KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00022753
ZKP člen 18, 18/1, 285a. KZ-1 člen 191, 191/1.
načelo proste presoje dokazov - upravičeni razlogi za zavrnitev dokazov - prepozen dokazni predlog - oprostitev obtožbe - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje - dokazna ocena pravno relevantnih izvedenih dokazov - kaznivo dejanje nasilja v družini
Pravilno pa je prvostopenjsko sodišče postopalo tudi, ko je zavrnilo dokazni predlog po zaslišanju priče Š. F., tako svojo odločitev pa je v točki 5 izpodbijane sodbe tehtno obrazložilo. Pri tem je utemeljeno izpostavilo, da že iz zapisnika o sprejemu ustne ovadbe (na katerega se oškodovanka sklicuje v svoji izpovedbi) izhaja, da se je oškodovanka po pomoč zatekla h kolegici, navedeni dokazni predlog pa je bil nato podan šele na glavni obravnavi dne 13. 12. 2018, torej po opravljeni preiskavi in predobravnavnem naroku, zaradi česar je pritrditi prvostopenjskemu sodišču, da je dokazni predlog prepozen (285a. člena ZKP), ob tem pa oškodovanka, navkljub svoji izrecni zavezi, da bo v roku sporočila naslov priče Š. F., tega ni storila.
IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00022854
ZIZ člen 42b, 231. ZMZPP člen 108. ZZDT-1 člen 25, 25/1. ZPPOPGHR člen 4, 4/1. ZTuj-2 člen 37, 37/6, 37a, 37a/1. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 33, 38, 38/1, 40.
izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - zahtevek za vrnitev na delo - pravočasnost predloga - priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - hrvaška sodna odločba - vrnitev delavca, ki je tujec, na delo - dovoljenje tujcu - izvršljivost izvršilnega naslova - nemožnost izpolnitve
Tako imenovano „incidenter priznanje“, ko lahko o priznanju in izvršitvi odloči izvršilno sodišče kot o predhodnem vprašanju s sklepom o izvršbi, je možno le v primeru izvršitev izvršilnih naslovov iz tretjih držav, ki niso članice EU. Pri izvršitvi tuje sodne odločbe na podlagi Uredbe Bruselj I pa je priznanje in razglasitev izvršljivosti v posebnem delibacijskem postopku pred okrožnim sodiščem pogoj, da lahko izvršilno sodišče s sklepom dovoli in opravi izvršbo.
Izvršilni naslov ni v Republiki Sloveniji neizvršljiv že zaradi golega dejstva, da je upnik hrvaški državljan. Dolžnika veže izvršilni naslov, pri čemer je imel ves čas od izdaje izvršilnega naslova dovoljenja, ki (dokler) so bila potrebna in katerih obstoj je prerekal, možnost za upnika pridobiti sam.
uporabnina - nedobroverni posestnik - zavrnitev dokaznega predloga - razveza pogodbe o finančnem leasingu - izročitev nepremičnine v posest
Tožena stranka se je branila, da stanovanja ni uporabljala. Tudi če bi ta trditev držala (pa ne, ker je v stanovanju toženka najmanj imela svojo opremo), to ni odločilno. Bistveno je, da toženka tožeči stranki stanovanja ni izročila v posest in ga je zato imela možnost uporabljati. Ker gre za nepremičnino, je treba uporabiti tudi določbe Stvarnopravnega zakonika (SPZ) in sicer 95. in 96. člen. Toženke ni mogoče šteti za dobrovernega posestnika. Po določbi drugega odstavka 96. člena SPZ mora nedobroverni posestnik povrniti tudi "plodove, ki jih ni obral", kar po ustaljeni sodni praksi pomeni, da ima lastnik pravico terjati plačilo uporabnine, ne glede na to, kako je posestnik stvar izkoriščal in tudi če je ni izkoriščal. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotavljalo višini uporabnine za konkretno nepremičnino glede na njen namen.
izredna denarna socialna pomoč - medicinsko tehnični pripomočki
Nakup postelje oziroma jogija ne predstavlja izrednih stroškov, ki bi bili vezani na preživljanje tožnice. Tožnica izredno denarno socialno pomoč uveljavlja za nakup novega ležišča oziroma vzmetnice, ki bi bil prilagojen njenim težavam s hrbtenico, saj ji sedanje ležišče ne ustreza. Tak nakup pa ni povezan z osnovnim preživljanjem. Ne gre namreč za dobrine, ki bi jih tožnica nujno potrebovala za preživetje in ki jih s svojimi dohodki zaradi materialne ogroženosti ne bi mogla pokriti. V primeru, da gre za zdravstvene težave, so za take primere predvideni medicinsko tehnični pripomočki (seveda če so zato izpolnjeni predpisani pogoji). O pravicah iz zdravstvenega zavarovanja pa odločajo pristojni organi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
odločitev o pravdnih stroških - rok za priglasitev stroškov postopka - priglasitev stroškov do konca glavne obravnave - sodna taksa za sodbo - nastanek taksne obveznosti - dodatni sklep
Stranka mora zahtevati povrnitev stroškov najpozneje do konca obravnave, ki je bila pred odločitvijo o stroških, razen, če gre za odločbo brez poprejšnjega obravnavanja (tretji odstavek 163. člena ZPP).V konkretnem primeru je bil zadnji narok pred izdajo sodbe, s katero je bilo odločeno o stroških postopka, opravljen 13. 4. 2017. Tožnica, ki ji je obveznost plačila sodne takse za sodbo nastala že 20. 6. 2013, bi morala zato najkasneje takrat zahtevati tudi povračilo takse za sodbo. Ker tega ni storila, je njen predlog, da se ji ta strošek (dodatno) prizna, prepozen in ga je treba zavreči.
Tožnik v predmetnem sodnem sporu ni navajal nobenih konkretnejših dejstev, ki bi opravičevala domnevo, da je bila kršena prepoved diskriminacije. Tudi v pritožbi zgolj navaja, da ni bil izbran zaradi svoje starosti. Priče, ki so sodelovale v natečajni komisiji, so zanikale takšne navedbe tožnika, sodišče prve stopnje pa je ob ugotovitvi, da je izbrani kandidat izpolnjeval razpisne pogoje, navedbam tožene stranke, ki je na tak način ustrezno dokazovala negativno dejstvo (da tožnika ni neenako obravnavala zaradi njegove starosti), sledilo. Zgolj dejstvo (ob odsotnosti ostalih dejstev ali indicev), da je bil izbrani kandidat mlajši od tožnika, ne dokazuje, da je bil tožnik diskriminiran na podlagi starosti.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-3.. ZPP člen 355, 357a.. ZVZD-1 člen 54.. Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev (2002) člen 3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo pred odpovedjo - preventivni zdravniški pregled
V obravnavani zadevi za presojo niso pomembni razlogi za napotitev, temveč vprašanje, ali je tožnica kršila obveznosti delovnega razmerja s tem, ko ni v celoti opravila zdravstvenega pregleda v skladu s spremenjeno oceno tveganja, ki jo je tožena stranka predložila v tem sporu. Pooblaščena zdravnica je toženo stranko obvestila, da ocene izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev ne more podati, ker tožnica ni opravila vseh preiskav. Kljub dodatnemu pozivu tožene stranke tožnica ni opravila manjkajočega pregleda. Posledično pooblaščena zdravnica zanjo ni mogla izdati zdravniškega spričevala, zato je tožena stranka ravnanje tožnice utemeljeno opredelila kot kršitev, zaradi katere ji je podala pisno opozorilo.
Podpis pritožnika je obvezna sestavina pritožbe. V primeru, da pritožnik vloži pritožbo nepodpisano, se ta zavrže kot nepopolna, brez poprejšnjega vračanja v dopolnitev.
KZ-1 člen 209, 209/1. ZKP člen 364, 364/7, 371, 371/1, 371/1-11.
kaznivo dejanje poneverbe - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - izrek nasprotuje sam sebi
Izvršitveno dejanje kaznivega dejanja poneverbe, ki se v konkretnem primeru kaže v protipravni prilastitvi zaupanega denarja, je v opisu kaznivega dejanja v izreku sodbe konkretizirano s tem, da si je obdolženec prilastil denar, ki ga je prejel kot kupnino za posamezne avtomobile, kot so navedeni v izreku ter denar, ki ga je prejel od v izreku navedenih oseb kot aro, v obeh primerih pa je za vsako izvršitveno ravnanje konkretiziran tudi znesek, ki naj bi si ga s posameznim izvršitvenim ravnanjem prilastil, zato po stališču pritožbenega sodišča ni potrebno, da bi opis vseboval še dodatne navedbe o posameznih dnevih, ko so mu stranke izročile denar, za kar se zagovornik v pritožbi neutemeljeno zavzema. Zadošča namreč, da so ta dejstva navedena in obrazložena v razlogih izpodbijane sodbe. Te razloge pa zagovornik v izpodbijani sodbi utemeljeno pogreša.
dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - dodatno izvedensko mnenje - kontrolno izvedenstvo
Glede na obrazloženo, ko je sodišče upravičeno zavrnilo zahtevo toženca za predložitev testov, ter ob dejstvu, da izvedensko mnenje tudi ni edini in odločilen dokaz, na podlagi katerega je sodišče prve stopnje odločilo o zaupanju otrok v varstvo in vzgojo, je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da ni potrebno izvesti dokaza z drugim izvedencem, torej kontrolnega izvedenstva.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00022644
KZ-1 člen 186, 186/1. ZKP člen 354, 354/1, 358, 358-3, 371, 371/1-9, 498, 498/1.
neupravičen promet s prepovedanimi drogami - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - dajanje v promet - hramba z namenom prodaje - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - objektivna identiteta obtožbe in sodbe - prekoračitev obtožbe
Abstraktni in konkretni del obtožnice sicer predstavljata celoto, a je sodišče vezano na dejstveni, torej konkretni opis zakonskih znakov očitanega kaznivega dejanja in ne na prepis abstraktnih zakonskih znakov.
Pri pravno relevantnih dejstvih sme sodišče izpustiti iz opisa dejanskega stanja posamezne oblike izvršitvenega dejanja, če so od večih alternativnih oblik dokazane samo nekatere. Ni pa dopustno konkretnega opisa dopolniti z izvršitveno obliko, za katero je sodišče prve stopnje ocenilo, da je dokazana, pa je prej konkretni del obtožnega akta ni vseboval.
ZPIZ-2 člen 133, 133/1, 140, 140/1, 140/2.. ZPIZ-1 člen 191.
starostna pokojnina - odmera starostne pokojnine
ZPIZ-2 v prvem odstavku 133. člena določa, enako pa je bilo določeno tudi v 191. členu ZPIZ-1 in v določbah ZPIZ/92, da se v zavarovalno dobo štejejo obdobja zavarovanja, če so bili zanj plačani prispevki. Če je bil za določeno obdobje zavarovanja plačan le del prispevkov, se v pokojninsko dobo upošteva le sorazmerni del zavarovalne dobe. Na podlagi prvega odstavka 140. člena ZPIZ-2 se pokojninska doba, plača ter druga dejstva, ki vplivajo na pridobitev in odmero pravic, upoštevajo pri uveljavljanju pravic iz obveznega zavarovanja po podatkih iz matične evidence o zavarovancih in uživalcih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Glede na drugi odstavek citirane določbe pa navedene podatke zagotavljajo v skladu s tem zakonom pravne in fizične osebe, ki so kot dajalke ali dajalci podatkov in zavezanke ali zavezanci za vložitev prijav podatkov o zavarovanju opredeljeni v predpisih, ki urejajo matično evidenco. To pa pomeni, da je bil tožnik tisti, ki je bil v skladu s citirano določbo dolžan sam zase poskrbeti za plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in podatke o tem posredovati tožencu.
podjemna pogodba - končni rezultat - dejansko stanje - dejansko opravljeno delo - predmet obveznosti podjemnika - izdelava projektne dokumentacije - pridobitev gradbenega dovoljenja - odstop od pogodbe zaradi neizpolnitve
Predmet (vsebina) podjemnikove obveznosti ni samo delo, ki ga opravlja podjemnik, da bi opravil (končni) posel, ki se ga je zavezal opraviti, ampak (šele) končni rezultat, ki se ga je zavezal doseči, torej opravljeno delo (opravljen posel).
Tožnica je sicer izdelala geodetski načrt, vodilno mapo, načrt arhitekture in načrt gradbenih konstrukcij pred odstopom toženca od podjemne pogodbe, vendar pa se je za toženca zavezala pridobiti gradbeno dovoljenje, ki ga ni pridobila.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00024735
ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97f.. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1, 1/3.. ZSSloV člen 53, 53/2.
neizrabljen tedenski počitek - vojak - misija
Toženka pripadnikom na mednarodnih misijah ne more odrekati pravice do tedenskega počitka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00024044
ZOPNI člen 4, 5, 5/1, 34, 34/1, 57, 57/1. ZPP člen 325, 325/1, 326, 326/4.
premoženje nezakonitega izvora - odvzem premoženja nezakonitega izvora - čas storitve kaznivega dejanja - trenutek pridobitve premoženja - razveljavitev zakonske določbe - odvzem nadomestnega premoženja - predlog za dopolnitev sodbe - dopolnitev sodbe - povračilo stroškov postopka
Prvostopenjsko sodišče je svojo odločitev o odvzemu premoženja oprlo (tudi) na kasneje razveljavljeno določbo prvega odstavka 57. člena ZOPNI/11. Glede na to, da so bila kazniva dejanja izvršena pred uveljavitvijo ZOPNI/11, določba prvega odstavka 57. člena zakona pa razveljavljena, po tem zakonu ni (več) nobene pravne podlage za odvzem premoženja prvemu tožencu in z njim povezanim osebam.
Do premika premoženja v premoženjsko pravno sfero prvega toženca je prišlo, še preden je 29. 11. 2011 začel veljati ZOPNI/11, nakar je svojo obliko le spreminjalo. Da spremenjeno premoženje deli usodo premoženja iz katerega izvira, izhaja tudi iz opredelitve pojavnih oblik premoženja v drugem delu 1. točke 4. člena ZOPNI/11, po kateri premoženje niso le stvari in pravice, ki iz njega neposredno izvirajo, ampak tudi premoženje, ki iz njega neposredno ali posredno izhaja, premoženje, v katero je spremenjeno, in premoženje, s katerim je pomešano.
Tožeči stranki (novi) drugi odstavek 34. člena ZOPNI omogoča privilegirano spremembo tožbe, tako da zahteva odvzem premoženja, ki ustreza vrednosti premoženja nezakonitega izvora ali plačilo tej vrednosti ustrezajočega zneska. A le v primeru, ko zaradi okoliščin, nastalih po vložitvi tožbe, odvzem premoženja nezakonitega izvora ni več mogoč, ne pa tudi v primeru, ko okoliščine, ki onemogočajo odvzem premoženja nezakonitega izvora, nastanejo pred vložitvijo tožbe, tako kot v tej zadevi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nespoštovanje navodil zdravnika
Čeprav tožniku niso dokazane vse v izredni odpovedi očitane kršitve (kar velja za očitke v zvezi z odsotnostjo z doma zaradi nakupov ter očitek, da je brez odobritve zdravnika odpotoval iz kraja bivanja), je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da opisana ravnanja tožnika, to je delo okrog hiše), pomenijo nespoštovanje navodil zdravnika v smislu določbe 8. točke prvega odstavka 110. člena ZDR-1 in da je dokazan odpovedni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po tej določbi.
vmesna sodba - objektivna odškodninska odgovornost - odgovornost države - nevarna stvar - strelno orožje - okvara sluha zaradi uporabe strelnega orožja - služenje vojaškega roka - zaščitni čepki - prekomeren hrup - krivdna odškodninska odgovornost - soprispevek oškodovanca - sokrivda - vzročna zveza - ravnanje oškodovanca - posledica - duševna bolezen - shizofrenija - teorija o adekvatni vzročnosti - vzročnost za obseg škode
Uporaba strelnega orožja je uporaba nevarne stvari, ki pomeni večjo nevarnost za okvaro sluha. Tožena stranka je skušala povečano nevarnost zmanjšati tako, da je predpisala in omogočila uporabo zaščitnih čepkov za ušesa. Vendar s takim ravnanjem ni vplivala na spremembo lastnosti za okvaro sluha nevarne puške. Puška je še vedno ostala v pravnem pomenu nevarna stvar.
Tudi ob dejstvu, da bi imel tožnik čepek v ušesu, bi lahko nastala tožnikova škoda, zato ni vzročne zveze med ravnanjem tožnika, ko ni ustavil streljanja in izvedel predpisanega protokola in nastalo posledico.
Skladno z uporabo teorije o adekvatni vzročnosti je sodišče ugotavljalo vzročnost za obseg konkretne škode. Na podlagi ugotovitev obeh izvedencev je pravilno sklepalo, da se brez tožnikove poškodbe pri tožniku ne bi razvila duševna bolezen. To je sklepalo na podlagi stanja tožnika pred poškodbo. Če bi se izkazalo, da je bil pred poškodbo tožnik duševno bolan, ali pa je imel takšne duševne težave, iz katerih bi se lahko razvila ta duševna bolezen, bi bilo moč pritrditi pritožbi, da je tožnikova bolezen posledica, ki je nenavadna in preveč oddaljena glede na poškodbo. Ob ugotovitvah, da tožnik ni bil duševno bolan in se tudi ni zdravil zaradi kakšnih duševnih težav, iz katerih se lahko razvije shizofrenija, pa pritožbi ni mogoče pritrditi.
Pravdni stranki sta že v pogodbi dogovorili plačilo odškodnine za primer toženčevega predčasnega odstopa od pogodbe. Dogovorili pa sta tudi način obračuna le-te in njeno višino (glej 4. člen pogodbe). Pritožbeno stališče tožene stranke, da tožnik do odškodnine ni upravičen je zato zgrešeno.
ZPP člen 7, 185, 185/2, 195, 196, 224, 236a. ZZK-1 člen 243, 243/1, 243/3, 243/3-4, 243/4, 244, 244/1, 244/3.
izbrisna tožba - sodba presenečenja - sprememba tožbe - sklep o spremembi tožbe - privolitev v spremembo tožbe - navadni sospornik - nujni sospornik - pisna izjava priče - listinski dokaz - materialnopravna neveljavnost vknjižbe - ničnost pravnega posla - zaupanje v zemljiško knjigo - pravica do zasebne lastnine
Kasnejšega pridobitelja varuje konkretizacija načela zaupanja v zemljiško knjigo iz tretjega odstavka 244. člena ZZK-1, a za presojo, kdo je kasnejši pridobitelj v smislu tretjega odstavka 244. člena ZZK-1 ni odločilno, ali gre za več poslov ali prenosov v vrsti. Bistveno je, ali se materialnopravna hiba nanaša zgolj na vprašanje razpolagalne sposobnosti ali pa je nadaljnji posel materialnopravno neveljaven še iz kakšnih drugih razlogov. Le če se materialnopravna neveljavnost nadaljnjih prenosov nanaša na problem pomanjkljive razpolagalne sposobnosti, ima pridobitelj položaj osebe iz tretjega odstavka 244. člena ZZK-1. Če pa je posel ničen sam po sebi, gre v resnici za položaj iz prvega odstavka 244. člena ZZK-1. Takšnega kasnejšega pridobitelja morebitna dobra vera v razpolagalno sposobnost odsvojitelja pred izbrisno tožbo ne varuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - UPRAVNI POSTOPEK - USTAVNO PRAVO
VSL00024258
Uredba Komisije (ES) št. 501/2008 z dne 5. junija 2008 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 3/2008 o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo na notranjem trgu in v tretjih državah člen 26, 27. Uredba Sveta (EGS) št. 4045/89 z dne 21. decembra 1989 o pregledu transakcij, ki so del sistema financiranja Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada, s strani držav članic in o razveljavitvi Direktive 77/435/EGS člen 11. Uredba Sveta (ES) št. 485/2008 z dne 26. maja 2008 o pregledu transakcij, ki so del sistema financiranja Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada, s strani držav članic (Kodificirana različica) člen 1, 1/1, 3, 3/1. Uredba o izvajanju uredbe (ES) o pregledu transakcij, ki so del sistema financiranja Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada, s strani držav članic (2011) člen 4. ZPP člen 8, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZDavP-2 člen 141, 141/1. ZDDV-1 člen 82. ZUP člen 135, 135/4, 260, 263. ZKme-1 člen 17, 42, 45, 56, 56/2. URS člen 14, 14/1, 22. ZUNEO člen 4, 4/3. OZ člen 191.
pogodba o sofinanciranju - vračilo neupravičeno prejetih sredstev - sodna ali upravna pristojnost - civilnopravni spor - pristojnost sodišča splošne pristojnosti - pogodbena ureditev razmerja - pravica do enakega varstva pravic - načelo kontradiktornosti - načelo razumnega pričakovanja - grajanje procesnih kršitev - upoštevanje napotkov višjega sodišča - upravna pogodba - izredno pravno sredstvo - inšpekcijski nadzor - dokaz iz drugega postopka - načelo proste presoje dokazov - pavšalne pritožbene navedbe
V konkretnem primeru gre za civilno-pravni spor, za odločanje o katerem je pristojno sodišče splošne pristojnosti. Temelj zahtevka namreč predstavljajo tožničine trditve o toženkini dolžnosti povrnitve neupravičeno pridobljenih sredstev (in plačilu kazni), kot je bilo to predvideno v pogodbi o sofinanciranju v povezavi s 26. in 27. členom Uredbe Komisije (ES) št. 501/2008. Okoliščine, da v predmetni zadevi v vlogi tožnika nastopa država, da obstaja (predhodno izdana) upravna odločba oziroma odločbe, kot tudi vprašanje urejenosti upravnih pogodb v našem pravnem redu, ne vplivajo na dejstvo, da sta pravdni stranki vprašanje neupravičeno prejetih sredstev sami pogodbeno uredili in s tem začrtali tudi (civilno-pravni) način uveljavitve njihovega vračila.
Okoliščina, da dokaz izvira iz drugega pravnega postopka, ni ovira za njegovo upoštevanje; je pa tako kot za katerikoli drug dokaz, predlagan v civilnem postopku, predpostavka ta, da je bil pridobljen na zakonit (dopusten) način.