz iz drugega postopka - načelo proste presoje dokazov - pavšalne pritožbene navedbe
V konkretnem primeru gre za civilno-pravni spor, za odločanje o katerem je pristojno sodišče splošne pristojnosti. Temelj zahtevka namreč predstavljajo tožničine trditve o toženkini dolžnosti povrnitve neupravičeno pridobljenih sredstev (in plačilu kazni), kot je bilo to predvideno v pogodbi o sofinanciranju v povezavi s 26. in 27. členom Uredbe Komisije (ES) št. 501/2008. Okoliščine, da v predmetni zadevi v vlogi tožnika nastopa država, da obstaja (predhodno izdana) upravna odločba oziroma odločbe, kot tudi vprašanje urejenosti upravnih pogodb v našem pravnem redu, ne vplivajo na dejstvo, da sta pravdni stranki vprašanje neupravičeno prejetih sredstev sami pogodbeno uredili in s tem začrtali tudi (civilno-pravni) način uveljavitve njihovega vračila.
Okoliščina, da dokaz izvira iz drugega pravnega postopka, ni ovira za njegovo upoštevanje; je pa tako kot za katerikoli drug dokaz, predlagan v civilnem postopku, predpostavka ta, da je bil pridobljen na zakonit (dopusten) način.
Glede na ugotovljene toženčeve zdravstvene omejitve tudi na psihičnem področju ter ob ugotovitvi, da nima izkušenj s podobnimi deli, kar vse je bilo kot odločilno upoštevano ob določitvi rente, bi tako tožnica morala izkazati predvsem, da bi bil toženec dela na razpisanih delovnih mestih sposoben opravljati.
Tožnica nastopa bistveno spremenjenih okoliščin, zaradi katerih bi bil toženec sposoben opravljati ponujeno delo, kar bi omogočilo ukinitev dosojene rente, v pravno relevantnem obdobju ni izkazala. Takšne okoliščine niso obstajale ne ob vložitvi tožbe niti v času izdaje sodbe, saj se zdravstveno stanje toženca ni izboljšalo, ponujeni delovni mesti pa njegovi delovni zmožnosti ne ustrezata. Ker gre za strokovno vprašanje, ki se nanaša na toženčevo zdravstveno stanje, bi nasprotno tožnica lahko izkazala le z ustreznim izvedencem psihiatrične stroke, vendar je v tej smeri podan dokazni predlog umaknila.
ZOFVI člen 109, 109/6.. ZDR-1 člen 12, 12/1, 54, 54/1, 54/1-8, 54/1-15, 56.. ZDR člen 10, 10/1, 52, 52/1, 52/1-7, 52/1-13.
pogodba o zaposlitvi (PZ) za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - dejavnost vzgoje in izobraževanja - (ne)izpolnjevanje pogojev
Pri razlogu za sklepanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas po 8. alineji prvega odstavka 54. člena ZDR-1 gre za povsem drugo situacijo, kot jo ureja šesti odstavek 109. člena ZOFVI. Po 8. alineji prvega odstavka 54. člena ZDR-1 se pogodba o zaposlitvi za določen čas sklene, da se delavec v tem določenem času pripravlja na delo, se usposablja ali izpopolnjuje, oz. se izobražuje; po šestem odstavku 109. člena ZOFVI pa gre za opravljanje dela, ne da bi delavec izpolnjeval zahtevane pogoje.
Toženka je bila, da bi bile pogodbe o zaposlitvi za določen čas, sklenjene s tožnikom, zakonite, dolžna podati trditve in dokazati obstoj tistega razloga, iz katerega je pogodbe o zaposlitvi za določen čas sklepala. Zgolj dejstvo, da tožnik za zasedbo delovnega mesta ni izpolnjeval zahtevanih pogojev, še ne pomeni avtomatično, da je toženka pogodbe o zaposlitvi za določen čas z njim sklenila zakonito. Bistveno je, da je v zadnjih štirih pogodbah za določen čas navedla drug razlog za njihovo sklepanje (8. alineja prvega odstavka 54. člena ZDR-1), tega razloga pa ni utemeljila. Glede na takšno ugotovitev je pravilna razsoja, da so bile pogodbe o zaposlitvi za določen čas s tožnikom sklenjene nezakonito in se na podlagi 56. člena ZDR-1 šteje, da je tožnik s toženko sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00023025
ZIZ člen 272. SPZ člen 100. ZZZDR člen 51. ZN člen 47.
regulacijska (ureditvena) začasna odredba - obstoj verjetnosti terjatve - skupno premoženje - bivša zakonca - skupna lastnina zakoncev - upravljanje skupnega premoženja po razvezi zakonske zveze - ureditev razmerij med solastniki z začasno odredbo - ureditev razmerja med skupnimi lastniki
Sporni objekt spada v skupno premoženje pravdnih strank in je predmet delitve v dveh pravdnih postopkih. Gre za premoženje, ki sta ga zakonca pridobila z delom v času trajanja njune zakonske zveze, zato sta postala njegova skupna lastnika na podlagi zakonske določbe drugega odstavka 51. člena ZZZDR. Zgolj dejstvo, da je v zemljiški knjigi vpisana njuna solastnina, kar je pogosta praksa ob nakupu nepremičnin, ob odsotnosti trditev, da je prišlo do delitve skupnega premoženja z obličnostjo, kot je terja 47. člen Zakona o notariatu, samo po sebi z zadostno verjetnostjo ne potrjuje, da bi bil zakonski premoženjski režim spremenjen.
Po določilu 100. člena SPZ imata solastnik in skupni lastnik pravico do tožbe za varstvo lastninske pravice na celi stvari, solastnik pa tudi pravico do tožbe za varstvo svoje pravice na delu stvari. Medsebojno petitorno zaščito imajo torej samo solastniki, ki vedno proti vsem lahko varujejo svoj delež na stvari, medtem ko tovrstne medsebojne zaščite skupni lastniki nimajo. Lastninski deleži skupnih lastnikov namreč niso določeni, zato ne morejo uveljavljati lastninske zaščite pred transformacijo skupne lastnine v solastnino.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00028372
ZPP člen 184, 184/2, 274, 274/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZPotK člen 7. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 2.
dobrovernost - merilo povprečnega potrošnika - valutno tveganje - informacijska dolžnost banke - profesionalna skrbnost - nepoštenost predmeta pogodbe - nejasni pogodbeni pogoji - nepošteni pogodbeni pogoji - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - slaba vera banke - obseg pojasnilne dolžnosti - predmet pogodbe - pojasnilna dolžnost - dokaz z zaslišanjem prič - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - pravica do izjave - prepozen dokazni predlog - kredit - kredit v CHF - kreditna pogodba v CHF - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - posojilo v tuji valuti - valutna klavzula - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - pojasnilna dolžnost banke - opustitev pojasnilne dolžnosti - dolžna profesionalna skrbnost - ničnost pogodbe - sprememba tožbe - dajatveni tožbeni zahtevek - pravni interes - procesna predpostavka - zavrženje tožbe - jezikovna nejasnost določil - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank
Iz pisne kreditne pogodbe sicer jasno izhaja, da gre za kredit v CHF, katerega evrska protivrednost se izračuna po tečaju ECB na določen dan. Vendar je povprečni potrošnik s tem (kvečjemu) seznanjen z možnostjo zvišanja (in znižanja) vrednosti tuje valute ter možno negativno posledico (z zvišanjem kreditne obveznosti), ni pa mu omogočeno ovrednotenje prevzetega tveganja. Vključenost tega besedila v kreditno pogodbo zato še ne daje podlage za sklep o izpolnitvi pojasnilne dolžnosti toženke.
Sodišče prve stopnje je pri presoji, ali je bila tožnica ustrezno informirana, preveliko težo pripisalo njeni izobrazbi (že iz razloga, ker je nima s področja ekonomske ali finančne stroke), kot tudi dejstvu, da je informacije o kreditu v CHF predhodno pridobila od prijatelja. Banka je dolžna pojasnilno dolžnost opraviti v vsakem primeru, in sicer v obsegu, ki se zahteva za standard povprečnega potrošnika. Tudi če bi se štelo, da ima posamezen potrošnik višjo raven strokovnega znanja, to ne omogoča zaključka, da v razmerju do prodajalca ali ponudnika ni šibkejša stranka. Aktivnosti in neaktivnosti potrošnika v zvezi z iskanjem informacij banke ne odvezujejo pojasnilne dolžnosti v enakem obsegu; ni pa več v sferi banke, na kakšen način bo prejete informacije potrošnik upošteval pri svoji odločitvi. Podlage za sklep, da je toženka izpolnila svojo pojasnilno dolžnost, tudi ne daje okoliščina, da je med pravdnima strankama predhodno že bila sklenjena kreditna pogodba v EUR. Odločilno ne more biti niti dejstvo, da tožnica ni izkoristila možnosti konverzije kredita iz CHF v EUR. Zaradi zmotnih materialnopravnih stališč sodišče prve stopnje konkretne vsebine in obsega toženkinih pojasnil ni ugotavljalo. Ker je na podlagi tožničinih osebnih okoliščin presodilo, da se je pomena in tveganj kreditne pogodbe v CHF ter gibanja tečaja CHF/EUR morala in mogla zavedati, se do njenih navedb o pomanjkljivo opravljeni pojasnilni dolžnosti toženke ni opredelilo.
Tudi na podlagi tega, kakšna je bila (običajna) praksa toženke glede svetovanja kreditojemalcem pri sklepanju kreditnih pogodb v CHF, je mogoče ugotoviti vsebino informacij, opozoril in zagotovil, ki jih je pred in ob sklenitvi kreditne pogodbe prejela tožnica.
Tožniki opozarjajo na notarski zapisnik skupščine, po katerem se je skupščina pričela ob 18.10 uri ter končala ob 19.15 uri, in iz katerega ni razvidno, da bi bila skupščina prekinjena ali odložena, in zatrjujejo, da notarska listina (kot javna listina) dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Kljub temu, da prekinitev v notarskem zapisniku ni bila zabeležena, pa to še ne pomeni, da je dejansko ni bilo. Glede na izpovedi, ki so povzete tudi v sodbi sodišča prve stopnje, je sodišče utemeljeno verjelo pričam, ki so izpovedovale o prekinitvi (odložitvi).
podjemna pogodba - končni rezultat - dejansko stanje - dejansko opravljeno delo - predmet obveznosti podjemnika - izdelava projektne dokumentacije - pridobitev gradbenega dovoljenja - odstop od pogodbe zaradi neizpolnitve
Predmet (vsebina) podjemnikove obveznosti ni samo delo, ki ga opravlja podjemnik, da bi opravil (končni) posel, ki se ga je zavezal opraviti, ampak (šele) končni rezultat, ki se ga je zavezal doseči, torej opravljeno delo (opravljen posel).
Tožnica je sicer izdelala geodetski načrt, vodilno mapo, načrt arhitekture in načrt gradbenih konstrukcij pred odstopom toženca od podjemne pogodbe, vendar pa se je za toženca zavezala pridobiti gradbeno dovoljenje, ki ga ni pridobila.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00024735
ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97f.. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1, 1/3.. ZSSloV člen 53, 53/2.
neizrabljen tedenski počitek - vojak - misija
Toženka pripadnikom na mednarodnih misijah ne more odrekati pravice do tedenskega počitka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00024344
SPZ člen 115, 118, 118/4, 118/5. OZ člen 255, 336, 336/1, 347, 352, 355, 355/1, 355/1-6, 434. ZPP člen 214.
stroški obratovanja in upravljanja - poslovni prostor - najem poslovnih prostorov - aktivna in pasivna legitimacija - upravnik poslovne stavbe - kdaj začne teči zastaranje - 3-letni zastaralni rok
Pri najemu poslovnih prostorov se uporabljajo določbe ZPSPP, ki pa ne vsebujejo določb o upravniku, zato se glede tega uporabljajo določbe 115. do 118. člena SPZ. Pogodbeni dogovor med lastnikom in najemnikom, na podlagi katerega se najemnik zaveže, da bo plačeval stroške upravljanja, obratovanja in vzdrževanja stavbe, je zgolj dogovor o prevzemu izpolnitve (434. člen OZ), ki razmerja med upravnikom in najemnikom ne ureja. Na podlagi navedenih določb SPZ in OZ torej upravnik ni aktivno legitimiran za izterjavo obratovalnih stroškov in stroškov upravljanja od najemnika. Če teh najemnik ne poravna, mora upravnik stroške izterjati od etažnih lastnikov.
Pravica do izvedbe dokazov ni absolutna. Ker je že iz listinskih dokazov razvidno, da je tožnikov odškodninski zahtevek absolutno zastaral, zaslišanje tožnika ne bi v ničemer pripomoglo k razjasnitvi dejanskega stanja.
Tožnik se ne more uspešno sklicevati na domnevno "pravno zmedo" v zvezi z razlago spornih določb o odgovornosti družbenikov za obveznosti družbe. Ta namreč za uveljavljanje njegove odškodninske terjatve do toženke ni mogla predstavljati nepremagljive ovire, ki bi lahko zadržala zastaranje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00023309
ZKP člen 359, 359/1-1, 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372/1, 394, 394/1. KZ-1 člen 122, 122/1, 122/2, 191, 191/1.
nasilje v družini - lahka telesna poškodba - kršitev kazenskega zakona - konkretizacija zakonskih znakov - protispisnost - kršitev pravice do obrambe - izvedenec psihiatrične stroke - soprispevek oškodovanca - pristranskost sodišča
Pritožbeno sodišče je ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti (prvi odstavek 383. člena ZKP) ugotovilo, da opis dejanja v prvi alineji točke I izreka izpodbijane sodbe ni v zadostni meri konkretiziran, zaradi česar je v tem delu podana kršitev kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP, ker je sodišče prve stopnje kršilo kazenski zakon v vprašanju, ali je dejanje, zaradi katerega se obdolženec preganja, kaznivo dejanje.
Iz prve alineje točke I izreka izpodbijane sodbe izhaja, da je obdolženec po konfliktu, ki sta ga z oškodovanko imela med vožnjo, od oškodovanke zahteval, da gre iz avta, ko pa je izstopila, je sam odpeljal dalje. Takšen opis dejanja, ko konkretnega izvršitvenega ravnanja ni mogoče subsumirati pod katero izmed obravnavanih alternativnih oblik obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, po oceni pritožbenega sodišča ne predstavlja kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1.
dejanska etažna lastnina - navidezna solastnina - pravno neurejen primer - promet z nepremičninami - stavba z več posameznimi deli - družbena lastnina - razpolaganje s premoženjem - razpolaganje občine z nepremičninami - volja - dodeljevanje stanovanj - stanovanje, vrnjeno denacionalizacijskemu upravičencu - oblikovanje etažne lastnine - sklenitev pogodbe - predmet odkupa - vrednost solastnega deleža - solastnina etažnih lastnikov - spor o velikosti solastniškega deleža
Etažna lastnina je lahko nasta(ja)la še pred uveljavitvijo SPZ (ki je takšno obliko lastnine predvidel oziroma določil pogoje za njen nastanek), pri čemer je bila dejansko vzpostavljena, ne pa tudi pravno urejena.
Za presojo, ali je bila v posameznem primeru vzpostavljena dejanska etažna lastnina ali (pa) ohranjena solastnina, je pomembna okoliščina, ali se je promet odvijal s posameznimi deli stavbe in ali se je to zgodilo po volji vseh (vknjiženih ali izven-knjižnih) lastnikov nepremičnine, na kateri stavba stoji.
V času, ko je celotna enotna parcela vključno z obema predmetnima (na njej stoječima) stavbama Ulica 1 in Ulica 2 (v posledici podržavljenja) postala družbena lastnina in prešla v upravljanje ter uporabo toženkine pravne prednice, je (lahko) slednja izključno sama razpolagala z vsemi stanovanji in poslovnimi prostori (v obeh stavbah). To razpolaganje se je kazalo v njenem dodeljevanju stanovanjskih pravic (in pobiranju stanarin) oziroma dajanju poslovnih prostorov v najem (sklepanju najemnih pogodb in pobiranju najemnin), posledica česar je bilo oblikovanje dejanske etažne lastnine v 80-ih letih prejšnjega stoletja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00024044
ZOPNI člen 4, 5, 5/1, 34, 34/1, 57, 57/1. ZPP člen 325, 325/1, 326, 326/4.
premoženje nezakonitega izvora - odvzem premoženja nezakonitega izvora - čas storitve kaznivega dejanja - trenutek pridobitve premoženja - razveljavitev zakonske določbe - odvzem nadomestnega premoženja - predlog za dopolnitev sodbe - dopolnitev sodbe - povračilo stroškov postopka
Prvostopenjsko sodišče je svojo odločitev o odvzemu premoženja oprlo (tudi) na kasneje razveljavljeno določbo prvega odstavka 57. člena ZOPNI/11. Glede na to, da so bila kazniva dejanja izvršena pred uveljavitvijo ZOPNI/11, določba prvega odstavka 57. člena zakona pa razveljavljena, po tem zakonu ni (več) nobene pravne podlage za odvzem premoženja prvemu tožencu in z njim povezanim osebam.
Do premika premoženja v premoženjsko pravno sfero prvega toženca je prišlo, še preden je 29. 11. 2011 začel veljati ZOPNI/11, nakar je svojo obliko le spreminjalo. Da spremenjeno premoženje deli usodo premoženja iz katerega izvira, izhaja tudi iz opredelitve pojavnih oblik premoženja v drugem delu 1. točke 4. člena ZOPNI/11, po kateri premoženje niso le stvari in pravice, ki iz njega neposredno izvirajo, ampak tudi premoženje, ki iz njega neposredno ali posredno izhaja, premoženje, v katero je spremenjeno, in premoženje, s katerim je pomešano.
Tožeči stranki (novi) drugi odstavek 34. člena ZOPNI omogoča privilegirano spremembo tožbe, tako da zahteva odvzem premoženja, ki ustreza vrednosti premoženja nezakonitega izvora ali plačilo tej vrednosti ustrezajočega zneska. A le v primeru, ko zaradi okoliščin, nastalih po vložitvi tožbe, odvzem premoženja nezakonitega izvora ni več mogoč, ne pa tudi v primeru, ko okoliščine, ki onemogočajo odvzem premoženja nezakonitega izvora, nastanejo pred vložitvijo tožbe, tako kot v tej zadevi.
začasna odredba v družinskih sporih - določitev višine preživnine za otroka - potrebe preživninskega upravičenca - stanovanjski kredit - porazdelitev preživninskega bremena
Tudi pri določitvi začasne preživnine je treba upoštevati toženčeve boljše materialne in pridobitne zmožnosti ter tožničino večjo obremenjenost z varstvom in vzgojo otrok.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00023039
ZDen člen 72. OZ člen 103. ZPP člen 189.
odškodnina zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja - litispendenca - identiteta zahtevkov - procesna predpostavka - ureditev razmerij med udeleženci - delni sporazum - uveljavljanje zahtevka - več pravnih podlag - izpolnitev pogodbene obveznosti - plačilo odškodnine - trditvena in dokazna podlaga
Izpodbijani sklep je napačen - izdan v nasprotju s 189. členom ZPP, ki ureja litispendenco, in tudi pomanjkljiv. Sodišče je namreč pri presoji objektivne istovetnosti tožbenih zahtevkov v celoti prezrlo prvi pravni temelj, na katerem temelji sicer enoten tožbeni predlog: zatrjevani sklenjeni sporazum med pravdnima strankama o plačilu dogovorjene odškodnine za kmetijska zemljišča in dele kmetijskih zemljišč. Za primer, da bi sodišče menilo, da predloženi sporazum o delni ureditvi odškodninskih razmerij med strankama ne predstavlja pravne podlage za ugoditev tožbenemu zahtevku v višini glavnice, pa je tožnica uveljavljala tudi (drugo) pravno podlago: plačilo odškodnine po drugem odstavku 72. člena ZDen zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja s tistimi podržavljenimi in vrnjenimi zemljišči, ki so v celoti ali vsaj v delu kmetijska. Sodišče se je pri presoji ugovora litispendence zmotno omejilo le na pravno podlago drugega temelja in zato zmotno presodilo, da je podana istovetnost tožbenih zahtevkov v tej in že prej pričeti pravdi.
Zahtevek za izpolnitev pogodbene obveznosti in zahtevek iz naslova plačila odškodnine zaradi nezmožnosti uporabe oziroma upravljanja z nepremičninami na podlagi drugega odstavka 72. člena ZDen res temeljita na enotnem časovnem dogajanju (vračilo nepremičnin tožnici v postopku denacionalizacije). Vendar sta v razmerju subsidiarnosti: tožnica uveljavlja odškodninski zahtevek po zakonu le, če ne bo uspela z zahtevkom, ki temelji na izpolnitvi pogodbe. Po vsebini gre torej za drugačen tožbeni predlog. Čeprav je postavljen enoten tožbeni (dajatveni) zahtevek za plačilo denarne terjatve, iz trditvene in dokazne podlage tožnice izhaja, da ima tožbeni predlog v dejanskem in pravnem pogledu različno oziroma dvojno podlago. Zatrjevana so dejstva, ki bodo relevantna za presojo pogodbene podlage zahtevka in na drugi strani druga dejstva, ki so potrebna za presojo zahtevka ob neposredni uporabi drugega odstavka 72. člena ZDen za plačilo odškodnine. Kadar so za uporabo različnih pravnih norm relevantna različna dejstva, gre za drug tožbeni temelj, čeprav dejstva izhajajo iz istega historičnega dogodka.