ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 36, 36/1, 36/2, 36/3. ZPP člen 370, 370/1, 394, 394-10.
vrnitev sodne takse - predlog za obnovo postopka - nastanek taksne obveznosti - zavrnitev predloga za obnovo postopka - razmerje med predlogom za obnovo postopka in revizijo
Pritožnica je naprej vložila predlog za obnovo postopka in potem še revizijo zoper odločbo v rednem postopku. S prvim izrednim sredstvom je bila neuspešna, z drugim uspešna. Kot nedvomno izhaja iz samih določb ZPP, gre za dva ločena postopka, ki ju je tožnica vodila. Ni mogoča razlaga, kot jo ponuja pritožnica, da zaradi uspeha z enim izrednim pravnim sredstvom, to pomeni tudi uspeh drugega (izrednega) pravnega sredstva, saj se pri obeh presojajo povsem drugi dejanski stanovi upoštevaje druge pravne podlage.
Interpretacija, ki jo je sodišče prve stopnje izpeljalo zgolj iz določbe četrtega odstavka 95. člena ZKP, je preozka. Glede stroškov kazenskega postopka, ki se nanašajo na postavljenega zagovornika (zagovornika po uradni dolžnosti), je potrebno določbo četrtega odstavka 95. člena ZKP razlagati v povezavi z določbo prvega odstavka 97. člena ZKP ter tretjim odstavkom 92. člena ZKP. Po določbi tretjega odstavka 92. člena ZKP sodišče potrebne izdatke in nagrado postavljenega zagovornika izplača najprej iz sredstev organa, ki vodi kazenski postopek, pozneje pa se ti stroški izterjajo od tistega, ki jih je po določbah tega zakona dolžan poravnati. Če je bil obdolžencu zagovornik postavljen, pa bi bilo ogroženo njegovo vzdrževanje ali vzdrževanje oseb, ki jih je obdolženec dolžan vzdrževati, če bi moral plačati zagovorniku nagrado in potrebne izdatke, se ti izplačajo iz proračunskih sredstev (prvi odstavek 97. člena ZKP). Slednje pomeni, da je obdolženec dejansko oproščen plačila teh stroškov. Primerjava vsebine in namena zgoraj navedenih določb po oceni pritožbenega sodišča pripelje do razlage, da ni razloga, da ne bi sodišče prve stopnje obsojencu, ki je predlagal obročno plačilo stroškov kazenskega postopka, dovolilo, da nagrado in potrebne izdatke postavljene zagovornice povrne v obrokih, ob izpolnjenih pogojih iz prvega odstavka 97. člena ZKP in četrtega odstavka 95. člena ZKP (če bi s plačilom bilo ogroženo njegovo vzdrževanje ali vzdrževanje oseb, ki jih je dolžan vzdrževati). Tako stališče je sprejelo tudi Višje sodišče v Ljubljani v sklepu opr. št. I Kp 1361/2008 z dne 3.12.2008 in Višje sodišče v Mariboru v sodbi opr. št. III Kp 44027/2018 z dne 20.12.2018.
ZDSS-1 člen 31.. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 121, 125, 125/1.
uporaba zakona - zavrženje revizije - prehodne in končne določbe
Le prvotna sodba sodišča prve stopnje je bila izdana pred začetkom uporabe ZPP-E, medtem ko je bila sodba sodišča prve stopnje v ponovljenem postopku izdana po 14. 9. 2017. Zato se postopek z izrednim pravnim sredstvom in s tem vprašanje dovoljenosti revizije rešuje po določbah ZPP, ne pa po določbi 31. člena ZDSS-1, ki ne velja več, kot je pravilno razlogovalo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu.
ZDR‑1 v določbah o disciplinski odgovornosti, daje sodno varstvo le delavcu in sicer v 200. členu. V 3. odstavku 172. člena ZDR-1 izrecno določa, da je sklep delodajalca o izrečeni denarni kazni, zoper katerega delavec ni zahteval arbitražnega ali sodnega varstva, izvršilni naslov, ki se izvrši po pravilih, ki veljajo za sodno izvršbo, zato lahko delodajalec na njegovi podlagi zahteva izvršbo. Glede na ugotovitev, da toženec odločitve o disciplinski odgovornosti, ki mu je bila vročena, ni izpodbijal, tožeča stranka z izvršilnim naslovom že razpolaga, zato je zaradi pomanjkanja pravne koristi tožeče stranke za vložitev tožbe sodišče prve stopnje ob uporabi določbe 1. odstavka 274. člena ZPP tožbo pravilno zavrglo.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00024439
ZDR-1 člen 179, 179/1.. OZ člen 131, 131/1, 186, 186/1.. ZDSS-1 člen 5, 5/1.. ZVZD-1 člen 52.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - stvarna pristojnost - glavni izvajalec - gradbeni podizvajalec - premoženjska škoda - tuja nega in pomoč
V obravnavani zadevi je bila prvo tožena stranka izvajalec del, medtem ko je bila drugo tožena stranka, ki je bila tožnikov delodajalec, podizvajalka za posamezne segmente del na posameznem sklopu del, za katerega prvo tožna stranka ni imela kapacitet. Za izvajanje teh del sta prvo in drugo tožena stranka sklenili pogodbi za izvajanje del, ki pa je veljata le v razmerju do teh dveh strank. Tožnik tako ni opravljal dela za prvo toženo stranko, ampak za drugo toženo stranko, ki je bila podizvajalec del za prvo toženo stranko. Prvo tožena stranka zato v razmerju do tožnika ni mogla predstavljati delodajalca.
Sodna praksa kot škodo zaradi stroškov za tujo pomoč in nego priznava tudi pomoč in nego, ki jo oškodovancu nudijo (brezplačno) družinski člani. Pomoč in nega, ki jo je tožniku nudila žena, vsekakor presega običajno pomoč in skrb med zakoncema, stanje, zaradi katerega je tožnik potreboval tujo nego in pomoč, pa je, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, povzročila drugo tožena stranka.
Ker na podlagi določb sodne poravnave ni moč sklepati, da je tožnica v pravdi uspela, na tožena na podlagi drugega odstavka 15. člena ZST-1 ni moč prevaliti plačila sodne takse, plačila katere je bila tožnica oproščena. Iz sodne poravnave ne izhaja, da bi stranki izrazili voljo z namenom, da bo strošek sodne takse, ki bi ga bila sicer dolžna kriti tožnica, kril toženec.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00022644
KZ-1 člen 186, 186/1. ZKP člen 354, 354/1, 358, 358-3, 371, 371/1-9, 498, 498/1.
neupravičen promet s prepovedanimi drogami - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - dajanje v promet - hramba z namenom prodaje - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - objektivna identiteta obtožbe in sodbe - prekoračitev obtožbe
Abstraktni in konkretni del obtožnice sicer predstavljata celoto, a je sodišče vezano na dejstveni, torej konkretni opis zakonskih znakov očitanega kaznivega dejanja in ne na prepis abstraktnih zakonskih znakov.
Pri pravno relevantnih dejstvih sme sodišče izpustiti iz opisa dejanskega stanja posamezne oblike izvršitvenega dejanja, če so od večih alternativnih oblik dokazane samo nekatere. Ni pa dopustno konkretnega opisa dopolniti z izvršitveno obliko, za katero je sodišče prve stopnje ocenilo, da je dokazana, pa je prej konkretni del obtožnega akta ni vseboval.
V obravnavanem primeru za predlagalni delikt oziroma za kazenski pregon, kjer predstavlja predlog oškodovanca za kazenski pregon procesno predpostavko. Iz spisovnih podatkov je razvidno, da je bilo obravnavano kaznivo dejanje storjeno dne 4. 4. 2015, ko oškodovanec, ki je bil rojen dne 24. 7. 2000, še ni bil star šestnajst let, ko bi lahko, skladno z določbo drugega odstavka 54. člena ZKP, predlog za kazenski pregon vložil tudi sam. Po določbi prvega odstavka 54. člena ZKP za mladoletnike in osebe, ki jim je popolnoma vzeta poslovna sposobnost, poda predlog oziroma vloži zasebno tožbo njihov zakoniti zastopnik, to je starši ali pa skrbnik, v primeru, da je bil oškodovancu sploh postavljen. V konkretni kazenski zadevi je kazenski postopek, sprva po obtožnem predlogu zoper obdolžena J. F. in M. R. zaradi kaznivega dejanja nasilništva po drugem v zvezi s prvim odstavkom 296. člena KZ-1, stekel na podlagi kazenske ovadbe oziroma predloga za pregon, ki ga je dne 20. 4. 2015 vložila M. C., socialna delavka v Vzgojnem zavodu X. Na glavni obravnavi dne 18. 5. 2016 pa je državna tožilka tisti del obtožnega predloga, ki se nanaša na M. R., umaknila, na glavni obravnavi dne 8. 12. 2016 pa obdolženemu J. F. očitano kaznivo dejanje spremenila v kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena KZ-1. V taki procesni situaciji pa je postal predlog oškodovanca ali njegovega zakonitega zastopnika za kazenski pregon nujna procesna predpostavka. Iz spisovnega gradiva je sicer razvidno, da je predlog za kazenski pregon vložila socialna delavka M. C. s soglasjem direktorice oziroma ravnateljice L. Z., ki pa ni upravičena opraviti tega procesnega dejanja, saj ne more biti oškodovančeva zakonita zastopnica, in je sodišče prve stopnje s tem, ko je štelo, da je ta procesni moment podan, zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 5. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Stanje stvari, razvidno iz spisovnega gradiva, pa ni dopuščalo spremembe izpodbijane sodbe. Nikakršnega dvoma namreč ni o tem, da oškodovanec zakonitega zastopnika ima, in sicer očeta L. M.. Sodišče prve stopnje je sicer slednjega povabilo na glavno obravnavo, vendarle pa s tipskim vabilom za oškodovanca. V njem je sicer navedeno, da je bil L. M. vabljen kot zakoniti zastopnik mladoletnega oškodovanca, ni pa bil poučen o tem, zakaj ga sodišče sploh vabi oz. o njegovem položaju in pravicah, ki jih kot zakoniti zastopnik mladoletnega oškodovanca ima. Zato je pritožbeno sodišče sodišču prve stopnje v razveljavitvenem sklepu dalo navodilo, da kot prava neukemu zakonitemu zastopniku mladoletnega oškodovanca v spremnem dopisu, priloženemu vabilu na glavno obravnavo, njegovo procesno situacijo podrobneje obrazloži, predvsem v smislu pomena danega soglasja k vloženemu predlogu za kazenski pregon. Sodišče prve stopnje je v skladu z navodili pritožbenega sodišča oškodovančevemu očetu poslalo navedeni spremni dopis, oškodovančev oče pa je v danem roku osmih dni podal predlog za pregon (dne 6. 7. 2017). S tem je ta procesna predpostavka za pregon kaznivega dejanja izpolnjena. Drugačna subjektivna pravna stališča zagovornika v pritožbi niso sprejemljiva. Zato očitana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 5. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ni podana.
Vložnica ni ravnala v skladu s sklepom prvostopenjskega sodišča o popravi, saj ni predložila zahtevane dokončne odločbe (vložnica je dokončno odločbo predložila v pritožbenem postopku). Vložnica tako ni ravnala v skladu s sklepom prvostopenjskega sodišča o popravi in so jo doletele sankcije določene v petem odstavku 108. člena ZPP.
nadomestitev kazni zapora - delo v splošno korist - povratništvo - teža kaznivega dejanja - predkaznovanost - vedenje obsojenca med prestajanjem kazni
Dejstvo, da je bil nekdo že obsojen za kaznivo dejanje ali kazniva dejanja, ne preprečuje, da bi bila takšnemu obsojencu kazen zapora lahko nadomeščena z delom v splošno korist, vendar je pri tem potrebno upoštevati obseg njegove predkaznovanosti ter ostale subjektivne in objektivne okoliščine, na podlagi katerih je potrebno presoditi, ali je alternativni način izvršitve kazni zapora obsojencu smiselno in utemeljeno izreči in ali bo tudi takšen način izvršitve zaporne kazni pri njemu dosegel isti namen kot zapor.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00023084
KZ-1 člen 57, 57/3.. ZKP-UPB8 člen 506, 506/4.
pogojna obsodba - posebni pogoj - postopek za preklic pogojne obsodbe
Za izpolnitev posebnega pogoja iz pogojne obsodbe v navedeni pravnomočni sodbi ne obstajajo zakonski pogoji. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje preklicalo pogojno obsodbo, čeprav dodatni pogoj nima podlage v nobenem pravnem naslovu, niti v navedeni pravnomočni sodbi niti zahtevek ni bil prisojen v posebni pravdi. Ker torej izpodbijana sodba o preklicu pogojne obsodbe temelji na neizpolnitvi dodatnega pogoja, glede katerega oškodovana družba nima potrebnega pravnega naslova, jo je pritožbeno sodišče spremenilo tako, da je ta posebni pogoj, določen v pogojni obsodbi, odpravilo.
IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00022854
ZIZ člen 42b, 231. ZMZPP člen 108. ZZDT-1 člen 25, 25/1. ZPPOPGHR člen 4, 4/1. ZTuj-2 člen 37, 37/6, 37a, 37a/1. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 33, 38, 38/1, 40.
izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - zahtevek za vrnitev na delo - pravočasnost predloga - priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - hrvaška sodna odločba - vrnitev delavca, ki je tujec, na delo - dovoljenje tujcu - izvršljivost izvršilnega naslova - nemožnost izpolnitve
Tako imenovano „incidenter priznanje“, ko lahko o priznanju in izvršitvi odloči izvršilno sodišče kot o predhodnem vprašanju s sklepom o izvršbi, je možno le v primeru izvršitev izvršilnih naslovov iz tretjih držav, ki niso članice EU. Pri izvršitvi tuje sodne odločbe na podlagi Uredbe Bruselj I pa je priznanje in razglasitev izvršljivosti v posebnem delibacijskem postopku pred okrožnim sodiščem pogoj, da lahko izvršilno sodišče s sklepom dovoli in opravi izvršbo.
Izvršilni naslov ni v Republiki Sloveniji neizvršljiv že zaradi golega dejstva, da je upnik hrvaški državljan. Dolžnika veže izvršilni naslov, pri čemer je imel ves čas od izdaje izvršilnega naslova dovoljenja, ki (dokler) so bila potrebna in katerih obstoj je prerekal, možnost za upnika pridobiti sam.
stranska intervencija - zavrnitev predloga - pravica do pritožbe
Ne drži, da tožena stranka nima pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep, da bi se lahko pritožila le družba, ki se je priglasila k stranski intervenciji, in da je pritožba nedovoljena. Kolikor sodišče intervencijo zavrne, se lahko intervenient pa tudi stranka, ki se z intervenientovo udeležbo v postopku strinja, proti sklepu sodišča o zavrnitvi intervencije pritoži.
OZ člen 347, 347/1, 347/2, 250, 251, 251/4, 251/5. Uredba Sveta (ES) 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES člen 15. Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti člen 1, 1/2, 3.
pogodbena kazen - zamuda z izpolnitvijo - občasna terjatev - zastaranje - zastaranje občasnih denarnih terjatev - zastaralni rok - splošni petletni zastaralni rok
Značilnost občasnih terjatev je njihova samostojnost in določenost oziroma določljivost po višini, zato ne gre za občasne terjatve, če se te nanašajo na dele neke celote.
Pogodbeno kazen zaradi zamude v izpolnitvi je mogoče uveljavljati samo: 1) ko je dolžnik pogodbeno obveznost (z zamudo) izpolnil ali 2) ko upnik kumulativno uveljavlja tudi izpolnitveni zahtevek.
Pogodbena kazen zaradi zamude ni objektivna posledica dolžnikove zamude (kot so to npr. zamudne obresti), zato mora upnik nemudoma po sprejemu izpolnitve dolžniku sporočiti, da si pridržuje pravico do uveljavljanja pogodbene kazni, sicer to pravico izgubi (peti odstavek 251. člen OZ). Upnik lahko zahteva plačilo pogodbene kazni v času od zamude z izpolnitvijo glavne obveznosti in vse do njene izpolnitve. Najkasneje z izpolnitvijo pogodbene obveznosti tako pogodbena kazen zapade v plačilo in ima upnik pravico terjati njeno izpolnitev.
Predmet tožbenega zahtevka je ena terjatev in ne seštevek dvanajstih samostojnih terjatev. Ker vtoževana terjatev nima narave občasne terjatve, zanjo ne velja triletni zastaralni rok iz prvega odstavka 347. člena OZ, temveč splošni petletni zastaralni rok, ki do vložitve tožbe še ni potekel.
SPZ člen 9, 28, 48, 72, 72/2, 95, 95/2, 95/8, 72, 72/2. OZ člen 198. ZTLR člen 21, 22, 23. ZD člen 27.
uporaba tuje stvari brez pravnega naslova - nadomestilo koristi od uporabe (uporabnina) - dobroverni posestnik - nedobroverni posestnik - privolitev v prikrajšanje - vlaganje v tujo nepremičnino - nova stvar - dogovor o nastanku solastnine - prekarij - zapuščina - zahtevek za vrnitev darila - alikvotni del zapuščine - dediščinska skupnost - višina nadomestila (uporabnine) - odklop električne energije - odklop vode
Neupravičeno uporabo tuje nepremičnine v prvi vrsti opredeljujejo pravila stvarnega prava, konkretno 95. in 96. člen SPZ. Ta pravila so v razmerju do drugačnih pravil, ki jih določa OZ, kasnejša, glede vrste koristi, ki jih urejajo, pa tudi posebna. Pravila iz SPZ zato izključujejo uporabo po vsebini drugačnih pravil OZ. Za dobrovernega posestnika drugi odstavek 95. člena SPZ določa, da ni dolžan plačati za uporabo stvari, medtem ko za nedobrovernega posestnika SPZ plačila za uporabo stvari ne ureja, zato se zanj uporabljajo pravila, določena v 198. členu OZ.
ZFPPIPP člen 224, 331, 389, 389/1, 410, 410/1, 410/2.
postopek osebnega stečaja - prodaja premoženja - sklep o prodaji - pritožba zoper sklep o prodaji - odpust obveznosti - stečajna masa - premoženje, ki spada v stečajno maso
V stečajno maso ne spada več le premoženje iz prvega odstavka 389. člena ZFPPIPP, ki ga dolžnik pridobi po pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti (drugi odstavek 410. člena ZFPPIPP). Iz navedenega sledi, da spada premoženje, ki je predmet izpodbijanega sklepa o prodaji, v stečajno maso, torej bo unovčeno v stečajnem postopku za kritje stroškov postopka in plačilo terjatev upnikov, in to ne glede na izid postopka odpusta obveznosti. Dolžnica se temu ne more izogniti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00022862
SPZ člen 65, 65/2, 100. SZ-1 člen 3, 23. ZPP člen 333, 333/1. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 125, 125/1, 125/3.
varstvo lastninske pravice - varstvo skupne lastnine - varstvo solastnine - skupna lastnina - solastnina - nedoločeni deleži - domneva enakih deležev - pripadajoče zemljišče k več objektom - skupno pripadajoče zemljišče - varstvo na celi stvari - sklepčnost tožbe - nesklepčnost tožbe - rok za pritožbo - prehodna določba
Ker so tožniki trdili, da sporne nepremičnine predstavljajo pripadajoče zemljišče k več stavbam, bi morali s tožbo zahtevati ugotovitev skupne lastnine in ne zgolj ugotovitev lastnine. To, da v zahtevku tožniki niso opredelili deležev, ki pripadajo vsakokratnim lastnikom v zahtevku navedenih stavb, namreč še ne pomeni, da so zahtevali ugotovitev skupne lastnine. Tudi pri solastnini namreč ni nujno, da so solastniški deleži določeni - če niso, se domneva, da so enaki (glej drugi odstavek 65. člena SPZ). Ker tožniki zahtevka kljub ugovorom toženke v teku postopka niso popravili, je zaključek sodišča, da je tožba nesklepčna, pravilen.
Tožba je nesklepčna tudi zato, ker tožniki pri postavitvi zahtevka niso upoštevali določila 100. člena SPZ. Ta jim, ob upoštevanju ponujenih trditev, sicer daje pravico do tožbe za varstvo skupne lastnine, pri čemer tudi ni nujno, da so bodisi na aktivni bodisi na pasivni strani zajeti s tožbo vsi skupni lastniki, vendar pa tako varstvo lahko zahtevajo le na celi stvari in le v korist vseh skupnih lastnikov.
ZST-1 člen 18. ZFPPIPP člen 121, 121/1. ZPP člen 365, 365-2. ZST-1 tarifna številka 5122.
postopek poenostavljene prisilne poravnave - postopek na prvi stopnji - enkratno plačilo sodne takse - pritožbeni postopek - sodna taksa za pritožbo - upoštevanje že plačane sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - zavrnitev ugovora zoper plačilni nalog - pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog - zavrnitev pritožbe
ZST-1 sicer določa načelo enkratnega plačila takse za postopek na posamezni stopnji, vendar to ne velja za nov pritožbeni postopek pred sodiščem druge stopnje. V tem primeru se za vsako novo pravno sredstvo odmeri nova sodna taksa. Za novi postopek na višji stopnji zakon upoštevanja že plačane takse za predhodni postopek ne določa, zato je za vsak postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje treba plačati polno takso.
ZPP člen 17, 17/2, 18, 18/1, 18/2, 154, 154/1. ZKme-1 člen 56, 56/2, 56/3, 56/4, 188.
sodna nepristojnost - zavrženje tožbe - pogodba o sofinanciranju - nepovratna sredstva v kmetijstvu - pravna podlaga za izplačilo - upravna odločba - kršitev pogodbene obveznosti - pravica do sodnega varstva - stroški postopka - načelo uspeha v pravdi
V pogodbi o sofinanciranju, ki jo podpišeta kmet in Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, ni opredeljeno vprašanje izplačila nepovratnih sredstev tako, da bi bilo lahko o obveznosti tožene stranke odločeno na podlagi pogodbe v pravdnem postopku. Zato se mora tožeča stranka (kmet) poslužiti upravnega postopka.
Če prvostopenjsko sodišče tožbe ne bi vročalo toženi stranki, stroški odgovora na tožbo res ne bi nastali. Vendar je tožnik vložil tožbo na nepristojno sodišče in s tem povzročil nastanek stroškov, zato je prav, da jih po načelu uspeha v pravdi tudi krije.
sodba na podlagi pripoznave - pripoznava tožbenega zahtevka - konec postopka zunaj glavne obravnave
ZPP v prvem odstavku 316. člena konec glavne obravnave določa kot skrajni časovni trenutek, do katerega lahko tožena stranka pripozna tožbeni zahtevek. Sodišče prve stopnje je to določbo povzelo v obrazložitvi sodbe, s tem pa ni navedlo, da je v zadevi opravilo glavno obravnavo.